Aktualno Podravje • Zaradi brezvestnežev velikonočnica biološko mrtva O Stran 2 Gospodarstvo Podravje • Letos brez letalske protitočne obrambe? O Stran 9 i 1 i Štajerski Ptuj, torek, 28. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 25 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Podravje • Poostren nadzor nad pobiranjem pasjih iztrebkov O Stran 2 Podravje Komentiramo • E-zdravapamet.kje. si O Stran 3 Politika Haloze • Občina Videm bo z lastnimi sredstvi začela graditi optiko O Stran 4 Naj dobrotnik Podravje • Marjan Skok: „Vsak lahko osreči, če le hoče" O Stran 10 Črna kronika Haloze • Migranti izbirajo udobnejši stil potovanja O Stran 24 Šport Rokomet • Odlično vzdušje, odlična predstava domačih O Stran 14 Podravje • 10-dnevni rok za vladni odziv, sicer sledi glasnejši protest kmetov »Dovolj nam je!« Tako seje glasil uvodni protestni stavek Antona Medveda, predsednika sindikata kmetov Slovenije in kmetovalca z Dravskega polja.»Bili smo vključeni v oblikovanje kmetijske politike, vendar zelo malo upoštevani. Postali smo žrtveno jagnje okoljskih ukrepov, ki so jih pripravili aktivisti in uradniki.« Več na straneh 6 in 7. Aktualno • Ptujska občina dolg v minulem mandatu podvojila Dopustniška stihija • Ponekod zaposlenim 20 dni odmora, drugod neomejeno NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO^ dSST? Štajerski Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? otem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ZIVEX pripravili privlačno nagrado. ™ ___i Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 28. marca 2023 Podravje • Na Boču opaženi vijolični kosmatinci Zaradi brezvestnih skrajnežev velikonočnica biološko mrtva Zacvetela je velikonočnica, občutljiva in skrajno ogrožena rastlina s svilnato žametnim stebelcem in vijoličnim cvetom. Od več 1.000 cvetov sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se jih je do danes zaradi brezvestnosti ljudi ter nepravilnega pristopa k varovanju te edinstvene cvetlice na Boču ohranilo le še nekaj deset. Zadnja leta so vlogo varuhov vijoličnih cvetov prevzeli člani Planinskega društva Poljčane, ki v sezoni cvetenja bdijo nad obiskovalci. »Ljudje še vedno nočejo razumeti, kako občutljivo je rastišče na Boču. Lomastijo sem ter tja, se za boljšo fotografijo celo uležejo med cvetove,« je zgrožen predsednik PD Poljčane Janko Kovačič. Območje Boča je v naravovarstvenih krogih in tudi v širši slovenski javnosti zagotovo najbolj znano po nekdaj največjem, danes pa le še najbolj znanem rastišču velikonočnice. Rastišče na Boču je bilo odkrito med obema vojnama, širše znano in posledično obiskovano pa je postalo po objavi tega odkritja v šestdesetih letih. Sledilo je opustošenje velikonočnice, saj se je populacija velikonočnice s tisoči cvetočih primerkov zmanjšala na nekaj deset cvetočih. »V celoti je bil uničen del populacije na pobočjih pod vrhom Boča, kjer so ve-likonočnico v glavnem izkopali, do neke mere pa sta imela negativen vpliv tudi gradnja ceste in opustitev košnje,« je navedel izredni profesor Jernej Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je obravnaval problematiko od- krivanja, vzdrževanja in varovanja populacije velikonočnice na Boču. Velikonočnica je biološko mrtva Delno je preživelo rastišče veli-konočnice na Bočki ravni, kjer pa so posamezne rastline stare desetletja in izkop že ene od njih (kar se, žal, še vedno dogaja) pomeni trajno škodo, opozarja Jogan. Številčnost velikonočnice ja namreč premajhna in z naravovarstvenega stališča je tako trud za ohranjanje te populacije nesmiseln, priznava Jogan. Sonja Škornik, biologinja z mariborske fakultete, pa je zapisala, da je populacija premajhna, da bi lahko sama preživela in je tako rekoč biološko mrtva. Velikonočnica je na seznamu zavarovanih vrst pristala že daljnega leta 1949, na rdečem seznamu 40 let kasneje, ob tem pa velja za najbolj ogroženo rastlinsko vrsto na Slovenskem. Mnogi so se lotili raziskav, kako ohraniti velikonoč-nico na Boču, a uspeha ni bilo. Preživetje nasajenih velikonočnic je bilo zanemarljivo, od samoniklih pa se je v dveh desetletjih populacija zmanjšala za vsaj dve tretjini, ugotavlja Jogan. Za velikonočnico usodna tudi opustitev košnje Ključno vlogo pri iztrebljanju te vijolične posebnosti, ki v manjšem obsegu uspeva še pri Ponikvi, so imeli kakopak ljudje, ki so cvetove nabirali za prodajo ali za spomin, svoje pa so dodali tudi strokovnjaki. »Prav nekaj let opustitve košnje, ki jo je v devetdesetih zahtevalo naravovarstvo, je gotovo povzročilo, da je število cvetočih rastlin Vrva velikonočnica odkrita na Ptuju Velikonočnica je bila na ozemlju današnje Slovenije zaradi redkosti odkrita razmeroma pozno. Konec 19. stoletja jo je odkril Julius Glowacki, a ne na Boču, temveč v Orešju pri Ptuju. Objava je v mikološkem članku ostala prezrta, je ugotovil ljubljanski biolog Jernej Jogan. Nahajališče na Boču je bilo odkrito med obema vojnama, širše znano in posledično obiskovano pa je postalo po objavi tega odkritja, torej po letu 1950. Foto: Črtomir Goznik '""-T Foto: Črtomir Goznik Mnogi strokovnjaki so poskušali s presajanjem in kaljenjem semen doseči povečanje populacije velikonočnice, a so bili pri tem neuspešni. Najbolj znano rastišče velikonočnice na Slovenskem je na Bočki ravni, ki pa je zaradi brezvestnih skrajnežev izjemno ogroženo in zapisano klavrni usodi. konec devetdesetih padlo pod 50 in je bila že tedaj populacija odpisana. Po iniciativi in aktivnostih Leona Sendča z mariborske univerze, ki je s sodelavci odstranjeval druge rastline okoli vsake velikonočnice, mu je nadaljnja leta populacijo uspelo nekoliko okrepiti,« je prst krivde uperil tudi v strokovne kroge ljubljanski biolog. Jogan po izkušnjah iz drugih držav tako predlaga, da bi največ za ohranjanje populacije lahko storili z uvedbo ekstenzivne paše ovc na širšem območju Bočke ravni, vendar bi bilo treba natančno ugotoviti, kako je bilo na območju Boča s pašo v preteklosti. »Opustiti pa je treba prakso prepozne košnje, prenizke košnje, košnje z nitkarico, intenzivnega gra-bljanja, morebitnega mulčenja,« opozarja Jogan. Kam so poniknili evropski tisočaki?! Ljubljanski profesor je ob tem izpostavil še evropske projekte, ki naj bi obravnavali problematiko rastišč velikonočnice. »Leta 2006 je bil zaključen 223.000 evrov vreden projekt Krajinski park Boč. Od javno dostopnih rezultatov nam je uspelo priti le do spletne strani, ki pa ne vsebuje relevantnih podatkov. Istega leta se je končal tudi projekt Centra za kartografijo favne in flore. Rezultati obeh omenjenih projektov bi bili za varovanje velikonočnice na Boču lahko pomembni, a niso javno dostopni,« je ugotovil Jogan. Rezultati več de-settisočakov vrednih projektov so tako ostali nekje v predalih ali spletnih strežnikih, ogroženo rastišče velikonočnice pa od velesilnih projektov, glede na videno, nima nič. Ključni akter varovanja velikonočnice na Boču so bili in ostajajo prostovoljci - poljčanski planinci, ki jim velikonočnica pomeni simbol ohranjene narave Boča. Stotine prostovoljnih ur članov PD Poljča-ne je bilo že porabljenih za vzdrževanje infrastrukture na Bočki ravni, za skrb za ohranjanje rastišč, nadzor nad rastišči v času cvetenja. »Pomagajo nam tudi člani drugih društev, saj se trudimo biti prisotni v največji meri. Opozarjamo ljudi na neprimerno vedenje, dajemo informacije o naši posebnosti - velikonočnici, po dogovoru z Zavodom RS za varstvo narave pa tudi skrbimo za rastišče,« je še dodal predsednik PD Poljčane Janko Kovačič. Ljubljanski biolog Jernej Jogan meni, da sta predanost in požrtvovalnost poljčanskih planincev občudovanja vredna. »Gotovo je prav skrb za velikonočnico na Boču eden najboljših zgledov, kaj se da z ustreznim izobraževanjem in motivacijo širše skupnosti doseči.« Žal pa ima popularizacija veli-konočnice na Boču tudi drugo plat medalje, saj množičnost obiska v času cvetenja gotovo ne more biti brez vsaj nehotenih posledic tudi za naravo in samo velikonočnico. Edinstveni cvet pa privablja tudi brezvestne skrajneže, ki vsako leto skrivaj izkopljejo vsaj po nekaj rastlin, ugotavlja Jogan. Mojca Vtič Foto: CG Spodnje Podravje • Lastniki psov nedosledni pri pobiranju iztrebkov Pasji kakci - leglo okužb Redarji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (SOU SP) napovedujejo, da bodo v prvih spomladanskih dnevih poostrili nadzor nad pobiranjem pasjih iztrebkov na javnih površinah Po besedah Roberta Brkiča, vodje medobčinskega redarstva, redarji sicer ta nadzor redno opravljajo že zdaj, in to ob rednih obhodih, še posebej v večernih in jutranjih urah. »Ker to počnejo v uniformah, torej jih ljudje takoj prepoznajo, pa je dejansko težko ugotoviti morebitne kršitve zaradi nepobiranja pasjih iztrebkov. »Ugotavljamo namreč, da večina vodnikov psov pri sebi sicer ima vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov, vendar je vprašanje, ali jih bodo tudi dejansko pobrali, če v bližini takrat ne bo ne redarja ne drugega občana. Čeprav so to dolžni storiti po predpisih lokalne skupnosti, ki urejajo javni red in mir na območju posamezne občine, ter pri sebi imeti tako pribor za pobiranje pasjih iztrebkov, kot jih za psom po opravljeni potrebi tudi zares pobrati.« Kot rečeno, bodo te dni nadzor poostrili, zoper kršitelje pa tudi ostreje ukrepali. Zagrožena globa znaša od 200 do 400 evrov. Težava s pasjimi kakci, ki ležijo ne le v grmovju, ampak tudi po zelenicah, otroških in športnih igriščih, sprehajalnih poteh in celo mestnih ulicah, zato, če nis- Spodnjepodravski redarji bodo poostreno nadzirali, ali lastniki psov na javnih površinah pobirajo njihove iztrebke, kršitelje pa kaznovali. te pazljivi, zlahka stopite vanje, pa ni zgolj v tem, da tja ne spadajo iz estetskih razlogov. Dokazano so namreč tudi leglo okužb, torej lahko škodijo zdravju. »Krištof Križanec je pred leti opravil raziskavo, v kateri je analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da so bila v 27 vzorcih ali 56 odstotkih jajčeca zajedavcev, od tega pa je bila dobra petina vzorcev okužena s kar dvema vrstama parazitskih jajčec. Iz tega nedvoumno izhaja, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi drugi zdravi pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in otroških igriščih,« opozarja Brkič. SD Foto: FB torek • 28. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Koliko so zadolžene slovenske in podravske občine Ptujska občina dolg v minulem mandatu podvojila Mestna občina (MO) Ptuj je po znesku dolga šesta najbolj zadolžena občina v Sloveniji, po dolgu na prebivalca je Zadolženost občin Spodnjega Podravja, v evrih med vsemi 212 občinami na 11. mestu. Dolg MO Ptuj se je v zadnjem mandatu z 11 povišal na 21 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še zadolževanje zavodov in podjetij, v katerih je občina ustanoviteljica, je skupni dolg po predhodnih podatkih ministrstva za finance 24 milijonov evrov. Pred štirimi leti (2019) je bil enkrat nižji, znašal je 12 milijonov evrov. Med letoma 2019 in 2022 se je MO Ptuj zadolžila za 15 milijonov evrov, v tem obdobju je dolg na prebivalca z dobrih 500 zrastel na današnjih 1.066 evrov. V ptujski Mestni hiši so povedali, da se zadolžujejo skladno s predpisi in izključno za investicije. „Posojila smo najeli za obdobje 10, 15 oziroma 20 let. Dolg tekoče odplačujemo, v 2027 bomo dokončno odplačali prvega izmed najetih kreditov. MO Ptuj ne presega obsega največjega možnega zadolževanja, določenega z zakonom, in je inve- sticijsko sposobna, saj je v sprejetem proračunu načrtovano za 7,5 milijona evrov investicij. Med drugim izvajamo pomembne projekte, kot so obnova Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, regijske kolesarske povezave in kanalizacija, za katere bomo porabili znatna investicijska sredstva." Skoraj vse investicije s krediti V minulem mandatu sicer skoraj ni bilo projekta, ki ga ne bi vsaj malo ali pa pretežno financirali z izposojenim denarjem. V 2019 je Občine z najvišjimi dolgovi, v evrih Občina Znesek dolga Na prebivalca Ljubljana 295.000.000 1.086 Maribor 97.000.000 942 Celje 47.000.000 995 Koper 36.000.000 714 Kranj 25.000.000 452 Ptuj 24.000.000 1.066 Sl. Bistrica 22.000.000 837 Velenje 19.000.000 595 Nova Gorica 18.000.000 574 Kočevje 17.000.000 1.096 Vir: MF, december 2022 ptujska občina najela nekaj manj kot dva milijona evrov kredita, od tega so polovico namenili za ureja- Občina Znesek dolga Na prebivalca Ptuj 24.000.000 1.066 Ormož 6.500.000 544 Destrnik 1.500.000 569 Videm 1.200.000 228 Podlehnik 1.200.000 652 Sv. Tomaž 1.000.000 501 Središče ob Dravi 920.000 474 Hajdina 780.000 202 Dornava 740.000 278 Žetale 670.000 524 Kidričevo 606.000 93 Trnovska vas 590.000 425 Zavrč 550.000 388 Juršinci 500.000 212 Majšperk 490.000 122 Sv. Andraž 320.000 271 Cirkulane 314.000 137 Markovci, Gorišnica 0 0 Vir MF, december 2022 nje tržnice. S 400 tisočaki so poplačali stavbno pravico (dolg) za vrtec Zvonček, po 150.000 evrov so na- Foto: CG, Pixabay Zadolženost MO Ptuj se je v zadnjem mandatu podvojila, z 11 na 21 milijonov evrov. Slovenske občine so bile konec lanskega leta sicer skupno zadolžene za 1,1 milijarde evrov. menili za gasilski dom in kanalizacijo, manjša zneska pa še za pločnik Suha veja in Ptujsko jezero. V 2020 se je MO Ptuj zadolžila za 2,5 milijona evrov. 1,4 milijona so vložili v ceste, 690.000 evrov so namenili za OŠ Mladika, po dobrih 200.000 tisočakov pa za kanalizacijo in prenovo glavnega nogometnega igrišča. V letu 2021 pet, leto I • V t|M kasneje se 5,5 milijona evrov novih kreditov Lani in predlani je sledila 10,5-mi-lijonska zadolžitev za različne projekte: za kanalizacijo tri milijone evrov, Steklarsko in Vrazov trg 1,6, ceste 1,9 in OŠ Mladika 1,2 milijona evrov. 700.000 evrov posojila so najeli za novo pokopališko vežico, 800.000 za vodovod (obnovo in dokumentacijo), 300.000 za obnovo ostrešja na OŠ Olge Meg-lič, 220.000 za kolesarske steze, 150.000 za objekte za turizem, 200.000 za dvorano in športni park Grajena, novogradnjo javne razsvetljave 190.000 in za obnovo atletskega stadiona 100.000 evrov. Ministrstvo za finance evidenčno vodi tudi dolg podjetij in zavodov, v katerih so lokalne skupnosti ustanoviteljice. Javne službe Ptuj so zadolžene za 2,5 milijona evrov, glavnina zadolžitve je na račun nakupa nove peči in obnove kurilnice. Med zavodi je zadolžena ZRS Bistra Ptuj, in sicer za 400.000 evrov, so pojasnili v upravi ptujske mestne občine. Bistra se bo sicer po zadnjem sklepu mestnega sveta zadolžila še za 200.000 evrov. Ormož in Kidričevo obseg zadolžitve zmanjsala Medtem ko se je dolg MO Ptuj v minulem mandatu pod vodstvom županje Nuške Gajšek podvojil, ga je Ormožanom uspelo znižati. V začetku mandata župana Danijela Vrbnjaka (2019) je bila občina skupaj z zavodi zadolžena za osem milijonov evrov, po prebivalcu 650 evrov. Konec lanskega leta je dolg ormoške občine znašal 6,5 milijona evrov ali 544 evrov po prebivalcu. Tudi Kidričani so pri najemanju posojil zelo konzervativni. V 2019 je zadolžitev občine znašala 1,1 milijona evrov ali 174 evrov po prebivalcu. Lansko leto so končali s 600.000 evri dolga, kar je 93 evrov po prebivalcu. Mojca Zemljarič E-zdravapamet.kje.si Minister Matjaž Han je lani ob obisku Haloz dejal: »Tudi to je Slovenija.« A zdi se, daje Podravje drugorazredni del države. Težko je namreč razumeti težnjo države po ukinitvi samostojnih upravnih enot v Podravju. Na vladnem spisku so Ormož, Ptu j, Slovenska Bistrica; če se ukinjajo upravne enote, bodo vrata zagotovo zaprli še krajevni uradi, je prepričan bistriški župan Ivan Žagar. Ob tem je malodane absurdno, daje ministrstvo nedavno napovedalo obnovo ptujske upravne enote, slavnostni otvoritveni trak na prenovljeni stavbi UE pa je pred dobrim mesecem v Slovenski Bistrici odrezal sam državni sekretar jure Trbič. »Državni sekretar ni ničesar rekel o ukinjanju, niti pomislil pa nisem, daje kaj takega sploh mogoče,« je priznal Žagar. Verjetno res, še posebej, ker je Trbič bistriško upravno enoto izpostavil kot vzor zakonitosti in prijaznosti do uporabnikov. Morda bistriški župan ni pomislil na možnost združevanja, je pa na to vprašanje za naš časopis odgovoril državni sekretar: »Imamo svoje ideje, vendar le v sinergiji z lokalno samoupravo. Ni bojazni, da bi to enoto združevali in zapirali. Zakaj bi jo?« V enem mesecu je torej tudi državni sekretar prejel odgovor, zakaj bi upravne enote združevali. Odgovor je prejel na svojem ministrstvu: osrednji razlog naj bi bila učinkovitost. Izpostave so vedno zaprle vrata ... Po predlogu ministrstva za javno upravo naj bi slovenjebistriška enota, enako ptujska in ormoška, postala izpostava. »Imamo izkušnje z vzpostavljanjem izpostav. Na žalost slabe. Pred leti smo imeli v Slovenski Bistrici davčni urad, nato izpostavo. Zaradi epidemije covidaje še izpostava zaprla vrata, ki pa jih do danes še ni odprla.« Posledično prebivalci z Bistriškega vprašanja s področja davkov in dohodkov rešujejo v Mariboru. To pomeni dodaten strošek in tratenje časa občanov ter slabšo dostopnost do storitev. Zato je upravičen strah, da se bo enako zgodilo na področju upravnih zadev, kjer namerava ministrstvo reševanje zahtevnejših nalog, predvsem dovoljenj za delo za tujce, pridobivanje gradbenega dovoljenja in podobno prenesti na t. i. upravna središča. Torej zadeve, kjer je potreben pogovor, kajti kljub vsej silni digitalizaciji in selitvi storitev in informacij na splet, je pojasnilo upravnika s prve roke in sodelovanje z njim še vedno najučinkovitejše. Žagar zato meni, da o spremembah odločajo ljudje, ki ne poznajo razmer in življenja na podeželju. S predlogom ministrstva pa da podeželje izgublja kakovostna delovna mesta in da ta predlog zagotovo ne zasleduje cilja enakomernega razvoja celotne države. V Slovenski Bistrici je državni sekretar izpostavil tudi potrebo po digitalizaciji, saj da v 21. stoletju in digitalni dobi javna uprava ne more delovati na 30 let star način. Delo v steklenih palačah, kjer je javni potniški promet in s tem povezljivost do upravnih institucij vsako minuto na dosegu, je vesolje daleč od slovenskega podeželja. Podeželja, kjer je ob računalniški pismenosti, ki nikakor ni samoumevna, osrednja težava še dostop do spleta, posledično do e-uprave, e-davkov, e-zdravstva... Iz prestolnice prihajajo predlogi in »rešitve«, ki ne upoštevajo razvojnih razlik, jih niti ne skušajo reševati, temveč jih le poglabljajo. Čeprav je Slovenija država, ki zajema vseh 20.271 km2 in ne le ljubljanskih 164 km2, in čeprav vsi državljani od svojih dohodkov odvajamo davke, da polnimo državno blagajno. Če že govorimo o digitalizaciji, morda pa državni uradniki registrirajo še spletno domeno e-zdravapamet.kje.si, na podeželju je namreč ta že stoletja prisotna in še vedno deluje, čeprav ni digitalizirana. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 28. marca 2023 Središče ob Dravi • Nove cene za dvorano Od 20 do največ 220 evrov Svetniki so na zadnji seji po več kot desetletju potrdili nov cenik za obnovljeno kulturno dvorano Sokolana. Najemnina za dvorano bo, razen za društva za krajši najem, odslej dražja. Cena najema, ki zajema tako dvorano, kuhinjo, sanitarije, oder in avlo, bo različna, odvisna od letnega časa, časovnega razpona in vrste dogodka. Za društva, šolo in neprofitne organizacije za nekomercialne prireditve po novem znaša od 20 (za najem do 4 ure) do največ 60 evrov (za več kot 8-urni najem) v poletnem ter od 30 do največ 80 evrov v zimskem času, za komercialne pa od 40 do 100 v poletnem in od 60 do največ 140 evrov v zimskem času. Za druge najemnike, kot je najem dvorane za poroke in druga družinska slavja, velja cena od 40 do največ 120 evrov, za koncerte in druge komercialne prireditve pa od 100 do 220 evrov. Za vse najeme nad štiri ure bo treba še posebej plačati čiščenje, in sicer v višini 30 evrov. Občina namerava nabaviti stroj za čiščenje. Dodatno bodo zaračunali tudi uporabo zvočnih naprav (ozvočenje in ozvočevalec), in sicer 10 evrov za uro. Doslej je bila sicer šola oproščena plačila. Domača društva so za nekomercialne prireditve plačala 40 in za komercialne 75 evrov najemnine; fizične osebe za razna praznovanja za triurni najem 20 evrov, za več 75 evrov; ostali uporabniki pa za komercialne prireditve 90 evrov. Stroški čiščenja so znašali 40 evrov z DDV (vsi ostali zneski so brez DDV). Po besedah župana Tonija Jelovice, kljub temu da so cene najema po večini višje, so še vedno nižje v primerjavi s podobnimi okoliškimi dvoranami. V letošnjem letu je dvorana rezervirana za okoli 20 prireditev, čez celo leto pa pričakujejo skupaj okoli 50 najemov. Vsem, ki so dvorano rezervirali pred sprejemom novega cenika, bodo najem zaračunali po starih cenah. MH Sveta Trojica • Za razvoj kmetijstva Maksimum je 1.000 evrov V Sveti Trojici so objavili razpis za dodelitev nepovratnih občinskih sredstev za pomoč v kmetijstvu za letošnje leto. Foto: SD Večina prebivalcev Svete Trojice se ukvarja s kmetijstvom, zato njegov razvoj spodbujajo tudi z občinsko finančno pomočjo. Skupaj je na voljo 8.000 evrov, od tega 5.000 evrov za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, torej za posodabljanje kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo ali rastlinsko pridelavo, ter za urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Preostalih 3.000 evrov je namenjenih podpori delovanja društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Želijo jih namreč ohraniti, zato bodo sofinancirali njihovo promocijo, trženje, izobraževanje in prireditve. Najvišji znesek, ki ga lahko posamezni upravičenec prejme, je 1.000 evrov. Večina od dobrih 2.000 prebivalcev občine Sveta Trojica se po statističnih podatkih še vedno ukvarja s kmetijstvom, predvsem z živinorejo in poljedelstvom, zato občino uvrščamo med kmetijske. Mnogi so zaposleni tudi v bližnjih tovarnah, zlasti v Lenartu in Mariboru. Med delovno sposobnim prebivalstvom je približno 60 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je za sedem odstotkov manj od slovenskega povprečja. SD Haloze • Občina Videm bo z lastnimi sredstvi začela graditi optiko Haložani bi lahko bolje izkoristili obstoječe 1 v•v v« brezžično omrežje V Halozah, predvsem v hribovitem predelu, imajo prebivalci še vedno velike težave z dostopom do interneta. Signala na nekaterih točkah sploh ni. Tam, kjer je, pa imajo največje težave s prekinitvami. Že pred desetimi leti so prebivalcem obljubljali, da bodo dobili boljše internetne povezave, vendar se vse do danes ni zgodilo nič. Tudi gradnja optičnega omrežja v okviru podjetja Rune se v petih letih ni premaknila z mrtve točke. Nekateri župani še vedno niso izgubili upanja, drugi pa so stvar vzeli v svoje roke. Med njimi je tudi Brane Ko-lednik, novoizvoljeni župan občine Videm, ki v projekt Rune ne verjame več. Prav zato bodo začeli še letos sami graditi optično omrežje, in sicer v sodelovanju s podjetjem MDE Elektronika iz Va-reje, ki je hkrati tudi ustanovitelj WiFi Haloze. »Naši ljudje so bili že prevečkrat zavedeni in razočarani nad nekaterimi operaterji, zato smo začeli iskati druge rešitve. Mi bi radi začeli čim prej, vendar je treba zaradi regionalne ceste pridobiti razna soglasja. Kable bomo v veliki večini polagali v zemljo, kjer to ni mogoče, pa po zraku oz. električnih daljnovodih, za kar pa spet potrebujemo zeleno luč Elektra Maribor,« je povedal Ko-lednik in dodal, da imajo največje težave v hribovitih predelih, kjer je gradnja razpršena, vedno večji problem pa je tudi zaraščenost, ki ovira prenos brezžičnega signala. »Ne moremo več čakati na Rune in nam tudi ni treba, saj imamo dovolj lastnega znanja, da do vseh naših ljudi pripeljemo dovolj stabilen in hiter internet. Vedeti je treba, da so Haloze in celotna Dravska dolina že pokriti z brezžičnim omrežjem. Zdaj je treba vse skupaj samo še nekoliko posodobiti, nadgraditi in pripeljati hitrejše linije do glavnih oddajnikov,« je povedal Kolednik. Na brezžični internet je priključenih 300 uporabnikov Brezžično omrežje je že pred desetimi leti na širšem območju Haloz, od Majšperka do Zavrča, vzpostavilo ravno podjetje MDE Elektronika iz Vareje. Z občinami se jim je takrat uspelo dogovoriti za postavitev pretvorniških anten na vodohrame, glavni oddajnik pa imajo na Majskem Vrhu. Trenutno z internetom oskrbujejo 300 uporabnikov. Z leti so omrežje nadgradili in danes ponujajo storitve prenosa podatkov, IP-televizi-je dveh ponudnikov in IP-telefoni-je. Dani Milošič, direktor podjetja MDE Elektronika in ustanovitelj VViFi Haloze, je zatrdil, da je njihovo omrežje dovolj stabilno in močno, da bi že sedaj lahko na internet priključili prav vsako haloško gospodinjstvo, ki bi to želelo. So pa seveda še vedno posamezne točke, kjer s tehničnega vidika to ni mogoče. Pogoj je, da mora biti med uporabnikom in oddajnikom čistina, vmes ne sme biti gozda ali česa drugega. »Naše omrežje deluje in ljudje se lahko nanj priklo-pijo. Mogoče nekateri ne vejo za nas, saj trženju nismo dajali večjega poudarka. Naše obstoječe stranke do sedaj niso imele večjih težav z internetnimi povezavami,« je povedal sogovornik. Tam, kjer ni optike, •I V, I VlV pride v postev brezžično omrežje Brezžični internet je po mnenju Milošiča primeren samo za tista območja, kjer res ni druge možnosti. Wi-fi signali so namreč vse bolj zasičeni, zato je treba dnevno spreminjati frekvence. Dodatni moteči faktorji so signali iz hr- Dani Milošič, direktor podjetja MDE Elektronika, je pred desetimi leti začel graditi brezžično omrežje u Halozah. vaške strani, prav tako se stabilnost poslabša, ko je slabo vreme. »Trenutno je najboljša optika, na katero prav nič ne vpliva. To je povezava, pri kateri so za prenos podatkov uporabljena steklena vlakna, ki jim ne more do živega niti strela, prav tako ne druga elektromagnetna valovanja. Tudi signal ne glede na razdaljo ostaja isti, to pomeni, da ni prav nobenih izgub. Je pa tudi na področju brezžičnih omrežij tehnologija izjemno napredovala in lahko dosega hitrosti optike.« Njihov internet lahko trenutno dosega največjo hitrost 50 megabajtov na sekundo, kar Završki župan meni, da omrežje WiFi Haloze ni dovolj močno Kot je znano, namerava občina Zavrč graditi brezžično optično omrežje, pri tem pa naj bi sodelovali z drugim podjetjem, in sicer E-ptica. Ta informacijaje Danija Milošiča, direktorja podjetja MDE Elektronika in ustanovitelja WiFi Haloze, zelo presenetila. »Na tem območju smo mi že lastniki brezžičnega optičnega omrežja in ne vem, zakaj bi gradili še enega. Naše omrežje je trenutno dovolj močno, da bi lahko zagotavljali dovolj stabilen internet za večino gospodinjstev na območju Haloz,« je izpostavil Milošič. Završki župan Slavko Pravdič je na zadnji seji občinskega sveta zatrdil drugače. Po njegovem mnenju »Milošičevo omrežje« ne pride več v poštev, saj ne omogoča dovolj velikega prenosa podatkov. »Ta povezava je prepočasna, še posebej v gospodinjstvih, kjer je več ljudi hkrati priklopljenih na internet,« je povedal Pravdič. Da nikakor ni tako, je pojasnil Milošič, saj so v njihovem omrežju še vedno viški interneta, uporabniki pa imajo možnost zakupiti večje hitrosti podatkov. je za gospodinjstvo s štirimi družinski člani več kot dovolj. Večina njihovih uporabnikov ima sicer zakupljeno precej manjšo hitrost, in sicer 10 megabajtov na sekundo. Omrežje so zgradili tako, da imajo posebej ločene kanale za internet, televizijo in telefon. To pomeni, da če uporabnik porabi ves internet, televizija in telefon še vedno delujeta brez težav. V sodelovanju z Občino Videm bodo gradili optični kabel do Majskega Vrha Obstoječe omrežje pa bodo v kratkem še okrepili, in sicer z izgradnjo optičnega omrežja do vseh njihovih oddajnikov. S tem bodo lahko ponujali desetkrat večjo hitrost kot sedaj. Z občino Videm so v grobem že dorekli sodelovanje, z ostalimi haloškimi občinami pa se še nameravajo sestati. V prejšnjih letih niso našli skupnega jezika, vedno se je zaustavilo pri denarju. V prvi fazi bodo z optičnim kablom povezali naselji Videm in Majski Vrh, kjer imajo glavni oddajni stolp. »Stroške izkopov na razdalji dveh kilometrov bi pokrila občina, mi pa bi poskrbeli za optični kabel in vso ostalo opremo. S to investicijo bi povečali signal na celotnem omrežju. Prebivalce, ki živijo ob tej trasi in bi to želeli, pa bi priklopili direktno na naš optični kabel. Edina omejitev bi bila ta, da bi lahko za operaterja izbrali izključno naše podjetje,« je pojasnil Milošič in dodal, da so njihove cene konkurenčne, občani pa ne bodo imeli prav nobenih stroškov s priklopom. Vprašanje pa je, kakšne dogovore jim bo uspelo skleniti z drugimi operaterji, vsak namreč varuje svoje omrežje, drug drugemu pa so konkurenca. Estera Korošec Foto: MH Foto: EK torek • 28. marca 2023 Politika Štajerski 5 Slovenija, Podravje • V štirih letih za plače v javnem sektorju skoraj 18 milijard evrov Skoraj 10.000 več zaposlenih in milijarda evrov več za plače V javnem sektorju je število zaposlenih v štirih letih naraslo za slabih 10.000 ljudi na kar 183.600, masa plač seje v tem času na račun višjega števila zaposlenih, višjih plač in dodatkov (predvsem covid dodatka) povišala za krepko več kot milijardo evrov. Za plače v javnem sektorju je šlo v letu 2021 že več kot 5 milijard evrov. Število zaposlenih v javnem sektorju se po podatkih portala plač v javnem sektorju nenehno povečuje. Medtem ko je bilo novembra 2018 skoraj 174.300 zaposlenih, se je številka v štirih letih povišala na kar 182.350, kar pomeni dobrih 8.000 več ljudi. Ta pa je v zadnjem letu narasla še za skoraj 1.300. V javnem sektorju je bilo po zadnjih podatkih novembra lani zaposlenih že preko 183.600 oseb. Hkrati z rastjo zaposlenih in seveda tudi višjimi plačami ter dodatki pa se veča tudi vreča denarja, namenjena za izplačilo plač. Leta 2018 je šlo za bruto plače v javnem sektorju 3,88 milijarde evrov, v povprečju 323,64 milijona evrov mesečno. Leta 2019 je skupna masa plač presegla 4 milijarde evrov, na mesec je v povprečju šlo že 350,9 milijona evrov. Skokovit porast pa se je zlasti na račun covidnih dodatkov zgodil v letih 2020 in 2021. Leta 2020 je tako šlo za plače že 4,7 milijarde evrov oz. v povprečju dobrih 392 milijonov na mesec, 2021 pa je številka presegla 5 milijard. Za plače je bilo namreč porabljenih 5,1 milijarde evrov ali povprečno 428 milijonov evrov vsak mesec. V samo zadnjih štirih letih se je tako masa plač povišala za kar 1,25 milijarde evrov. Za zadnje leto še ni popolnih podatkov. Do decembra lani pa je šlo za plače 4,5 milijarde evrov (v znesek še ni zajet mesec december), kar je sicer manj kot v letu 2021, a že presega maso plač AfcWr'f ^m t?" ^ ......íwnWí Ml jI A ¡¡L. ■4U Foto: SS/M24 CJll! v , ¡4 , M Poslanci tudi sami sebi dvignili plače i o, >' '¡i. -é r \T Cy♦ S^f "M & jmmmi 1500«^^ ^ Leta 2018 je za plače v javnem sektorju šlo 3,88 milijarde evrov, v covidnem letu 2021 pa 5,13 milijarde evrov. íVÁ Foto: arhiv v predkovidnem letu 2019, ko je bilo v celem letu za plače namenjenih 4,2 milijarde. V štirih letih je tako šlo za plače skoraj 18 milijard evrov. Povprečna bruto plača višja za skoraj 500 evrov Poglejmo še, kako se je višala povprečna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju. Medtem ko je povprečni zaposleni leta 2018 prejel okoli 1.879 evrov bruto plače, je leta 2021 prejel že skoraj 490 evrov bruto več, in sicer 2.368 evrov. Iz leta 2018 na 2019 se je ta dvignila za okoli 120 evrov bruto, v letu 2020 je narasla za kar več kot 200 evrov, v 2021 pa še za dodatnih 160 evrov bruto. Skoraj potrojila se je masa dodatkov v javnem sektorju. Če je leta 2018 za izplačilo slednjih šlo dobrih 317 milijonov evrov, je 2020 zanje šlo že preko 662 milijonov evrov, predlani pa se je znesek povzpel že na neverjetnih 864 milijonov evrov. Tudi izplačani dodatki za delovno uspešnost so se podvojili, ti so v letu 2021 poskočili na skoraj 223 milijonov evrov, leta 2018 je zanje šlo nekaj manj kot 101 milijon. Ob vseh novih izpogajanjih in višji povprečni plači ter skoraj zagotovo tudi dodatnih zaposlitvah pa je po nekaterih izračunih pričakovati, da se bo skupna masa plač za javni sektor dvignila še za milijardo evrov. Monika Horvat Iz leta v leto več za plače v javnem sektorju 2018 2019 2020 2021 2022* Bruto plače z dodatki 3,88 milijarde evrov 4,21 milijarde evrov 4,7 milijarde evrov 5,13 milijarde evrov 4,46 milijarde evrov Povprečna bruto plača zaposlenega 1.879,00 € 1.998,00 € 2.208,00 € 2.368,00€ 2.278,00 € Število zaposlenih 174.238 177.677 178.850 182.353 183.633 *Podatki za leto 2022 so nepopolni, saj vanje ni zajet mesec december. Vir: Portal plač v JS Tako kot drugim zaposlenim v javnem sektorju se bodo s 1. aprilom plače za en plačni razred zvišale tudi poslancem. Po novem bodo od 3900 do 5200 evrov bruto. Mandatno-volilna komisija državnega zbora (DZ) je v skladu z oktobra lani sprejeto novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju sprejela sklep o določitvi plačnih razredov za poslance in o njihovi uvrstitvi v plačne razrede. Poslanci bodo tako po novem uvrščeni od 56. do 63. plačnega razreda, odvisno od njihovih funkcij v državnem zboru. V najvišji, 63. plačni razred z osnovno plačo 5236 evrov bruto spadajo vodje poslanskih skupin, ki imajo več kot 20 poslancev. V tem mandatu sta takšni poslanski skupini dve: poslanska skupina Svobode, ki jo vodi Borut Sajovic, ter poslanska skupina SDS, katere vodja je Jelka Godec. V ta plačni razred sicer v skladu z zakonsko novelo - današnji sklep mandatno-volilne komisije sicer o tem ne govori - spadajo tudi podpredsedniki DZ, Meira Hot, Danijel Krivec in Nataša Sukič. Predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič pa spremenjeni zakon uvršča v novi 66. razred z osnovno plačo 5889 evrov. Vodje poslanskih skupin z manj kot 20 poslanci, torej NSi, SD, Levice in poslancev narodnih skupnosti, po novem spadajo 61. plačni razred, njihova plača bo znašala 4841 evrov bruto. Enako plačo bodo imeli predsedniki vseh parlamentarnih delovnih teles. Dodatkov za poslance ni, razen za delovno dobo Po 4303 evre osnovne bruto plače bodo po novem prejemali namestniki vodij poslanskih skupin, ki bodo uvrščeni v 58. plačni razred. Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo po dva namestnika, preostale pa po enega. V 57. plačni razred sodijo podpredsedniki delovnih teles, njihova osnovna bruto plača bo po novem znašala 4138 evrov. Osnovna plača vseh preostalih poslancev pa bo 3979 evrov bruto. Dodatki, z izjemo dodatka za delovno dobo, poslancem ne pripadajo, kot preostali javni uslužbenci pa so upravičeni do povračila stroškov v zvezi z delom. Poleg tega prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v volilni enoti v višini od 500 do 800 evrov, odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča od sedeža DZ, posebej pa še sredstva za pokrivanje stroškov delovanja poslanskih pisarn. Podravje, Slovenija • Dodatna obdavčitev plač in dvojni davek na nepremičnine Vladne reforme poligon za nove davke Reforme, ki jih napoveduje vlada, bodo nedvomno zahtevale več denarja v javni blagajni. Že za letos državne finance ječijo pod težo primanjkljaja, povišani izdatki za plače bodo pomenili samo še dodatno breme. Zato si drugega kot zvišanja davkov ni obetati, saj od drugod država nima vzeti. Dilem, koliko komu in koliko dati ter s čim krpati proračunsko luknjo, je izjemno veliko. Vse dosedanje vladne napovedi o reformah so nejasne in pavšalne. Nedavno je odmevala novica, da bo vlada dodatno obdavčila plače, kar pomeni zgolj eno: ali višji strošek za delodajalca ali nižjo plačo za delavca. Kakšna bo stopnja obdavčitve regresa, božičnice, povrnitve stroškov prevoza na delo in malice, ni znano, kot tudi ne, kdo bo prevzel finančno breme, ali delavec ali delodajalec. Vprašanje je tudi dohodninska lestvica in kakšne bodo iz nje izhajajoče davčne obveznosti. Ob vseh teh neznankah podjetniki napovedanih ukrepov ne želijo javno komentirati, a zadovoljni z višanjem stroškov države, ki jih bodo prinesle reforme, zagotovo niso. „Javno dosegljive informacije o davčni reformi so do sedaj relativno skope, zato jo je v tem trenutku težko komentirati. Iz javno razpoložljivih informacij naj bi bili ukrepi vezani predvsem na prerazporeditev (redistribucijo) davčnih bremen pri delu, kasneje pa tudi na uvedbo davka na nepremičnine in drugo premoženje, pri čemer ni znana metodologija," so za naš časopis povedali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Višje plače bi še bolj obdavčili „V sami osnovi bi sprememba Zakona o dohodnini poenostavljeno rečeno nekoliko bolj obremenila nadpovprečne dohodke (davčni odbitek ima pri teh plačah manj ugoden vpliv kot aktualne olajšave) in nekoliko manj podpovprečne plače. Učinek bi bil pomemben predvsem za posameznike, ki koristijo veliko olajšav, na primer za vzdrževane člane, vplačila v 2. pokojninski steber in podobno. Navedene spremembe bi torej v povprečju bolj obremenile zaposlene z višjimi dohodki, ki so že danes visoko obdavčeni. Temu smo nasprotovali ob zadnji spremembi davčne zakonodaje, saj s tem destimuliramo izplačevanje visokih plač strokovnjakom. Na drugi strani bi se razbremenili dohodki dela zaposlenih s podpovprečnimi plačami in veliko olajšavami. Posledično bi se dohodkovna neenakost nekoliko zmanjšala, pri čemer smo že danes po tem kazalniku na 2. mestu v EU. Majhne razlike v neto dohodkih negativno vplivajo na produktivnost zaposlenih. Zato smo do takšnega predloga, če bo obveljal, zadržani," so poudarili v GZS. Dvojna obdavčitev nepremičnin (!?) Na GZS so navedli, da naj bi se po informacijah, ki so jim doseg- ljive, nepremičnine dvojno obdavčile. Vedno, ko se je doslej govorilo o novem nepremičninskem davku, je bilo rečeno, da se NUSZ ukine in ga nadomesti davek na nepremičnine. Takšnemu modelu so ostro oporekale občine, saj je NUSZ eden izmed njihovih glavnih prihodkov, medtem ko bi davek na nepremičnine pobirala država. Zdaj je menda tako, da bi se NUSZ ohranil, ob njem bi uvedli davek na premoženje. „Temu nasprotujemo. Prav tako je vprašljiv izplen te reforme, ker je del premoženja mogoče preleviti v davčno ugodnejšo obliko," so komentirali na gospodarski zbornici in dodali: „Nasprotujemo tudi morebitni ponovni uvedbi progresije na dohodke od kapitala. Cilj davčne reforme bi morala biti krepitev produktivnosti in ne redistribucija premoženja in dohodkov." Mojca Zemljarič 6 Štajerski V središču petek • 24. marca 2023 Podravje • 10-dnevni rok za vladni odziv, sicer sledi glasnejši protest bližje Ljubljani »Če se kmetje ne bomo borili za svoje pravice, se »Dovolj nam je!« se je glasil uvodni protestni stavek Antona Medveda, predsednika sindikata kmetov Slovenije in kmetovalca z Dravskega polja. »Bili smo vključeni v oblikovanje kmetijske politike, vendar zelo malo upoštevani. Postali smo žrtveno jagnje okoljskih ukrepov, ki so jih pripravili aktivisti in uradniki.« Osem zahtev Sindikata kmetov Slovenije • Izvajanje okoljskih ukrepov tako, da ne onemogočajo kmetovanja. • Ponovna proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000. • Izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, ki so izvedljivi in dostopni kmetu. • Jasni in enostavni pogoji izvajanja ter administrativno nezahtevni ukrepi. • Prehranska varnost Slovenije ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam. • Stop novim davkom! • Uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo. • Naj se kmetijstvu namenjen denar v celoti obdrži v kmetijstvu. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, si ni mislil, da bodo razmere v kmetijstvu kdaj tako kritične, da bodo morali kmetje s takšnimi zahtevami pred slovensko javnost. »Gre za nacionalne interese, interese vseh Slovencev in ne le kmetov. Pozivamo vse državljane, potrošnike, da nas podprejo, da kupujejo slovensko in lokalno hrano.« Zahteve sindikata podpirajo tudi v Zvezi podeželske mladine Slovenije. Predsednica Anja Mager je priznala, da že več let opozarjajo na iste težave in težke razmere, ki pa jih pristojni ne rešujejo, niti ne izboljšujejo, ravno nasprotno. »Kako si predstavljate, da bomo mladi še kmetovali, če nam politika onemogoča osnovno kmetovanje in razvoj kmetij. Če ne bo mladih v kmetijstvu, potem ne bo prihodnosti za kmetijstvo in tudi za vse nas ne.« Vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Zadružni zvezi Slovenije Alenka Marjetič Žnider pa je izpostavila, da ukrepi kmetijske politike onemogočajo socialno in ekonomsko varnost na kmetijah. »Slovenske kmetije so nekajkrat manjše kot v EU, trajno in krožno gospodarjenje pa je na kmetijah doma že od nekdaj. Slovenske družinske kmetije Na mirnem protestu so poudarili pomen kmetijstva. niso vzrok, temveč rešitev okoljske in podnebne problematike.« Zbranim govorcem in zahtevam je prisluhnila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. »Kmetje vedo, da smo na njihovi strani in da poznamo vse njihove zahteve, vendar pa vse niso rešljive čez noč. Ni vse odvisno od kmetijskega ministrstva, so tudi drugi resorji in se je treba pogovoriti tudi z njimi. Kmetijska ministrica sama ne more rešiti teh težav.« Kmetijstvo je rešitev podnebnih sprememb, ne vzrok Sindikat kmetov Slovenije je predstavnikom oblasti postavil 10-dnevni rok za odziv na njihove zahteve, sicer preti z zaostrovanjem, kar podpirajo tudi kmetje. »Zaprimo ceste ali pa se po polžje peljimo v koloni, tako nas bodo vsaj slišali,« je dejal eden izmed roio: oo Slovenija, Podravje • Moč kolektivnih pogodb: velike razlike v številu dopustniških dni med podjetji in sektorji Dopustniška stihija: ponekod zaposlenim komaj Zakon o delovnih razmerjih narekuje, da morajo podjetja najkasneje do 31. marca delavce pisno obvestiti o številu dni letnega dopusta za koledarsko leto. Minimalno število dni dopusta za delavca, ki dela za polni ali krajši delovni čas pet dni na teden, je 20 dni, radodarnost delodajalcev pa navzgor načeloma ni omejena. Zdi pa se, daje država kot delodajalka mnogo bolj radodarna z dopustniškimi dnevi kot gospodarstveniki. Nič novega? Osnova za izračun letnega dopusta je zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki predpisuje minimalno število dni letnega dopusta. Tako velja, da če delavec dela pet dni v tednu, mu pripada omenjenih 20 dni dopusta, če dela šest dni v tednu, je osnova 24 dni. Pri dopolnjeni starosti delavca 55 let je ta upravičen do dodatnih treh dni dopusta, prav tako če neguje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. Za skrb za otroka, starega do 15 let, zaposlenim pripada dodaten dan dopusta. Delovna doba ni kriterij, po katerem bi zakon delavcem priznaval dodatne dni dopusta. Običajno daljše trajanje letnega dopusta torej dodatne kriterije in ugodnosti določuje kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. V javnem sektorju do 5 dodatnih dni že pri 50 letih Letni dopust tako pomembno urejajo kolektivne pogodbe in drugi predpisi, ki pa jih morajo delodajalci upoštevati, ko govorijo v prid Število dni dopusta v različnih dejavnostih Zaposlitev Število dni dopusta Učitelj, VII. stop. izobrazbe 28 UE, VI. stop. izobrazbe 25 Delavec v kovinski industriji 21 Trgovec 21 Komunalni delavec 21 CSD, VII. stop. izobrazbe 26 Vir: Kolektivne pogodbe * Prikazano je število dni dopusta za delavca brez delovne dobe z enim otrokom do sedmih let, upoštevan je dodatek glede na zahtevano izobrazbo po kolektivnih pogodbah, drugi dodatki niso upoštevani. delavca. Na primer, zakon o delovnih razmerjih določa, da delavcu za vsakega otroka do 15. leta starosti pripada en dan dopusta. Zaposleni v šolski in predšolski vzgoji so si izborili boljše pogoje, tako zaposlenim za otroka do dopolnjenega sedmega leta starosti pripadata kar dva dneva dopusta, nato pa en dan do starosti otroka 15 let. Starejši delavci, ki so v šolstvu in v državnih organih kot taki prepoznani že pri 50 letih, so upravičeni do pet dni dodatnega popusta že takoj ob abrahamu, medtem ko v gospodarstvu ta privilegij pripada delavcem šele po 55 letu dopolnjene starosti in še to večinoma le tri dni kot najmanj zahteva ZDR. Zaposleni v šolstvu in predšolski vzgoji so si izborili še dodatne dneve odsotnosti z dela tudi glede na zahtevnost dela. Glede na najvišjo zahtevano izobrazbo jim pripadata minimalno dva in največ šest dodatnih dni. Glede na zahtevnost dela pa najmanj en dan in največ 10 dni. Delavcem v državnih organih poleg v ZDR določenih dni do- pusta glede na zahtevnost delovnega mesta pripadata najmanj dva dodatna dneva dopusta in največ pet dodatnih dni, glede na delovno uspešnost so upravičeni še do treh dni in še do treh dni za delo v hrupu, vročini ali za vodenje notranje organizacijske enote. Policistom pa se pri izračunu upošteva še kolektivna pogodba za policiste, ki določa še dodatne proste dni za delo na posebno nevarnih nalogah, za neenakomerno razporejen delovni čas ... Minimalnega in maksimalnega števila dni dopusta za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter v policijskih vrstah sindikata nista podala. »Tega podatka vam žal natančno ne moremo sporočiti, saj se število dni letnega dopusta določi za vsakega posameznega delavca na podlagi njegovih konkretnih okoliščin. Dolžina letnega dopusta je namreč odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti,« so sporočili iz sindikata vzgoje in izobraževanja. Foto: pexels.com Največ dopustniških dni so si izborili v zdravstvu. Za delavce, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, delavce, ki delajo pod psihičnimi obremenitvami ter v patologiji omejitev navzgor ni. V gospodarstvu kolektivne pogodbe manj radodarne Bolj konkretni so bili v sindikatu elektro in kovinske industrije. Zaupali so, da zaposlenim v elektroindustriji pripada najmanj 20 in največ 35 dni oz. nočnemu delavcu 37. Zaposlenim v kovinski industriji, livarstvu pripada največ 33 dni oz. nočnim delavcem 35 dni dopusta. »To je zapisano v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Zapisano pa je tudi, da se v podjetju lahko dogovorijo za več,« so sporočili iz SKEI. Zaposlenim v komunalnih dejavnostih poleg osnovnih dni dopusta po kolektivni pogodbi pripadajo tudi dodatni dnevi. »V večini podjetij, kjer se zaposleni povezujejo v Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, so sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe, v katerih se na ravni podjetja določajo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni dopusta po kriterijih, kot so: zahtevnost dela, izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno,« so povedali v Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. torek • 28. marca 2023 V središču Štajerski 7 nihče namesto nas ne bo« i i j -v delu in dodatnih izobraževanjih za zagovorništvo enostavno zmanjka časa,« je opozoril in priznal kmetovalec David Vivod iz Sestrž. Več kot 300 kmetov v Podravju združenih v opozorilni štrajk Kmetje so se v opozorilni štrajk zbrali na Ptuju, na območju Lenarta in Slovenskih Goric, v Slovenski Bistrici in tudi v Šikolah. Med zbranimi je bil tudi dolgoletni kmetijski svetovalec in poljedelec Ivan Brodnjak. »Kmetje si tako negativnega odnosa družbe ne zaslužijo. So najbolj zdrav del naše družbe in če bo kmetstvo odšlo s podeželja, potem bo izginila tudi slovenska kultura.« Prvi pa je na prizorišče protesta prišel Milan Fideršek iz Zgornjih Jablan s panojem o nasprotovanju štiriodstotni prahi. »Za našo kmetijo z nekaj več kot 20 hektarjev zemljišč ta delež prahe pomeni, da bomo podora-li hektar krušne pšenice, pri tem pa se borimo s cenami kruha v naši državi!« Marjana Prosenjaka iz Stražgonjce moti zaostrovanje rabe škropiv, umetnih gnojil in druge dodatne omejitve, medtem ko se uvozu hrane na široko odpira vrata. Branko Draškovič iz Šikol pa je dejal: »Kmetje ne zmoremo več dodatnih obremenitev, to niso izmišljotine in to želimo javnosti jasno povedati. Žal širša javnost vidi le traktorje, ki pa so le delovni stroji. Z njimi ne vozimo zaradi udobnosti, temveč delamo!« Kmetje so se po protestnem zboru odpeljali nazaj na delo na kmetije, tokrat odločeni, da če bo potreba, se ponovno zberejo. Kot je dejal Milan Strmšek: »Če se kmetje ne bomo borili za svoje pravice, se nihče drug namesto nas ne bo. Pričakujem, da bomo ostali tako enotni.« Mojca Vtič • • zbranih kmetovalcev v Šikolah, spet drugi je predlagal, da bi že kar določili datum naslednjega shoda. Kmetje so namreč enotni, da morajo vsi slišati tudi njihovo plat zgodbe. »V tujini priznavajo in to tudi dokazujejo z raziskavami, da je kmetijstvo kvečjemu rešitev in ne vzrok za podnebne spremembe. Pri nas tega družba ne želi slišati in tovrstne ugotovitve ne pridejo v javnost. Delno smo krivi tudi kmetje, vendar pa nam ob vsem ¿fe' ^Ojb • sypm« • gruntov f fiEDAhO Povod za protest so predvsem okoljske zahteve do kmetov. David Vivod, Sestrže Odkupne cene mleka padajo, politični predstavniki pozivajo k zmanjšanju porabe mesa, ob tem pa si še vedno največji delež kolača režeta predelovalna industrija in trgovina. Sporne so tudi dodatne okoljevarstvene zahteve, kajti kmetje znamo sami ohranjati naravo in okolje. Kmetje imamo veselje do kmetovanja, zagon in energijo, vendar pa za delo namesto poštenega plačila prejemamo zgolj nove omejitve. Marko Šijanec, Starošince Na naši kmetiji imamo okrog 80 glav živine, večji del mlečne proizvodnje. Trenutno smo zaskrbljeni zaradi padca cen mleka in mesa, in čeprav smo kmetje tisti, ki pridelamo hrano, pri določanju cen nimamo nobene besede in vrednosti. Prepuščeni smo trgu in špekulacijam. Vhodni stroški se dražijo, naši izdelki pa niso vredni nič. Miha Leskovar, Skrblje Z ženo sva pred časom prevzela kmetijo, jo posodobila, robotizirala, kjer seje le dalo, sicer bi se poslovila od krav molznic. Ostali, ki se ne ukvaijajo s kmetijstvom, težko razumejo, da smo kmetje vsak dan vpeti v življenje na kmetiji, ne le osem ur, prav tako ne zmorejo predvideti, da bo prepoved rabe FFS in mineralnih gnojil vzrok za povečanje uvoza nizkocenovne hrane, našo kakovostno hrano pa bomo prodajali tujcem. Kmet seje vedno prilagodil, skrbi pa me, kaj se bo v Sloveniji sploh še lahko pridelalo in jedlo. Gregor Mlakar, Breztda Od oblastnikov pričakujem, da bodo slišali naše zahteve, da bomo upoštevani pri oblikovanju kmetijske politike in da bomo enakovredni drugim državljanom. Upam, da bo miren protest zadoščal, bojim pa se, da ne bo. Od sindikata želim, če ne bomo upoštevani, da se čim prej organizira novi, množičnejši protest v Ljubljani. Dejan Sagadin, Mihovce Želim, da država sliši naše nestrinjanje s potezami politike. Z zaostrovanjem kmetijsko-okoljskih ukrepov nam onemogočajo kmetovanje, ob tem teden dni pred subvencijsko kampanjo še vedno niso znane vse podrobnosti ukrepov. Ob toliko zaposlenih na ministrstvu je žalostno, da so čakalne dobe in postopki tako dolgi. Ne vem, kaj je namen takšne obravnave kmetijstva. Verjetno uničenje slovenskega kmeta. Foto: CG Foto: CG Foto: MV dvajset dni odmora, drugod neomejeno V zdravstvu tudi 55 dni ali več Za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu velja več kolektivnih pogodb. Kolektivna po- godba za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu določa, da skupno število dni letnega dopusta posameznega delavca ne sme presegati 45 oziroma 55 delovnih dni. Kolektivni pogodbi za zdravnike in zaposlene v zdravstveni negi omejitve števila dni letnega dopusta ne poznata za delavce, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, delavce, ki delajo pod psihičnimi Foto: Pexels.com Kaj o izrabi letnega dopusta pravi Zakon o delovnih razmerjih Delavec lahko letni dopust izkoristi, ko to dopušča delovni proces, obenem pa mora delodajalec upoštevati možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti, letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Zakon o delovnih razmerjih še določa, da imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Ob tem delavcem zakon omogoča izrabo enega dneva letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. V koledarskem letuje delavec dolžan izkoristiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek lahko po dogovoru z delodajalcem prenese v naslednje leto in ga porabi do 30. junija. Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca in seji ne more odreči, niti v zameno za denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust. Izjema je le, ko se delavec upokoji oz. mu preneha delovno razmerje. Foto: pexels.com Praviloma so najnižjega števila dopustnih dni deležni zaposleni v gospodarstvu oz. podjetjih, kjer niso podpisniki kolektivne pogodbe in se ravnajo zgolj po najnižjih kriterijih, predpisanih v ZDR. obremenitvami ter v patologiji. Enako kot v šolstvu in za zaposlene v državnih organih tudi na področju zdravstva in socialnega varstva velja, da je delavec, ki dopolni 50 let, upravičen do dodatnih pet dni dopusta. »V povprečju se zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ne približajo maksimalnemu številu dni letnega dopusta, vsekakor pa je glede na pogoje dela vsak dan letnega dopusta še kako zaslužen in tudi potreben z vidika ustreznega počitka in regeneracije zaposlenega,« je dejala predsednica sindikata Irena llešič Čujovič. Letni delovni dopust je torej od panoge do panoge in od delodajalca do delodajalca različno odmerjen. Bistveno je, da naj bi bil namenjen počitku in rekreaciji zaposlenih, kar je pomembno tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu, saj se delavec v času letnega dopusta odpočije in si nabere novih moči za varno opravljanje dela. Zato, kot pravijo sindikati, letni dopust ni samo v interesu delavca, pač pa tudi delodajalca, saj se na ta način zmanjša možnost nastanka morebitnih nesreč pri delu. Mojca Vtič 8 Štajerski Politika torek • 28. marca 2023 Starše • Svetniki so zavrnili 11-odstotno podražitev vrtca Primanjkljaj bo morala pokriti občina V Staršah je kar osem od enajstih svetnikov zavrnilo podražitev vrtca. V prvi vrsti zato, ker ne razumejo, zakaj je njihov vrtec v primerjavi s sosednjimi občinami eden izmed dražjih. To vprašanje so naslovili na vodstvo OŠ Starše, v okviru katere oba vrtca tudi delujeta, vendar jasnega in konkretnega odgovora niso prejeli. Vodstvo šolo je predlagalo dvig cen za prvo in drugo starostno obdobje za okoli 11 odstotkov. To bi npr. za starše, ki so uvrščeni v tretji dohodninski razred, pomenilo dodatnih pet evrov na mesec, za tiste, ki so v petem dohodninskem razredu, pa že nekaj čez 20 evrov mesečno. Tokratna podražitev pa ne bo pristala na bremenih staršev, ampak Občine Starše. Župan Stanislav Greifoner je ves čas precej burne razprave poskušal svetnikom pojasniti, zakaj bi vendarle bilo dobro, da predlagano podražitev sprejmejo. »Nikakor na nasprotujem temu, da poma- gamo staršem plačevati vrtec. Kot župan pa si vsekakor želim, da bi novo predlagano ceno podprli, drugače bomo morali že jeseni ponovno pripraviti rebalans proračuna,« je povedal. Svetnike je opozoril tudi na to, da nikakor naj ne pričakujejo, da bodo na področju investicij lahko veliko naredili, če bodo večino proračuna porabili za redno porabo oz. subvencioniranje raznih stroškov občanov. »Če denarja ne bo dovolj, bomo primorani investicije zmanjšati. Razumem stisko vsakega posameznika, ki ne zmore plačevati svojih obveznosti zaradi svojih prihodkov in draginje. Kljub temu pa moramo biti odgovorni do občine in projektov.« Med drugim je poudaril še, da bodo družine že prihodnji mesec prejele nekoliko višje otroške dodatke, kar bi lahko namenile tudi za pokrivanje nekoliko višjih stroškov vrtca. Starški vrtec je eden izmed dražjih Svetnica Nataša Petek (SDS) je že v uvodu povedala, da so želeli, naj se ta točka umakne z dnevnega reda marčevske redne seje. Nekoliko jo je presenetilo, da so prišli Občine: 1. starostno obdobje (v evrih) 2. starostno obdobje (v evrih) Miklavž na Dravskem polju 539,00 398,00 Duplek 611,39 466,20 Kidričevo 592,46 445,70 Rače 602,00 470,00 Hajdina 524,11 428,59 Hoče 667,41 483,02 Starše 652,49 478,58 Vir: Ocbina Starše Vrtec bo občino stal najmanj 100.000 evrov več na leto Župan Stanislav Greifoner z izidom glasovanja ni bil zadovoljen, čepravje povedal, da odločitev svetnikov spoštuje, Med drugim je zbrane seznanil, da se strošek vrtca zvišuje s 533,000 na 617,000 evrov na letni ravni, V tem znesku pa še niso upoštevali stroška, ki ga bodo po novem pokrivali namesto staršev,»Zaradi tega ne bomo imeli likvidnostnih težav, kaj šele, da bi propadli,« je dodal, Očitno so nekateri prisotni svetniki vendarle dobili občutek, da nekaj ni v redu, Zato seje ponovno oglasila svetnica Nataša Petek in povedala, da nikakor ne gre za nagajanje županu ali občinski upravi, Po njenem mnenju tudi nobene investicije zaradi njihove odločitve ne bodo prikrajšane, Ravnatelju Francu Kckcu z ekipo ni uspelo prepričati svetnikov glede dviga cene vrtca. Osem od enajstih jih je namreč podražitev gladko zavrnilo. tokrat na sejo kar trije razlagalci, in sicer ravnatelj Franc Kekec, njegova pomočnica za vrtec Nada Smo-linger in računovodja Goran Krulič. Kljub močni zasedbi, ki je zastopala interese osnovne šole, jim večine svetnikov ni uspelo prepričati, da bi glasovali za novo predlagano ceno. Prav tako kot njihovi šolski kolegi v drugih občinah so razlagali, da je največji pritisk ustvarila rast plač. Strošek dela namreč predstavlja okoli 80 % ekonomske cene vrtca. Petkovo in tudi nekatere druge svetnike je najbolj zmotilo dejstvo, da je starški vrtec za okoli 100 evrov dražji od vrtcev v sosednjih občinah. Spraševali so se, zakaj se je to zgodilo, vendar odgovora niso našli, tudi predstavniki osnovne šole tega niso znali ali želeli pojasniti. Ravnatelj Kekec je zatrdil le, da ja kalkulacija predpisana in da obstaja formula, kako se pride do izračuna cene. Prav tako je večina prostih mest v obeh vrtcih ob zvišanem normativu zapolnjenih, število strokovnih delavk pa ustreza normativom in pravilnikom. Svetnico Tejo Lorger je zmotilo ravno to. »Ne razumem, kako imajo lahko v sosednjih vrtcih, ki so prav tako polno zasedeni, za okoli 120 evrov nižjo ceno za prvo starostno obdobje. Kaj oni počnejo drugače kot mi?« je vprašala. Tudi svetnik Boštjan Munda je mnenja, da med ekonomskimi cenami vrtcev ne bi smelo biti tako velikih razlik. Poleg tega v starškem vrtcu nimajo veliko starejšega kadra, kar bi vplivalo na še višje stroške dela. Župan Greifoner je ob tem pojasnil, da primerjave ekonomskih cen vrtcev med seboj niso vedno relevantne: »Nekatere občine cen vrtcev niso zvišale že več let, primanjkljaje pa prikrito sofinancirajo.« Petkova je v takih primerih naklonjena tovrstnim praksam, saj je treba podpreti mlade družine in nadaljnji razvoj občine. Neodvisna svetnica Sne-žana Majcen ji je pritrdila: »Veliko raje vidim zadovoljne občane kot novi meter asfalta,« je dejala. Estera Korošec hoto: LK Dornava • Tretja redna seja občinskega sveta Svetniki serijsko dvignili roke za podražitve Dornavčani bodo za odvoz smeti, pitno vodo, odplake in pomoč družini na domu v prihodnje plačevali več. Tako je odločil občinski svet na marčevski seji Medtem ko svetniki višjih zneskov za vodo in smeti na februarski seji niso hoteli potrditi, saj da niso izvoljeni za to, da bodo le dvigovali roke za podražitve, so na seji minuli četrtek predhodno odločitev spremenili in roke dvignili. Podražitev vode je enaka kot v vseh ostalih občinah (49-odstotna na postavki vodarine), znesek na položnicah za smeti bo 30 odstotkov višji, podražitve na kanalizaciji uporabniki ne bodo čutili, saj so znižali omrežnino, dvignili pa tisti del cene, ki pripada Komunali Ptuj. Enako kot v vseh drugih občinah bo dražja pomoč starejšim, ki jo izvaja Center za socialno delo Spodnje Podravje. V občini Dornava so imeli lani dva uporabnika, za enega je občina storitev plačevala v celoti, za drugega pa subvencionirani del oziroma polovico cene. Morda pa Dornavčani v prihodnje pomoči regijskega CSD več ne bodo potrebovali, saj so v ustanavljanju javnega zavoda, ki bi izvajal tudi pomoč družini na domu, pri tem bi Mernik odločno proti podražitvi vode Marko Mernik je podražitvi vode nasprotoval in glasoval proti. „Javna podjetja ne delajo za dobiček Menim, da gre za pretirano podražitev, ki ni realna. Treba je vedeti, da podražitev vode posledično dvigne cene v marsikateri dejavnosti, Ni mi jasno, kako se lahko vsi strinjajo s tem, gre vendarle za 50-odstotni dvig cene, Tega ne podpiram, Si predstavljate, v kakšnem položaju so upokojenci z nizkimi pokojninami? Pokojnine so jim dvignili za 20 evrov, medtem ko jih z dvigom zneskov na položnicah dodatno obremenimo za 60 evrov, Tu ni nobene logike! Samo v razmislek, ali so cene upravičene,aje poudaril, Janko Sirec in Jernej Šomen iz KP Ptuj sta predstavila razloge za dvig cen vode in kanalizacije. kadrovsko sodelovali z Zavodom dr. Marijana Borštnarja Dornava (ZUDV). Storitve ravnanja z odpadki se bodo po pojasnilu direktorja Alena Hodnika podražile pretežno zaradi rasti stroškov dela in višjih cen goriv, z enakimi argumenti podražitev pomoči na domu utemeljuje direktor CSD Miran Kerin, medtem ko je na podražitev vode in kana- lizacije po pojasnilu direktorja ptujske Komunale Janka Širca najbolj vplivala cena elektrike. V drugi vrsti pa tudi rast stroškov dela. Ustanovili javni zavod, želja upravljati dvorec Dornavski svetniki so potrdili letošnji proračun, v katerem predvidevajo tri milijone evrov prihod- kov, glavnino investicijskega denarja bodo namenili za dokončanje energetske sanacije objekta starega vrtca in spremembe načina ogrevanja. Potrdili so tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, kulturo, šport, medgeneracijsko sodelovanje in socialnovarstvene storitve (kratko ime Javni zavod Dornava). Temeljni namen ustanovitve zavoda je, da bi upravljal z dornavskim dvorcem, v katerem je država obnovila kapelo in oran-žerijo. Občina v ustanovitvenem odloku predvideva sestavo sveta zavoda s sedmimi člani. Štiri člane bi imela občina in bi jih imenoval občinski svet, po enega bi imenovali zaposleni, župan in ministrstvo za kulturo. Glavni finančni vir za delovanje zavoda bi zaenkrat predstavljal občinski proračun. O šoli Polenšak ničesar novega, ZUDV krajani ne bi imeli Svetnik Dominik Kukovec je na seji vprašal, kaj je z nekdanjo šolo Polenšak. Župan Matej Zorko je pojasnil, da bi v času nekdanje vlade lahko objekt kupil ZUDV Dornava, a da je zaradi tega v kraju nastal revolt, saj je vprašanje, katero enoto bi preselili na Polenšak (menda tiste vedenjsko bolj problematične uporabnike, op. a.). „Šola je 10 let zaprta, sedaj pa od mene pričakujete, da bi to vprašanje uredili v nekaj mesecih. To ne gre," je pojasnil župan Zorko in dodal, da se je sicer pri njem oglasilo nekaj potencialnih investitorjev, ideje so v glavnem v smeri razvijanja turizma. Mojca Zemljarič torek • 28. marca 2023 Podravje Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Na razpis se ni prijavil niti edini dosedanji izvajalec Letos brez letalske protitočne obrambe? Kot je že stalnica, se tudi letos zatika pri izvajanju protitočne letalske obrambe, tokrat že na samem začetku, pri izbiri izvajalca. Na razpis kmetijskega ministrstva se namreč ni prijavil nihče, niti edini dosedanji izvajalec Letalski center Maribor. V začetku marca je kmetijsko ministrstvo na portalu javnih naročil objavilo razpis za izvajanje letalske obrambe pred točo na območju severovzhodne Slovenije, vendar do roka ni prispela nobena ponudba. Na ministrstvu sicer trdijo, da se vsebinski pogoji v primerjavi z lanskim letom niso spremenili. Kot kaže, pa je težava v višini sredstev. Med pogoji so namreč navedli, da ponudba ne sme preseči slabih 283.000 evrov (brez DDV). »Razloga za neprijavo sta dva, prvi je ta, da smo za razpis izvedeli zadnji hip, saj je bil prvič objavljen tako hitro, kar gre sicer po drugi strani pohvaliti. Kot drugo pa je problematična višina sredstev. Gre za absolutno premalo denarja. Cena reagentov se je zvišala za 300 %, da ne govorim še o vseh drugih zadevah - od vzdrževanja itd. Vse se draži. Država tako ali tako za izvajanje protitočne obrambe daje premalo, od vsega pobere še 22 % davek. Po vrh vsega pa so nam rok za izvedbo obrambe podaljšali za mesec dni,« je kritičen vodja izvajanja protitočne letalske obrambe na LC Maribor Darko Kralj, ki je ob tem še navrgel, da dejstvo, da za javni razpis ni bilo zanimanja, niti iz tujine, že samo po sebi pove vse; da je cena neustrezna. Tudi v drugo ministrstvo ne bo razpisalo več denarja Ministrstvo sedaj načrtuje ponovitev razpisa. Pred tem pa je občine še pozvalo, naj do konca marca ponovno posredujejo pooblastila za izvedbo novega skupnega javnega naročila. Ob tem so na ministrstvu povsem jasno povedali, da tudi na drugem javnem naročilu ne bo na V devetih letih za letalsko obrambo več kot dva milijona evrov Kmetijsko ministrstvo bo po neuspelem razpisu za izvajanje letalske protitočne obrambe razpis ponovilo. set milijonov evrov škode. 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Ministrstvo 51.226 57.209 57.131 57.040 88.256 88.638 86.878 123.876 114.417 Občine 103.371 107.155 109.361 107.274 163.903 176.258 171.038 230.480 212.489 Skupaj 154.597 164.364 166.492 164.314 252.159 264.896 257.916 354.356 326.906 voljo več denarja kot na prvem: »Ministrstvo je že na prvem javnem naročilu namenilo najvišji možni znesek, ki je bil za namen sofinanciranja obrambe pred točo zagotovljen v proračunu ministrstva za leto 2023.« K naročilu, ki je sicer padlo v vodo, je pristopilo 67 občin, kar je nekaj več kot lani. Vsako leto se najdejo takšne, ki obrambe ne sofinancirajo, čeprav so na branjenem območju. Območje namreč obsega 71 občin, od tega vseh 41 iz Podravja. Kralj pravi, da se bodo na nov razpis prijavili. »Že zaradi odgovornosti do ljudi. Sami tudi precej vlagamo v opremo za obrambo, ravno sedaj smo v eni večji naložbi. Upamo pa, da bo v drugo znesek višji vsaj za 30 odstotkov, kolikor so višji stroški, sicer pa bomo pač izvajali obrambo v manjšem obsegu,« je še dejal ter poudaril, da nikakor ne more razumeti, zakaj je teh 300.000 evrov takšna težava, ko pa lahko en sam točenosni oblak hitro povzroči za milijon ali celo več de- Zelo različni zneski občin Za izvajanje letalske protitočne obrambe je sicer lani šlo okoli 327.000 evrov, kar je približno 30.000 evrov manj kot leto poprej. 65 odstotkov potrebnega denarja so prispevale vključene občine, preostalih 35 odstotkov pa država. Zanimivo pa bo spremljati, kakšen bo letošnji razrez sredstev, ki ga bodo prispevale posamezne občine. Kot smo namreč ugotavljali lani, je ta milo rečeno precej čuden, saj so zneski zelo različni, ne glede na površino ali število prebivalcev. Letalska protitočna obramba je v zadnjih devetih letih stala skupaj 2,1 milijona evrov, pri čemer je država prispevala slabih 725.000 evrov, občine pa skoraj dvakrat več, blizu 1,4 milijona evrov. Sicer pa se v javnosti občasno pojavljajo tudi vprašanje glede same učinkovitosti omenjene obrambe. Monika Horvat Foto: CG Varčujemo zaradi ozaveščenosti ali ker nimamo? Slovenija, Podravje • Akcije za manjšo in cenejšo rabo električne energije Kljub temu da so v Sloveniji trenutno cene elektrike regulirane z vladno uredbo, se dobavitelji za ohranjanje odjemalcev in privabljanje novih poslužujejo različnih akcij, s katerimi sije mogoče znižati mesečne stroške. GEN-ijevi gospodinjski odjemalci so tako v začetku februarja prejeli obvestilo o prvem popustu za varčno rabo elektrike, saj so od začetka lanskega oktobra do konca decembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2021 skupno porabo zmanjšali za tri odstotke. Zato jim na februarskih računih, izdanih v marcu, pripada popust v višini enega oziroma 1,10 evra, če upoštevamo še DDV. GEN-i: prihranek do deset evrov »To je šele prvi popust od štirih, ki si jih lahko naši odjemalci obetajo v primeru nadaljnjega skupnega zmanjševanja porabe energije. Če se bo ta prihranek v prvih treh mesecih letošnjega leta povečal za dodaten odstotek, bo popust znašal že štiri evre, če pa nam uspe naš ambiciozen in družbeno odgovoren cilj, to je deset odstotkov privarčevane energije, bodo majski zneski na položnicah za elektriko nižji za kar deset evrov,« pravijo na GEN-i. »Res se zdi, da ena minuta tuširanja manj, ena ugasnjena luč in eno pranje perila na nižji temperaturi ne prinesejo velike spremembe. Ampak ko to skupaj počne več kot 230.000 gospodinjstev, je razlika očitna. V času energetske krize je pomembno, da vsi aktivno pristopamo k izzivom za njeno premagovanje, v GEN-i pa želimo biti zgled in pobudnik pozitivnih dejanj, zato našim strankam še posebej v tem času pomagamo prepoznavati navade, s katerimi lahko zmanjšajo porabo energentov. Zato smo se tudi lotili kampanje, ki bo trajala od lanskega oktobra do letošnjega septembra, v kateri spremljamo skupno dobavo in posledično porabo tako električne energije kot zemeljskega plina naših obstoječih gospodinjskih odjemalcev.« Primerjava s podobnimi ■ I • v v« • okoliščinami To porabo v posameznem kvar-talu pri istih pogojih primerjajo z dobavo oziroma porabo v istem kvartalu predhodnega leta, pri čemer dodatno upoštevajo tudi vpliv vremenskih okoliščin. Za posamezni kvartal tako izračunajo, kakšen bi bil odjem, če vremenske okoliščine ne bi odstopale od klasičnih, pričakovanih temperatur. Pričakovane temperature so izračunane kot povprečje temperature po mesecih za zadnjih pet let ali več. »Za pripravo kar najbolj učinkovitih nasvetov za prihranke energije in posledično tudi stroškov smo se še pred začetkom kampanje povezali s Centrom za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan.« Poraba električne energije se je v treh mesecih, kot rečeno, zmanj- šala za tri odstotke, zemeljskega plina pa za kar 22 odstotkov. »Za privarčevano energijo smo februarja skupno namenili za skoraj milijon evrov popustov, kar pomeni, da torej ne gre zgolj za simbolično potezo, pač pa za cilj, s katerim želimo dvigniti zavedanje, da lahko le skupaj obrnemo tok razvoja v smer trajnostne prihodnosti, za kar šteje vsak posamezen korak.« Najbrž bo šele čas pokazal, za koliko se je poraba znižala tudi na račun tega, da so ljudje varčevali, ker nimajo denarja za visoke račune elektrike (in plina), ne pa zato, ker so »energetsko« ozaveščeni. Gotovo je namreč to zimo marsikoga v objemu doma zeblo in je obenem pazil tudi, kolikokrat je prižgal štedilnik in kolikokrat vklopil bojler. Energija Plus: zbiranje točk Medtem ko je manjši račun za elektriko pri GEN-iju odvisen od skupne porabe odjemalcev, pa je pri mariborski Energiji Plus od vsakega posameznika, če izkoristi po- nujene ugodnosti in zbira točke, ki jih lahko nato uporabi kot popust na računu za elektriko. Sto točk prinaša en evro popusta, največ, 500, torej pet evrov popusta, pa jih lahko dobijo novi odjemalci Energije Plus, ki se včlanijo v »lojalnostni« program Moj Plus. Takšna ugodnost je do konca januarja veljala tudi za obstoječe člane, zdaj pa ne več. Točke prinaša še storitev Zlata ura, v okviru katere si je mogoče zagotoviti do 50 odstotkov cenejšo elektriko, in to trikrat na teden po tri ure. Gre za spremenljiv prihranek, upoštevan na vsakokratnem računu, ki pa so ga lahko deležni, kot izhaja iz drobnega tiska, samo tisti odjemalci, ki že imajo elektronske števce, vključene v sistem daljinskega zajema podatkov. Zbiranje točk poleg popusta na dobavljeno energijo omogoča tudi popuste pri poslovnih partnerjih Energije Plus, kot so Woop! vstopnice, karte za smučanje in smučarske tečaje na Mariborskem Pohorju ob določenih dnevih ter obisk nekaterih fitnesov in spajev. Senka Dreu Foto: Pixabay 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 28. marca 2023 Ormoško • Spomladanska čistilna akcija Nabrali za kar 3,5 tone odpadkov Pred dobrim tednom so se po državi zvrstile čistilne akcije. Čistejši sta tudi občini Središče ob Dravi in Ormož, kjer so iz okolja skupaj odstranili kar 3,5 tone odpadkov. Foto: Arhiv občine Ormož Pri čistilni akciji so sodelovali tudi mlajši. S komunalnega podjetja Ormož, ki je poskrbelo za odvoz zbranih odpadkov z zbirnih točk, so sporočili, da so v občini Središče ob Dravi odpeljali okrog 760 kilogramov različnih odpadkov, v ormoški občini, kjer so potekale akcije v posameznih krajevnih skupnostih, pa vsega skupaj približno 2.800 kg. Sodeč po količini zbranih odpadkov je bil odziv dober. Na ormoški občini ocenjujejo, da se je akciji pridružilo okoli 700 občanov, sodelovali so tudi občinski uslužbenci, v Središču pa je bilo vseh okoli 80. Med prostovoljci so bile vse generacije. Med pobranimi odpadki so prevladovale embalaža, pločevinke, plastenke in odpadna folija, s katerimi so bili nasmeteni predvsem predeli ob glavnih cestah, naleteli pa so tudi na nevarne odpadke -avtomobilske pnevmatike s platišči, še vedno tudi salonitne plošče itd. Sicer pa menijo, da je odpadkov v okolju iz leta v leto na splošno manj. Zahvaljujejo se vsem za udeležbo, da so prispevali k čistejšemu in prijaznejšemu okolju. Obenem pa velja še povabilo na čistilno akcijo v Svetem Tomažu, kjer bodo čistili 22. aprila. Monika Horvat Lenart •Veterani vojne o aktualnih temah Proti potvarjanju zgodovine Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so na letošnjem občnem zboru gostili krovnega predsednika ge-neralmajorja Ladislava Lipiča. Foto: arhiv občine Lenarški župan Janez Kramberger in predsednik ZVVS Ladislav Lipič V svojem govoru je izpostavil zlasti skrb za ohranjanje zgodovinske resnice, ki si jo skušajo nekateri zaradi lastnih interesov prilastiti in jo celo potvoriti, namesto da bi bili na osamosvojitveno vojno vsi skupaj ponosni ter bi jo jemali kot vseslovensko vrednoto, kot simbol uporništva. Lipič tudi ni mogel mimo nedavne združitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v novoustanovljeni javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je javnost znova razklala na dvoje. »Vlada je storila to, kar smo predtem že predlagali tudi vojni veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in v Zvezi policijskih veteranskih društev Sever. Želimo si namreč, da bi bila osamosvojitev, vključno z vojno za Slovenijo, predstavljena čim bolj objektivno, na podlagi zgodovinsko ugotovljenih dejstev. Arhivsko gradivo je shranjeno v različnih muzejih in zasebnih zbirkah, zato je lahko del tega hitro izgubljen ali celo uničen, kar bi pomenilo nepopravljivo škodo. Obdobje slovenskega osamosvajanja je neločljivi del novejše slovenske zgodovine, zato po našem mnenju sodi pod skupno streho Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Tako bodo preprečene tudi različne zlorabe, kot je bil nedavni primer odtujitve najvišjih državnih odlikovanj iz muzejske zbirke.« Lenarški veterani so na letnem občnem zboru sprejeli tudi letošnji program dela, katerega vrhunec je tradicionalni pohod po poteh generala Maistra, ki v Slovenske gorice in Zavrh vsako leto privabi vojne veterane iz vse Slovenije. SD Podravje • Marjan Skok, Naj dobrotnik Štajerskega tednika „Vsak lahko osreči, če le hoče" Bralci Štajerskega tednika so za Naj dobrotnika izbrali Marjana Skoka, znanega ptujskega gostinca. S tem je postal tudi finalist izbora. To se gaje zelo dotaknilo. „Zahvaljujem se vsem ljudem, ki so glasovali zame. Človeku je ob tem toplo pri srcu, ko vidi, da je toliko ljudi oddalo glas zate. Sam nisem nikoli razmišljal o tem, da bi bil nagrajen za to, ker sem nekomu pomagal v nekem trenutku. Želim, da ostanejo naši gostje še naprej in da tudi oni malo odprejo svoja srca. Če le lahko, naj pomagajo ljudem v stiski. Pozivam tudi moje vrstnike, naj tudi oni odprejo svoja srca za tiste, ki se tudi trudijo, a jim ne uspeva. Želim si, da ne bi videli samo vikendov na morju, da bi bili tudi malo dobrosrčni do tistih, ki si tega ne morejo privoščiti," je povedal Marjan Skok. Večina njegovih prijateljev je bila že ob začetku izbora prepričana, da bo postal Naj dobrotnik Štajerskega tednika, tudi domači. Sam se s tem ni ukvarjal. „Ljudje so tisti, ki se morajo odločiti," je odgovoril vsem, ki so ga spraševali, kaj pričakuje. Osebno pa ga je izid zelo presenetil, toplo mu je pri srcu. V teh dneh je prejel čestitke mnogih. Hkrati s čestitkami pa so oživeli tudi spomini na mnoge dogodke, ki so Marjana Skoka in ljudi trajno povezali. Nekoč je on pomagal njim, zdaj so se mu z glasovanjem za Naj dobrotnika zahvalili za vse tisto, kar je naredil zanje. Kdor ga pozna, ve, da te svoje pomoči ni nikoli razglašal, tudi za to so mu ljudje tako hvaležni. Če je le bilo mogoče, so se skupaj poveselili ob številnih priložnostih. Vsem, ki so glasovali zanj, se bo zahvalil tudi na priložnostnem pikniku, ki ga pripravlja. Pekli bodo palačinke, ponudili jed na žlico in nov letnik hišnega piva Gastro. Novo nepozabno srečanje in druženje. Četudi je sedaj že nekaj let upokojen, vodenje družinskega podje- Izjemen odziv bralcev Na akcijo Ljudje odprtih rok, kjer smo izbirali Najdobrotnika za Spodnje Podravje, seje odzvalo ogromno število bralk in bralcev Štajerskega tednika. Po preštetih stotinah glasovnic je z le nekaj glasovi pred drugouvrščeno Zdenko Golub zmagal Marjan Skok iz Žetal. V uredništvu Štajerskega tednika v imenu vseh bralcev in bralk, ki so glasovali, čestitamo obema. Foto: Črtomir Goznik Marjan Skok tja Gastro je prepustil sinu Marku in snahi, je še vedno aktiven. Rad je v kuhinji, v stalnem stiku z ljudmi, sredi življenja. Škoda bi bilo, da svojega bogatega znanja in izkušenj ne bi prenašal naprej. Gostinstvo je danes v veliki krizi, kadra ni. Družba bi morala več narediti za to, da bi gostinski poklic ponovno dobil veljavo, poudarja. Včasih je bil poklic natakarja in kuharja zelo cenjen. Hvaležen je svoji babici, da ga je navdušila za kuhanje, da mu je zapustila tudi dragocene stare kuharske knjige. Nekaj jih še ima, nekaj jih je podaril svoji nekdanji učiteljici. Priprava lokalnih in starih jedi ga že od nekdaj še posebej privlači. Tudi Ptuj kot zakladnica dobrot bi moral več delati na tem, na ponudbi starih jedi, da bi zakladnica tisočletij tudi na tem področju pustila svoj pečat. Sam je še poln idej. V družinskem podjetju Gastro sedaj že razmišljajo o tem, da bi eno uro pred zaprtjem restavracije na Rajšpovi 16 po polovični ceni ponudili hrano, ki so jo tisti dan pripravili. Tudi s tem želijo pomagati ljudem v stiski, ki je vsak dan večja. Marjan Skok je prepričan, da bi vsak lahko pri sebi razmislil, kako lahko pomaga v teh časih. Vsak, še tako majhen prispevek bo nekoga osrečil. MG Ptuj • Območna revija otroških pevskih zborov Letos je zapelo 700 mladih pevcev Na letošnji, že 62. Območni reviji otroških pevskih zborov je skupaj nastopilo 18 zborov. Prvič letos sta se predstavila zbora: Glasbene urice OŠ Markovci in OPZ ZGŠ iz samostana sv. Petra in Pavla Ptuj. Strokovno je njihove nastope spremljala Manca Gošnik Vovk. Po vsaki reviji so zbori prejeli strokovno mnenje in napotke za delo naprej. Glede na njihovo raz- vrstitev po nivojih se bodo lahko zborov v letošnjem letu, ki bo 27. prijavili na regijsko tekmovanje maja za Štajersko in Pomurje v otroških in mladinskih pevskih Gornji Radgoni, v letu 2024 pa na Foto: Črtomir Goznik Na letošnji, 62. območni reviji otroških pevskih zborov je nastopilo 18 zborov. Na fotografiji OPZ OŠ Kidričevo. državno tekmovanje, ki bo v Zagorju. Območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet je najštevilčnejša prireditev OI JSKD Ptuj tako po številu nastopajočih kot po številu obiskovalcev. Zato so jo že pred leti razdelili na več delov, da bi vsem, ki si jo želijo ogledati, tudi omogočili ogled, je povedala Lidija Kolarič, organizatorica kulturnega programa. Žal pa je tudi letos kulturna dvorana Gimnazije Ptuj pokala po šivih. Za tako številčen obisk je premajhna, čeprav je največja primerna za tovrstne dogodke na širšem območju. V osemnajstih zborih se je skupaj predstavilo okrog 700 mladih pevcev. Po izbiri zborovodij so se lahko zbori prijavili z dvema ali tremi skladbami, do tega sta morali biti dve slovenski, tretja pa je bila lahko tudi tuja. Lahko pa so se odločili tudi za tematsko zaokrožen program. Za to se je odločil zborovodja OPZ OŠ Ljudski vrt Tomaž Mohorko. MG Ptuj • Galerija mesta Ptuj iskanje časa za nas in drug za dru-a," je med drugim ob odprtju Ročno delo kot komunikacija V Galeriji mesta Ptuj so odprli razstavo Hand Made v drugi verziji. Njena kustosa sta Marika Vicari in Jernej Forbici v sodelovanju z Dušanom Fišerjem, vodjem galerije. V petih prostorih so na ogled izvirna dela 15 mednarodno uveljavljenih umetnikov, ki se predstavljajo z več kot 70 likovnimi deli različnih oblik in materialov oz. pripovedi. „Razstava Hand Made 2.0 (Ročno delo 2.0) odraža značilnosti roč- ročno delo je prav to: razmišljanje, refleksija, početje, komunikacija, razstave povedala kustosinja Ma-rika Vicari. Razstava bo na ogled do 30. aprila. MG nega dela kot nečesa dragocenega na eni strani in predanega na drugi strani. V naših tradicijah in kulturah ima ta ročnost še zmeraj velik pomen. Verjamemo, da s to razstavo ponujamo možnost, da povemo in pripovedujemo o sebi, da najdemo trenutek odmora od mobilnosti in Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj so postavili razstavo Hand Made 2.0 (Ročno delo 2.0). torek • 28. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Zavod Botanik v novo investicijo Vse bolj iskane zdravilne zelišče mešanice Socialno podjetje Zavod 100% naravno Botanik iz Ormoža, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo zelišč, se po težkem času korone širi in razvija. Svojo prodajalnico na ormoškem Kerenčičevem trgu so pred kratkim zaprli, saj so se lotili novega, večjega projekta. Gre za socialno podjetje, ki je prav gotovo primer dobre prakse, kako iz majhnega, a z veliko mero iznajdljivosti in trdega dela v okolju, kjer sicer primanjkuje delovnih mest, ustvariti nove zaposlitve, ob tem pa mu tudi nekaj ponuditi -ekološke izdelke - ter nadaljevati razvoj. Vse se je začelo leta 2011, ko se je Iztok Luskovič, ki ga je z zelišči že kot otroka tako rekoč okužil njegov stric, ob pomoči prijateljev in družine podal na pot socialnega podjetništva in ustanovil Zavod 100 % naravno Botanik. Z leti so sprva na podlagi 50 arov velike zeliščne njive in dela prišli do dveh rednih zaposlitev, poleg Iztoka je zaposlena tudi njegova žena Tamara, občasno pa preko projektov ali razpisov zaposlijo še dodaten par rok. Podjetje nadaljuje z rastjo. Ekološko pridelana zelišča vzgajajo že na hektarju površin. Pridelujejo okoli 20 do 25 vrst zelišč in zdravilnih rastlin (od melise, timija- na, ameriškega slamnika, poprove mete ...), nekatere rastline, kot so kopriva, bezeg, lipa idr., pa nabirajo tudi v naravi. Lani so pridelali in nabrali skupaj okoli 4 tone svežih zelišč, kar pomeni približno 700 kg posušenih rastlin. Njihove čajne mešanice v šole in vrtce Vse njihovo delo je praktično opravljeno na roke. Upoštevajo ekološki način pridelave, ne škropijo. Z svojimi čaji oskrbujejo domače vrtce in šole ter nekatere zavode, njihove čajne mešanice pijejo tudi Nemci, saj z njimi zalagajo veliko nemško trgovsko verigo pravičnih trgovin El Puente. Prav na podlagi njihove pobude so začeli ponujati začimbe, kot so bazilika, origano, majaron, timijan, rožmarin itd. Ker pa se čajne mešanice v glavnem prodajajo v hladnejšem delu leta, so ponudbo nadgradili z zeliščnim ledenim čajem. »Napitke iz Botanika je že moč dobiti v dveh gostinskih lokalih v Ormožu, predstavljamo se tudi na Lidlovih policah v okviru Lidlove lojtrce domačih. Naša želja je vzpostaviti trgovsko verigo in nagovoriti širšo paleto kupcev,« je dejal Luskovič. Poleg omenjenih izdelujejo tudi različne tinkture, naravna mazila, mila, olja, sirupe, zeliščne likerje itd. Veliko je povpraševanja tudi po darilnem programu. Največ povpraševanja po pripravkih za lajšanje želodčnih težav in nespečnosti Iztok sicer opaža, da ljudje v primeru zdravstvenih težav vse bolj iščejo pomoč tudi v naravnih metodah, kot so zelišča. »Najbolje gredo v promet zeliščne mešanice, ki jih posebej pripravljamo. Povečini iščejo pripravke za lajšanje težave z želodcem in želodčno kislino, precej je povpraševanja tudi po čajih za nespečnost, depresijo, skratka za pomirjanje,« je pojasnil in poudaril, da ima narava velikansko moč, ki jo je treba s pridom izkoristiti in pravilno usmeriti. Nov dom in poslovni prostori Po težkem obdobju korone, ko se je tudi pri njih prodaja precej ustavila, zlasti v šolah in vrtcih sedaj odpirajo novo poglavje Pred dnevi so zaprli trgovinico na Kerenčičevem trgu ter se lotili novega, dlje časa želenega pro jekta: »Kupili smo manjšo kmetijo le streljaj oddaljeno od Ormoža Površine, kjer do sedaj gojimo zelišča, bomo obdržali, na tem mestu, kjer si bomo med drugim uredili tudi dom, pa bomo naredili velik zeliščni vrt, ki bo na voljo za oglede, prostor za delavnice, pakirnico in sušilnico ter manjšo prodajalnico. Nekako je ves čas tlela želja, da imamo bolj kot ne vse na enem mestu ter da še bolj razvijamo to drugo dejavnost -prirejanje naravoslovnih dni, predavanj, izobraževanj in delavnic o dobrodejnem učinkovanju zelišč in zdravilnih rastlin,« je pojasnil Iztok, ki načrtuje, da bodo izdelke na novi lokaciji lahko začeli ponujati predvidoma že prihodnji mesec. Obnova bo skupaj z nakupom hiše veljala okoli 120.000 evrov. V prihodnje pa načrtujejo še kakšno Foto: osebni arhiv V Zavodu Botanik uporabljajo vsega okoli 50 različnih vrst zelišč, največ zanimanja je za njihove zeliščne čaje. delovno mesto. Med tem časom pa jih je mogoče najti na ormoški tržnici vsak petkov dopoldan, iz- delke pa ponujajo tudi v svoji spletni trgovini. Monika Horvat Cerkvenjak • Namesto plastičnih in elektronskih sveč električne lučke Za večino še preveč inovativno Petnajst let mineva, odkar so se v Cerkvenjaku začeli resno zavedati (pre)velike potrošnje sveč, po kateri Slovenci slovimo daleč naokrog, ter razmišljati, kako zmanjšati obremenitev okolja zaradi posledične odpadne plastike pa tudi baterijskih vložkov. Ptuj • 49. občni zbor Društva diabetikov Za diabetike nujni redni pregledi oči Že po tradiciji na občnih zborih Društva diabetikov Ptuj ne manjka petja oz. glasbe. V izobraževalni temi, kije tudi stalnica njihovih srečanj, pa je o posledicah sladkorne bolezni na očeh govorila Dušica Pahor, dr. med., vodja oddelka za očesne bolezni UKC Maribor. Foto: MG zbrali že na 49. občnem zboru, ki je bil tudi volilnega značaja. Dosedanje Letos so se Člani Društva diabetikov vodstvo je dobilo nov mandat. Poudarila je, da bolj kot so sladkorni bolniki ozaveščeni, manj je posledic, nihče pa naj ne bi oslepel zaradi sladkorne bolezni. Makularni edem je samo del zgodbe sladkorne bolezni, ki se kaže navzven. Rumena pega je nekaj najhujšega, ki se ti zgodi, ko si starejši ali pa sladkorni bolnik. Nadvse pomembno je, da je bolnik seznanjen s pomenom rednih kontrol očesnega ozadja. Slovenija je že pred leti začela s preventivnimi pregledi in določenimi programi, da bi se pojav diabetične retinopatije čim bolj zmanjšal. Vlada je leta 2015 uveljavila poseben program preventivnih pregledov očesnega ozadja pri sladkornih bolnikih, ki poteka v osmih centrih. Pričakovali so, da bo izvedenih 50.000 pregledov letno, na žalost pa je bil odziv zelo slab. Letno jih je le 10.000. V naši državi je po oceni 200.000 obolelih za sladkorno boleznijo, kar predstavlja desetino prebivalstva. Majhen del pa jih je vključenih v društva, ker si želijo biti dobro informirani in si tako tudi sami pomagati. Vsak bolnik s kronično boleznijo je najprej zdravnik sam sebi. V Društvo sladkornih bolnikov Ptuj je bilo v letu 2022 vključenih 350 članov. Skupaj so za izvajanje programov in za delovanje društva v preteklem letu porabili 1.978 prostovoljnih ur. Društvena pisarna je odprta vsako sredo, vsak prvi četrtek v mesecu pa pridno hodijo. Člane vabijo na zdravstvena predavanja in edukativne programe. Podroben program z novimi zdravstvenimi temami ter druženji so pripravili tudi za leto 2023. Dosedanjemu vodstvu, Sonji Korošak (predsednica), Idi Fric (tajnica) in Dragu Pleč-ku (blagajnik, računovodja) so vodenje društva zaupali tudi za nov mandat. V letu 2024 se bodo člani Društva diabetikov zbrali že na 50. občnem zboru. Upajo, da jim bodo ob tej priložnosti prisluhnili tudi predstavniki lokalnih okolij, iz katerih prihajajo njihovi člani. Letos se niso odzvali. MC Zato so se lotili projekta elektrifikacije pokopališča in po njem napeljali električne kable nizke napetosti, ki vodijo do posameznih grobov. Kot je povedala Simona Kramberger iz občine Cerkvenjak, jih je v projektu poleg okoljske ozaveščenosti vodilo tudi dejstvo, da električne »večne« lučke na grobovih gorijo v vsakem vremenu. »Od približno 550 grobov, kolikor jih imamo na pokopališču, se je za elektrifikacijo odločila dobra desetina, nekje med 55 in 60 lastniki grobov. Stroški porabe električne energije letno znašajo dva evra, dodamo jih k položnici za najem groba, dodaten in enkraten strošek sta še napeljava elektrike na grobno polje v že obstoječo luč; če te na grobu ni, pa še nakup luči.« Ker se podjetje Azaleja, ki je izvajalo projekt, s tem ne ukvarja več, zdaj za nemoteno delovanje obstoječih električnih večnih lučk na pokopališču skrbi zasebnik iz Ljutomera. »Dokler ne najdemo novega specializiranega izvajalca, storitve ne bomo ponujali novim naročnikom,« dodaja Kram-bergerjeva, ki priznava, da so si od projekta pred leti več obetali. »Računali smo, da si bomo kot upravljavci pokopališča tako postopno znižali stroške odvoza odpadkov. Vemo tudi, da dogorele plastične sveče kazijo videz pokopališča, predvsem je to najbolj opazno po dnevu mrtvih. S tem bi rešili tudi to težavo, če bi seveda upoštevali dejstvo, da je na grobu večna lučka in ne bi več množično prinašali plastičnih sveč. Pokojnim svojcem se namreč lahko poklonimo tudi samo z obiskom njihovega groba. Toda očitno se je uresničil naš pomislek, ki smo ga imeli pred začetkom projekta - ljudje težko sprejemajo radikalne novosti, zlasti tiste, ki so povezane s spominom na mrtve, tradicija prinašanja sveč je namreč še vedno trdno zapisana v nas.« A ne kaže obupati, kajti dogajanje v svetu nas sili v prenekatero spremembo miselnosti, tako na področju okoljevarstva in odpadkov kot energetske in druge varčnosti. SD Foto: občina Cerkvenjak Na pokopališču v Cerkvenjaku je dobra desetina grobov opremljena z električno napeljavo, zato na njih v vsakem vremenu sveti električna večna lučka. 12 Štajerski Križem kražem torek • 28. marca 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Golica v Melaki Kot sem že omenjal, nama je bila Melaka zaradi svoje raznolikosti zelo všeč. Tu sva preživela nekaj dni, pa nama ni bilo niti malo dolgčas. Kljub vsemu pa ne bi pisal o vseh podrobnostih, ker jih je bilo enostavno preveč, nekatere tudi manj zanimive. Večere sva izkoriščala za načrtovanje poti naprej, saj sva imela veliko teraso z razgledom na reko Melaka, ki se izliva v Južnokitajsko morje, terasa pa je nudila mir in sveže ideje. Iz Kuala Lumpurja sva imela načrtovan let na malezijski del otoka Borneo, kjer sva si že rezervirala tudi avto za obisk odroč-nejših območij. Sproti sva spremljala tudi vremenske razmere in za otok Borneo ni bilo napovedano preveč lepo vreme - ampak za to se bova lahko sekirala kasneje. V Melaki pa sva si zadnji večer privoščila še eno izmed njenih zanimivih doživetij kot popestritev potovanja. Tako kot drugod tudi tu po mestu vozijo tuktuki, ki so pravzaprav motorji trikolesniki, ki za sabo vlečejo kabino s sedežem za dve ali tri osebe. Tega splošnega prevoznega sredstva do sedaj še nisva uporabljala, ker ni bilo potrebe, tu pa sva si ga zaželela iz prav posebnega razloga. Ti tuktuki so namreč na vse možne načine okrašeni in izvirno pobarvani, da že sami po sebi zbujajo pozornost, poleg tega pa si lahko med prevozom izbereš svojo skladbo, ki jo potem predvajajo na ves glas. Posebno doživetje pa nastane šele zvečer, ko poleg vsega naštetega prižgejo še lučke, da se voziš po ulici kot v luna parku. In tega seveda z Jernejem nisva hotela zamuditi. Odpravila sva se na enega izmed njihovih postajališč, kjer jih je Foto: Dani Zorko Utrinek iz Melake čakalo po deset ali petnajst skupaj, pripravljenih na vožnjo. Čisto po pravilih sva najbolj všečnega oku- Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Tuk tuki v bojni pripravljenosti podnevi ... ... in v večerni akciji AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ s DRUGO NAJVEČJE MESTO BiH PREKINITEV NOSEČNOSTI, SPLAV DALMATINSKO ŽENSKO IME semitski bog plodnosti LOMLJENJE, ZLOM nemški igralec in scenograf (kurt) GRŠKI OTOK V KIKLADIH SVETLANA MAKAROVlC ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING STRMO POBOČJE NA MORSKI OBALI južnoameriško indijansko pleme nikolaj omersa OSEMURNI DELOVNI CAS ODPRTA DVORANA V STARI GRČIJI čokat hišni pes rokometa* henigman retoro-manski jezik ermanno olmi DIHANJE reka, ki teče skozi münchen alenka bikar neroden Človek podjetje ANGLEŠKA BOLEZEN dijak prvega letnika ultravijolična LEA EINFALT z vodo do stropa zalit del rova ali kraške jame, sifon EROS RAMAZ-ZOTTI POŠKODBA TKIVA VILlCASTE RIBJE KOŠČKE 4. IN 5. VOKAL nekdanji brazilski nogometaš JED IZ LIGNJEV ZNAK ZA ENAKOST majhna gorica MORSKA POGOVORNI RIBA, IZRAZ ZA ZLATOBROV MAZILO skladatelj hačaturjan hongkonski igralec (jackie) carl lewis svedsko smučarsko središče osnovna polde enota za bibič merjenje prostor__nine katran manjši obrok hrane ROBERT ALTMAN prebri-sanec drog na vozu za vpreganje živali OPERNI SPEV divja koza azijskih gora pripadnik afriškega ljudstva Je znameniti muzej voščenih lutk znanih svetovnih osebnosti v Londonu s številnimi podružnicami v večjih svetovnih mestih (v Amsterdamu, Berlinu, Pragi, Dunaju, Blackpoolu, Sydneyju, Bangkoku, Pekingu, Šanghaju, Vuhanu, Hongkongu, Tokiu, Hol-lywoodu, Las Vegasu, New Yorku, Orlandu, San Franciscu in Washingtonu D. C.). Muzej se od kraja do kraja razlikuje, kar pomeni, da voščene lutke, ki so na ogled v muzeju v Londonu, niso nujno na ogled tudi v na primer San Franciscu. Voščene lutke so kar se da do potankosti podobne resničnim ljudem, ki jih te lutke upodabljajo. Muzej je razdeljen na različna področja (filmske, zgodovinske in kraljeve osebnosti, osebnosti iz sveta politike, glasbe, športa, literature in podobno). V posebni sobi so na ogled tudi informacije o tem, kakšen je postopek izdelave lutk. Ustanovila ga je francoska kiparka Marie Tussaud (1761-1850). KOMPLOT - zarota, NOEMA - bistvo dojetja predmeta po Husserlu, RESPIRACIJA - dihanje pirala in se začela pogajati za ceno. V enem izmed prejšnjih prispevkov sem že omenjal, da smo se pri cenah vedno lovili na razliki pol evra, ampak na ta način sva vedno dobila zraven še kup drugih koristnih informacij, ki sva jih seveda poplačala z nekaj napitnine. Pa seveda takoj si naredil vtis, da se ne pustiš prinesti okoli. Torej, z enim voznikom tuktuka sva se sporazumela za ceno krajše vožnje, ostala pa je še samo malenkost, ki se ji reče glasbena želja. Malo sva se spogledala in takoj sva vedela, kaj bomo poslušali - našo Na Golici! Ko so Malezijci zaslišali uverturo s trobento in frajtonarico, se je za nekaj trenutkov vrvež na ulici usta- vil. Tudi najin šofer je dobil nekam velike oči, ziniti pa ni upal nič. Okoli se je nabrala kar lepa množica ljudi, zato sva začela ploskati v ritmu, da so nama pritegnili tudi ostali. Prav zanimivo je bilo, kako sva iz čistega navdiha naredila trenutek tako poseben. Animacijo sva zaključila kar v slovenščini z besedami, da pa je zdaj heca konec in da se naj vsi spravijo nazaj delat. Seveda ni nihče nič razumel, dobre volje smo bili pa vsi. Še ko sva prispela v stanovanje, nama je šlo na smeh. Še dobro, da sva počasi morala začeti pakirati, da ne bi dobila še kakšne bolj pre-frigane ideje za predstavitev glasbenih žanrov ubogim Malezijcem. Foto: Dani Zorko Evropski kolonialisti so prinesli tudi krščanstvo. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Odlično vzdušje, odlična predstava domačih Stran 14 Rokomet Ajdovci na Ptuju do pomembne zmage Stran 14 Strelstvo Ormožanke prvakinje s puško, Ptujčani podprvaki s pištolo Stran 15 Nogomet Porazi vodilnih ekip lige dodatno zapletli vrstni red Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik ÍPoilüIajtz nai na íuiíoumm íjibtuí RADIOPTUJ na, ¿/iletct www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji čez Triglav na vrh lestvice Triglav Kranj - Aluminij 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Martic (29.), 0:2 Ma-rinšek (49.), 0:3 Šalja (76., ag.), 0:4 Skiba (77.). TRIGLAV KRANJ: Alagič, Ljubijan-kič (od 53. Gibson), Šalja, Jekovec, Čadež (od 79. Muzaferovic), Schweiger, Kondic, Kozic, Bobaric, Dakič, Pokorn. Trener: Milomir Kondic. ALUMINIJ: Banic, Jovan (od 81. Munic), Martic, Schaubach, Koblar, Jagic, Gorenak (od 72. Frešer), Ma-rinšek (od 87. Grajfoner), Šturm (od 72. Baskera), Čavara (od 81. Medved), Skiba. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so imeli s Triglavom nekaj neporavnanih računov iz prvega dela sezone, saj so jih Gorenjci takrat zelo presenetljivo ugnali v Športnem parku Kidričevo (0:1, strelec Nejc Skok Jekovec). Tokrat so bili rezultatsko izjemno suvereni, čeprav so tudi domačini v določenih delih tekme, predvsem pri rezultatu 0:2, pokazali precej želje in motivacije za preobratom. Trener Robert Pevnik v Kranju ni mogel računati na Marka Bresta, ki je bil z mlado slovensko reprezentanco na pripravah v Turčiji (remi 0:0 s Slovaško in poraz 0:2 z Azerbajdža-nom), obenem pa je imel tudi prepoved igranja zaradi štirih rumenih kartonov. Pevnik se je odločil za zelo ofenzivno postavitev, saj so bili od začetka skupaj na igrišču trije napadalci, Danijel Šturm, Marko Čavara in Daniel Skiba. A nobeden izmed omenjenih ni zadel prvi na tekmi, to je namreč sredi prvega Foto: Črtomir Goznik Kidričani (na fotografiji v rdečem dresu v ozadju Tin Martič) so se Kranjčanom z obrestmi oddolžili za poraz v prvem delu sezone. polčasa uspelo branilcu Tinu Martiču. Po podaji iz kota je žoga z odbitkom prišla do Martiča, ki jo je s polvolejem v stilu karate udarca poslal v gol - 0:1. »Vedno je lepo zabiti gol, a še veliko bolj pomembno je, da ekipa igra dobro in zmaguje. Gol je 'visel v zraku', jaz sem samo realiziral ponujeno. Ob tem imava z Brestom stavo za večerjo, kdo bo zabil več golov (sedaj sta oba pri številki štiri, op. a.), tako da sem mu vrgel rokavico (smeh),« se je pošalil prvi strelec na tekmi. Še odločnejši korak k zmagi so šumarji naredili na začetku drugega dela, ko je po podaji Jovana s strani Šturm v sredini lepo odložil žogo Marinšku, ta pa je ponujeno izkoristil in zabil svoj 14. gol v sezoni - 0:2. Dotlej so domačini igrali dokaj previdno, z več igralci na svoji polovici, nato pa so enostavno morali več tvegati za morebiten preobrat. Najbližje golu so bili v 74. minuti, ko je Dakič s strelom po tleh zadel vratnico. Odprto igro domačinov pa so šumarji hitro umirili in preko hitrih prehodov v napad v nekaj minutah zabili dva gola: najprej je po podaji Frešerja branilec Šalja nespretno posredoval pred Čavarjem in dosegel avtogol, nato pa je končni izid srečanja po asistenci Marinška postavil Daniel Skiba - 0:4. Z zmago so se Kidričani vsaj do srede prebili na vrh lestvice, takrat bo imela Rogaška z morebitno zmago na Ravnah pri Fužinarju znova možnost skoka na vrh. V naslednjem krogu bodo Kidriča-ni na svojem stadionu gostili Fužinar. Tin Martič, Aluminij: »To je bila z naše strani ena najboljših tekem v sezoni: skozi vseh 90 minut smo kontrolirali potek srečanja, ob tem nam Bistričani pomagali sebi ... ter vodilni dvojici Najlepše presenečenje kroga so svojim navijačem pripravili igralci iz Slovenske Bistrice, ki so ugnali zasedbo Ilirije. Ljubljančani so po dveh zaporednih spomladanskih zmagah (čaka jih še zaostala tekma s Fužinar-jem) tako doživeli hladen tuš, ki jih je precej oddaljil od vodilne trojice. Bistrici bodo tri nove točke prišle še kako prav v boju za obstanek, saj tudi tekmeci pridno zbirajo točke. Zmaga Bistrice je bila zanimiva tudi iz vidika trenerja Gorana Stankoviča, ki je pred prihodom v Slovensko Bistrico vodil prav Ilirijo. Očitno mu je uspelo izkoristiti vse slabosti svojega nekdanjega moštva Izmed ekip iz vrha je bila neuspešna tudi Krka, ki je v gosteh proti Jadranu iz Dekanov reševala remi, saj je 70 minut tekme igrala z igralcem manj. Ob Bistrici sta bili uspešni še dve moštvi iz spodnjega dela lestvice, Roltek Dob in Brinje Grosuplje; za Dob je to bila prva, za Brinje pa že tretja spomladanska zmaga. REZULTATI 22. KROGA: Triglav Kranj - Aluminij 0:4 (0:1); Kety Emmi&Impol Bistrica - Ilirija 1911 4:0 (2:0); Nafta 1903 - Brinje Grosuplje 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Hojč (18.), 0:2 Brkic (29.); Rudar Velenje - Vitanest Bilje 0:0; Beltinci Klima Tratnjek - Krško 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Čeh (33.), 1:1 Morec (35.), 2:1 Ptiček (77.); Jadran Dekani - Krka 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Kapitanovic (14.), 1:1 Bilic (19.). Rdeči karton: Majic (21., Krka). je uspelo razviti našo igro s čvrsto obrambo in hitrimi prehodi v napad. Teren je bil zelo dobro pripravljen, najboljši na vseh naših dosedanjih tekmah v sezoni, kar nam je zelo pomagalo. V osnovi si želimo igrati napadalen nogomet, a se vsi skupaj Roltek Dob - Primorje eMundia 4:1 (4:1); strelci: 0:1 Nunic (8.), 1:1 Ga-jič (16.), 2:1 Gorenc Stankovič (18.), 3:1 Gorenc Stankovič (37.), 4:1 Gajič (41.); Tekma Fužinar Vzajemci - Rogaška je bila prestavljena na sredo, 29. marca. Kety Emmi&Impol Bistrica -Ilirija 1911 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Kukovec (26.), 2:0 Kapun (41.), 3:0 Kukovec (50.), 4:0 Martinčič (71.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Zajšek, Rozman, Vidmar, Bračko (od 79. Kmetec), Kukovec (od 65. Ciganovič), Martinčič (od 79. Ferčič), Havelka, Pesjak, Kapun (od 46. Kuliš), Maher (od 79. Sakji Rayan). Trener: Goran Stankovič. Prva gola v dresu Bistrice je tokrat zabil novinec Nino Kukovec, enega pa je dodal še Jaša Martinčič. Ta je spomladi zabil že štiri gole, tri na prvenstvu, enega pa je dodal še proti Bravu za napredovanje v Pokalu Slovenije. zavedamo tudi svoje odgovornosti pri branjenju - vsi napadamo in vsi se tudi branimo, to je naše načelo, ki se ga držimo. Ob štirih doseženih golih je pomembno tudi to, da nismo nobenega prejeli.« M Rokomet • 1. SRL (ž), končnica od 5. do 8. mesta Zaslužile so si zmago, dobile remi ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - ŽRD Litija 24:24 (15:12) ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar; Krasnič 5, Štelcer, Planinc, S. Petrovič, Puž 3, Janc, L. Petrovič, Zel 2, Šemrl 1, Kolenko 9, Kreft 3, Luknjar 1. Trener: Matej Bračič. Več vzdihov in izdihov je bilo potrebnih po dramatični končnici obračuna med ptujsko-ormoškimi in litijskimi igralkami, ki se je končal z neodločenim rezultatom 24:24. Domačinke so bile bližje zmagi, ki bi si jo glede na prikazano zares zaslužile. »Mislim, da smo dale na tej tekmi od sebe sto odstotkov. Pustile smo srce na igrišču, a na koncu je bilo to tokrat dovolj le za neodločen rezultat, čeprav mislim, da smo si glede na igro zaslužile zmago,« je dejala leva zunanja igralka Alja Polona Krasnič. Rokometašice trenerja Mateja Bračiča so zelo dobro odprle tekmo, saj je nekaj obramb nanizala vratar- ka Kaja Korpar, steklo je tudi v napadu. Po zadetku Alje Polone Krasnič (vseh svojih pet zadetkov je dosegla v prvem polčasu) so domačinke v 10. minuti prišle do prve vidnejše prednosti 7:4. To prednost so v 20. minuti z zadetkom Danijele Kreft povišale že na 12:7. Do konca polčasa so gostje prednost znižale na minus tri in so v končnici že nakazale boljšo igro v obrambi. Prav obramba Ženskega rokometnega kluba Žiher hiše je bila v prvem polčasu zelo dobra in skozi celotno tekmo sta največ obrambnih nalog uspešno opravili Teja Luknjar in Nuša Puž. Slednja je tokrat zabila tudi nekaj pomembnih zadetkov s pozicije krožne napadalke. V končnici tekme se je domačinkam sicer nekoliko zaustavilo, saj so zgrešile precej strelov, nekaj jih je obranila tudi vratarka Saša Posega. Ta je dvignila svojo ekipo, ki ima v svojih vrstah višje in hitrejše igralke, ki so v drugem polčasu zaigrale bistveno boljše in učinkoviteje v napadu. Ptujsko-ormoške rokometa- šice so imele precej težav v napadu, kjer sta jim nagajala tudi sodnika, ki sta jih s hitrim dvigovanjem rok za neaktiven napad neprestano silila v hitre zaključke akcij. Sodnika sta v napeti končnici naredila še nekaj napak, ki so vplivale na končni razplet tekme ... Nerealizirana sedemmetrovka za zmago ... Domačinke so bile domala vso tekmo v rahli prednosti (za to sta imeli v nadaljevanju največ zaslug vratar-ka Kaja Korpar in neumorna strelka Minea Kolenko), Litija je z zadetkom Špele Bajc izenačila šele v 57. minuti (22:22). Zadnje tri minute tekme so bile sila napete in rezultatsko poravnane na 23:23 ter 24:24. Litija je imela zadnji napad za zmago, a so njihove rokometašice zapravile žogo in naredile neumen prekršek, ki je pomenil strel s sedmih metrov za domačinke! Odgovornost je prevzela Minea Ko- lenko, katere strel s sedmih metrov in odbito žogo pa je obranila razpoložena vratarka Saša Posega. Kljub nerealizirani zaključni situaciji si Kolenkova za ves vloženi trud, dosežene zadetke in garanje za uspeh ekipe zasluži same pohvale. Po izteku igralnega časa so se rokometašice Litije zelo razveselile točke, medtem ko so bile rokometašice ptujsko-ormoške ekipe po zares odlični predstavi vidno razočarane. Trenutni vrstni red: Velenje 12, Litija 10, Ptuj 6, Izola 3 točke. Alja Polona Krasnič, ŽRK Ptuj: »Zelo dobro igro smo prikazale predvsem v prvem polčasu, medtem ko smo v drugem nekoliko padle in zgrešile preveč strelov. Prav tako smo v nadaljevanju naredile nekaj tehničnih napak, kar je omogočilo Litijankam, da so nas ujele. Skozi celotno tekmo smo prikazale borbeno igro, za katero bi si zaslužile več kot točko.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujsko-ormoška vrsta (na fotografiji v temnih dresih Nuša Puž in v ozadju Minea Kolenko) je bila na tekmi z Litijo bližje zmagi, zato je bilo v moštvu po remiju prisotno precejšnje razočaranje. 14 Štajerski Šport torek • 28. marca 2023 Rokomet • 1. B SRL (m) Odlično vzdušje, odlična predstava domačih Velika Nedelja -Moškanjci-Gorišnica 34:23 (17:11) VELIKA NEDELJA: Mesarec (1 obramba), Firšt Šeruga (9 obramb), Prejac; Mlač Černe 10(1), Pandev 6, Borko 4(1), Kovačec 3, Niedorfer 3, Sovič 3, Notesberg 2, Kosi 2, Zorec 1. Trener: Uroš Krstič. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (2 obrambi), Krofič (4 obrambe), N. Trunk (1 obramba); Šandor 7(3), Hru-pič 4, Žnidarič 3(2), Ozmec 3, Tement 2, Lorenčič 1, Geč 1, Zupanič 1, Venta 1, N. Bedrač, T. Bedrač, G. Trunk, Bel-šak. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 2/2; Moškanjci-Gorišnica 6/5. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 14 minut; Moškanjci-Gorišnica 8 minut. IGRALEC TEKME: Jan Mlač Černe (V. Nedelja). Več kot 500 gledalcev se je nagnetlo v Športno dvorano Velika Nedelja, kjer se je odvijal lokalni derbi naših 1. B-ligašev. V odličnem vzdušju so domačini odigrali ma-estralno tekmo, čemur so lahko gostje iz Gorišnice sledili le kakšnih 20 minut. Nadaljevanje je bilo »enosmerno« ... Po rezultatsko uspešnejšem začetku gostov (2:3, 3:4) so domači varovanci trenerja Uroša Krstiča prevzeli vajeti igre v svoje roke. V 13. minuti so na krilih razpoloženega Jana Mlača Černeta (met iz igre na koncu 10/9) vodili za gol, pet minut pozneje že za tri (11:8). Odločilni korak, oz. kar skok do zmage, so naredili v naslednjih desetih minutah, ko so z delnim izidom 5:0 (16:8 v 25. minuti) tekmo obrnili v želeno smer. V teh trenutkih je odlično delovala obramba, vse preostale strele na gol pa je polovil vratar Žan Firšt Šeruga. V napadu so žoge šle v gol tudi pri strelih pod prekrškom, kaj šele iz čistih pozicij. Gostje so se v brezizhodnem položaju znašli tudi zaradi številnih svojih tehničnih napak, ki jim niso dovoljevale razvitja hitre igre, na postavljeno obrambo pa je šlo še za odtenek težje. V drugem polčasu so domačini iz minute v minuto suvereno višali prednost in niti za trenutek niso dopustili gostom možnosti za vrnitev v tekmo. Oba trenerja sta nato veliko priložnosti za dragoceno občutenje igranja derbija pred polnimi tribunami ponudila mlajših igralcem. Nedeljanom se je tako uspelo oddolžiti Gorišničanom za boleč poraz v prvem delu sezone (28:27 v 7. krogu), s podobnimi predstavami pa lahko do konca sezone še pridobijo kakšno mesto na lestvici. V precej varnih vodah je tudi Gorišnica. »Rokomet ima v Spodnjem Podravju svoj dom« Uroš Krstič, trener Velike Nedelje: »S predstavo naših fantov sem tokrat zelo zadovoljen, nekaj povsem drugega kot pred dnevi z Grosupljem. Fantje so imeli od samega začetka pravi pristop, še posebej sem zadovoljen z igro v obrambi. Tudi napad je deloval zelo solidno in zmaga je povsem zaslužena. Tudi igralci s klopi so odlično opravili svoje delo in dokazali, da so pomemben del ekipe. Pred tekmo me je bilo strah, da se ne bi derbi sprevrgel v nepotrebno 'bitko' na tribunah in parketu, a je bilo vzdušje na tribunah izjemno, na parketu pa je vse potekalo v športnem vzdušju, tudi po zaslugi sodnikov, ki sta postavila jasne meje. Takšno vzdušje na tekmah si lahko le želimo vsi, ki delamo v rokometu.« Ivan Hrupič, trener Gorišnice: »Moje mnenje je, da smo domači- 1. B SRL (m) REZULTATI 20. KROGA: Velika Nedelja - Moškanjci-Gorišnica 34:23, Radovljica - Butan plin Izola 30:23, Mokerc Kig - Grosuplje 28:31, Alples Železniki - Ljubljana 25:27, Jadran Hrpelje Kozina - Črnomelj 24:29, Sevnica - Škofljica 18:29, Herz Šmartno - Dol TKI Hrastnik 33:26. 1. LJUBLJANA 20 16 1 3 33 2. ŠKOFLJICA 20 15 2 3 32 3. RADOVLJICA 20 13 1 6 27 4. GROSUPLJE 20 13 0 7 26 5. BUTAN PLIN IZOLA 19 11 3 5 25 6. DOL TKI HRASTNIK 20 11 1 8 23 7. MOKERC - KIG 20 11 0 9 22 8. VELIKA NEDELJA 19 10 1 8 21 9. HERZ ŠMARTNO 20 8 3 9 19 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 20 6 3 11 15 11. JADRAN HRPELJE 20 5 2 13 12 12. ČRNOMELJ 20 5 2 13 12 13. SEVNICA 20 3 1 16 7 14. ALPLES ŽELEZNIKI 20 1 2 17 4 nom k visoki zmagi veliko 'pomagali' kar sami. Nismo našli prave mirnosti, preveč je bilo napak, ki si jih ne bi smeli privoščiti. Da so veliko priložnosti dobili mladi, je bila zame enostavna odločitev: treba jih je pošiljati 'v ogenj', da bodo lahko v naslednjih sezonah prevzeli več odgovornosti v igri.« Jan Mlač Černe, Velika Nedelja: »Moram priznati, da sem pričakoval bolj izenačeno tekmo, v isti sapi pa moram pohvaliti naše dečke, ki so prikazali izredno zrelo in kakovostno igro. Skozi celotno tekmo smo držali rdečo nit naše igre, pri čemer so nam pomagali tudi naši navijači. Vsak igralec si želi igrati pred polnimi tribunami in Rokomet • 2. SRL (m) - končnica Ajdovci do pomembne zmage na Ptuju Drava Ptuj - Ajdovščina 23:24 (10:12) DRAVA PTUJ: Škorc, Rkman, Voda; Kramberger 1, Janžekovič 5, Kuzma 2, Šeruga, Peklar, Maroh, T. Kocijančič 10, Korez, Krasnič 1, Krajnc Vasic 1, Bezjak, S. Kocijančič 3. Trener: Sebastjan Oblak. RDEČI KARTON: Krasnič (28., Drava) Rokometni obračun Drava - Ajdovščina so v ptujskem taboru označili za »tekmo leta« na poti do napredovanja v i. B državno ligo. A prvo odločilno tekmo so dobili Primorci, kar pomeni, da bo o napredovanju v ligo višje najverjetneje odločala tekma istih tekmecev v predzadnjem krogu v Ajdovščini. Trener Sebastjan Oblak ni mogel računati na dva ključna igralca ekipe, Jana Maroha in Mateja Rojhta, ki sta poškodovana. Brez dveh najboljših igralcev in strelcev ekipe so se Dra-vaši dobro spoprijeli s sila motivira- 2. SRL (m), končnica nimi rokometaši Ajdovščine. Dravi je na pomoč priskočil Nejc Janžekovič, prav tako pa tudi gledalci v športni dvorani Ljudski vrt. Spremljali so izenačenih in trdih dvajset minut prvega polčasa, ko je bil rezultat poravnan na 8:8. Sledilo je nekaj slabih minut domačinov, ki so jih Ajdovci izkoristili za delni izid 0:4 in vodstvo 8:12. Tik ob koncu prvega polčasa je Drava doživela nov šok, saj je zaradi udarca prejel direktni rdeči karton Domen Krasnič. Z igralcem manj so 1. AJDOVŠČINA 2. DRAVA PTUJ 3. NOVA GORICA 4. POMURJE 2 2 0 0 22 2 1 0 1 21 10 0 16 10 0 10 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Velike Nedelje (v svetlejših dresih) so bili na lokalnem derbiju za razred boljši tekmec od sosedov iz Gorišnice. se domačini ob koncu prvega dela zbrali in znižali rezultat na 10:12. Za prvih trideset minut je bilo značilno, da sta obe ekipi postavili čvrsti obrambi, kar je pomenilo, da so igralci težko dosegali zadetke na postavljeni obrambi in da sta se najbolj izkazala vratarja Domen Škorc pri domačih in Žiga Kastelic pri gostih. Slednja sta bila v glavnih vlogah tudi v nadaljevanju, saj sta oba nanizala številne vrhunske obrambe. Najprej je blestel Kastelic, ki je omogočil, da Foto: Črtomir Goznik Rokometašem Drave v pomembnem srečanju za napredovanje ni uspelo ugnati gostov iz Ajdovščine. vesel sem, da smo se jim oddolžili z zmago. Vesel sem tudi svoje dobre strelske forme, ki je v vzponu, lahko pa je še bolje.« Nejc Šandor, Gorišnica: »V prvem polčasu so nas domačini taktično povsem nadigrali, enostavno nismo našli ustreznih rešitev tako v obrambi kot napadu. Dobili smo bistveno premalo dvobojev, žoge so nam ob vročih pogojih v dvorani kar padale iz rok, na drugi strani pa so domačini ob vzpodbudi s tribun dobesedno leteli po igrišču. Ko smo se znašli v zaostanku, se je bilo nemogoče pobrati, enostavno nam nič ni šlo od rok. Zmaga Velike Nedelje je zaslužena. Klubi v Spodnjem Podravju smo na državnem nivoju obravnavani precej slabo, odlično vzdušje na tribunah pa je dokaz, da je to neupravičeno in da ima rokomet tukaj svoj dom. Stopiti moramo skupaj, samo tako se bo naš glas slišal.« Žan Firšt Šeruga, Velika Nedelja: »Začeli smo nekoliko zadržano, od 15. minute naprej pa nam je igra na krilih navijačev povsem stekla, najprej v obrambi, posledično pa tudi v napadu. Ko 'stisnemo' v ob- so se Ajdovci z nekaj uspešnimi napadi v 42. minuti odlepili na plus šest (13:19). Zadetek za to prednost je dal Jani Svetlik, ki je ob Patriku Vidicu dal pri gostih največ - pet zadetkov. Največ preglavic je sicer ptujski obrambi povzročal Dimitrij Mičovič, ki je dodobra razigral svoje soigralce. Omenjena trojica in vratar Kastelic so bili odločilni členi proti sila kombinirani ptujski ekipi (trener Oblak je precej rotiral igralce na različna igralna mesta). Po zaostanku -6 so dravaši strnili svoje vrste in z nepopustljivostjo skorajda prišli do preobrata. V zadnji četrtini tekme so iz sebe iztisnili zadnje atome moči in so v prvi vrsti po zaslugi izrednih obramb Domna Škorca ter boljših zaključkih, v katerih je prevzel glavno odgovornost Tim Kocijančič (najboljši strelec tekme z desetimi zadetki), prišli le do zadetka zaostanka (21:22 v 57. minuti). V ključnih trenutkih so vseeno zgrešili nekaj strelov in naredili nekaj napak, kar je Ajdovščina v napeti končnici znala izkoristiti za pomembno zmago z rezultatom 23:24. S tem porazom si je Drava priprla vrata napredovanja v 1. B-ligo, a ta še vedno niso zaprta... Domen Škorc, Drava: »Na tej tekmi se je videlo, da smo igrali močno oslabljeni. Ne glede na to smo si zelo želeli priti do ugodnega rezultata, a smo naredili preveč napak, da bi tokrat premagali Ajdovščino. Gostje so se izkazali s svojo trdo igro in imajo sedaj pred nami majhno prednost. Pred nami so še štiri tekme, na katerih bomo stremeli k temu, da dosežemo štiri zmage in tako napredujemo v ligo višje.« David Breznik rambi, je težko vsakemu tekmecu, nam golmanom pa je veliko lažje zadržati več strelov. V zaključku tekme nam je po silovitem ritmu nekoliko zmanjkovalo moči, a zmaga ni bila nikoli ogrožena.« Nejc Geč, Gorišnica: »Srečanje je bilo z naše strani odigrano katastrofalno, preveč je bilo individualnih akcij ter premalo delovanja kot ekipa. Imeli smo veliko željo, da se predstavimo v najboljši luči, a smo v tem 'pregoreli'. V napadu smo se preveč zanašali na naša najbolj kompeten-tna igralca, Denisa (Hrupiča) in Nej-ca (Šandorja), manjkalo je prodorov po desni strani, pa tudi organizacija ni delovala tako, kot smo se dogovorili. Domačini so nas presenetili z globoko obrambo, ki nam je hitro načela samozavest, posledično smo bili premalo prodorni. Pozitivna stvar je, da smo mladi dobili veliko priložnosti, upam, da bo tega v prihodnje še več.« Jože Mohorič Futsal • 1. SFL NLB liga REZULTATI 19. KROGA: Trimo Trebnje - Maribor Branik 30:22 (12:11), LL Grosist Slovan - Slovenj Gradec 26:31 (13:15), Sviš Ivančna Gorica - Krško 27:26 (12:12), Dobova -Celje Pivovarna Laško 26:38 (15:20), Koper - Krka 23:29 (13:14), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 31:22 (17:12). Tekma Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož je bila prestavljena na sredo, 5. aprila. 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 19 18 0 1 36 2. TRIMO TREBNJE 19 17 0 2 34 3. GORENJE VELENJE 17 14 1 2 29 4. KRKA 18 12 0 6 24 5. RIKO RIBNICA 19 11 1 7 23 6. SLOVENJ GRADEC 19 10 2 7 22 7. KOPER 19 7 2 10 16 8. URBANSCAPE LOKA 18 5 4 9 14 9. JERUZALEM ORMOŽ 18 6 2 10 14 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 19 4 5 10 13 11. LL GROSIST SLOVAN 19 5 2 12 12 12. DOBOVA 18 4 1 13 9 13. MARIBOR 19 2 3 14 7 14. KRŠKO 19 2 3 14 7 Prleki redni del končali na 3. mestu, v četrtfina-lu z Dobrepoljem Mlinše - Meteorplast Šic bar 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Lipovšek (14.), 2:0 Ocepek (21.), 2:1 Ruis (22.) METERORPLAST ŠIC BAR: An-žel, Repič; A. Goznik, M. Goznik, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat. Trener: Robert Grdovic. V petek se je končal redni del 1. slovenske futsal lige, v kateri so ekipe igrale po trikrožnem sistemu. Ekipa Dobovca je z remijem proti Siliku osvojila 1. mesto in bo v končnico štartala iz najboljšega položaja, kar ji zagotavlja prednost morebitne odločilne tekme v domači dvorani. Igralci iz Ljutomera so imeli že pred zadnjim nastopom zagotovljeno 3. mesto, poraz v Zagorju ob Savi tega ni spremenil. Domačini so bili na srečanju zelo motivirani, saj so iskali morebitne točke obstanka. Ker pa je istočasno zmagala tudi Sevnica, jim zmaga v tem srečanju ni prinesla rešitve in bodo naslednjo sezono nastopali med drugoligaši. Prvi polčas je bil skromen, vratarja pa nista imela pretiranega dela. Domačini so povedli v 14. minuti, ko je Tim Lipovšek izkoristil nepazljivost v gostujoči obrambi. Že v prvi minuti drugega polčasa so Mlinše povedle z 2:0, zadel je Žiga Ocepek. Šele po zaostanku dveh zadetkov so se Ljutomerčani prebudili in Aljaž Ruis je kmalu znižal zaostanek. Najlepše priložnosti za izenačenje sta imela Aljaž Ruis in Žiga Tkalčič, obema je veselje preprečila vratnica, slednjemu pa je za nameček domači vratar Jakob Kralj nekaj minut pred koncem ubranil še kazenski strel z desetih metrov ... Meteorplast Šic bar je redni del sezone tako končal s tremi zaporednimi porazi (Siliko, Dobovec, Mlinše), to negativno serijo bo poskušal spremeniti na prvem četrtfinalnem srečanju z Dobrepoljem. Prva tekma bo v petek, 31. marca, v Ljutomeru. UR 1. SFL REZULTATI 21. KROGA: Mlinše -Meteorplast Šic bar 2:1 (1:0), Dobovec - Siliko Vrhnika 2:2 (2:0), Sevnica - Bronx Škofije 7:3 (4:1), Dobrepolje - Oplast Kobarid 2:0 (1:0). 1. DOBOVEC 21 16 4 1 113:34 52 2. SILIKO VRHNIKA 21 16 3 2 109:42 51 3. METEORPLAST ŠIC 21 12 3 6 88:65 39 4. BRONX ŠKOFIJE 21 8 2 11 69:79 26 5. OPLAST KOBARID 21 8 2 11 51:74 26 6. DOBREPOLJE 21 6 3 12 52:94 21 7. SEVNICA 21 4 1 16 54:114 13 8. MLINŠE 21 2 6 13 39:73 12 Dobovec in Siliko Vrhnika sta se neposredno uvrstila v polfinale. Para četrtfinala: Meteorplast Šic bar - Dobrepolje, Bronx Škofije -Oplast Kobarid. Ekipa Mlinše je izpadla v 2. ligo. V 1. ligo se je kot zmagovalka 2. lige uvrstila ekipa Extrem Ribnica. Ekipa Sevnica bo igrala dodatne kvalifikacije za obstanek z ekipo KIX Ajdovščina. torek • 28. marca 2023 Šport Štajerski 15 Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčani so v skupnem seštevku 1. A državne lige z zračno pištolo 10 m osvojili naslov podprvakov. Z leve strani stojijo Sašo Stojak, Majda Raušl in Matija Potočnik, zmagala je Rečica pri Laškem, tretji so bili Velenjčani. Strelstvo • 6. turnir 1. A državne lige v Kidričevem Ormožanke prvakinje s puško, Ptujčani podprvaki s pištolo Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožanke Kovinarja so osvojile naslov prvakinj v 1. A državni ligi z zračno puško 10 m. Na najvišji stopnički so Nuša Žnidarič, Eva Petek in Urška Kuharič, Olimpija je bila skupno druga, lanski prvaki iz Trzina pa tretji. V nedeljo se je v športni dvorani Kidričevo, v odlični organizaciji Strelskega društva Kidričevo, z zaključnim šestim turnirjem končala letošnja sezona 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m. Velikega uspeha sta se veselili ormoška ekipa Kovinarja, ki je postala prvak v 1. A DL s puško, in Ptujčani, ki so postali podprvaki v 1. A DL s pištolo. Posamičnega uspeha sta se veselila Ormožanka Nuša Žnidarič in Ptu-jčan Sašo Stojak, ki sta v skupnem seštevku posameznikov osvojila končno tretje mesto s puško oziroma s pištolo. Na zaključnem turnirju sta za dodatni uspeh poskrbeli še zmagovalka Ormožanka Urška Kuharič s puško in Ptujčanka Majda Raušl s tretjim mestom s pištolo. 1. A-liga pištola: Ptujčani še četrtič v sezoni na stopničkah V 1. A državni ligi s pištolo so Ptu-jčani na zaključnem turnirju osvojili drugo mesto in s tem potrdili osvojitev naslova prvoligaških podprva-kov. S četrto zmago v sezoni je naslov prvakov osvojila ekipa Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem, tretji v skupnem seštevku so bili Velenjča-ni. Dober nastop je pokazala tudi miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča, ki je osvojila šesto mesto, Juršinci so osvojili deveto in Ormožani Kovinarja deseto mesto. V skupnem seštevku so Ormožani osvojili sedmo mesto, Miklavž je bil deseti, iz elitne dvanajsterice pa se poslavljajo Juršinčani, ki so osvojili končno 12. mesto in bodo v naslednji sezoni nastopali v 1. B DL. Majda Raušl tretja v zaključku, Sašo Stojak tretji skupno Med posamezniki sta se na zaključnem turnirju v finale uvrstila Ptujčana Sašo Stojak (569) kot tretji v kvalifikacijah, in Majda Raušl (560) z osmim mestom v kvalifikacijah. Dobro sta nastopala tudi v finalu, saj je Stojak osvojil končno četrto mesto, Raušlova pa se je razveselila bronastega odličja, s čimer je v skupnem seštevku posameznikov osvojila končno šesto mesto. Skupnega brona se je veselil Sašo Stojak, pred leti že dvakratni prvo-ligaški prvak. Uspešna sta bila tudi miklavška strelca Aleksander Cigla-rič (558) in Boštjan Simonič (558), ki sta osvojila 12. in 13. mesto, skupno je bil Simonič 11., Ciglarič 16. Zmago na zaključnem turnirju je slavil Klemen Tomaševič (573) iz Železnikov, skupno drugi, prvak je postal rečiški strelec Jože Čeper (570). 1. A-liga pištola Ekipni rezultati - 6. turnir: Rezultat Točke 1. DUŠANA POŽENELA REČICA 1695 82 2. PTUJ 1683 65 3. GROSUPLJE 1665 46 4. BREŽICE 1663 41 5. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1660 46 6. JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1658 25 7. TRZIN 1638 35 8. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1637 22 16 36 31 47 118 (2.) 106 (5.) 99 (6.) 112 (3.) 95 (7.) 134 (1.) 9. JURŠINCI 1635 10. KOVINAR ORMOŽ 1610 11. MAROK SEVNICA 1585 12. MROŽ VELENJE 1109 Posamezno: 1. Klemen Tomaševič, Železniki (573) 2. Peter Tkalec, Rečica (560) 3. Majda Raušl, Ptuj (560) 4. Sašo Stojak, Ptuj (569) 5. Jagoda Tkalec, Rečica (565) 6. Jože Čeper, Rečica (570) 9. Mojca Kolman, Marok Sevnica (559) 10. Anja Prezelj, Lotrič Železniki (559) 89 (9.) 11. Aleksander Ciglarič, Miklavž (558) 53 (16.) 12. Boštjan Simonič, Miklavž (558) 73 (11.) 18. Potočnik Matija, Ptuj (554) 46 (20.) 20. Ludvik Pšajd, Juršinci (553) 12 (31.) 22. Gregor Polajnko, K. Ormož (550) 44 (21.) 24. Mirko Moleh, Juršinci (547) 26 (24.) 26. Žan Bogša, Miklavž (542) 1 (39.) 30. Rok Pučko, Juršinci (535) 0 (44.) 31. Žan Tomažič, Kovinar Ormož (534) 6 (36.) 34. Stiven Vočanec, K. Ormož (526) 0 (48.) Blaž Kunšek, Mrož Velenje (/) 110 (4.) Kevin Venta, Kovinar Ormož (/) 78 (10.) 1. A-liga puška: Ormožanke druge v zaključku V 1. A državni ligi s puško so vodilne Ormožanke Kovinarja na zaključnem turnirju osvojile drugo mesto, v skupnem seštevku pa zanesljivo osvojile naslov prvoligaških prvakinj. V Kidričevem je zmagala Olimpija z Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Mlade Bistričanke brez možnosti ŽOK G.S.V. Ptuj -Slovenska Bistrica II 3:0 (11, 13, 8) ŽOK G.S.V. PTUJ: Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Sivčevič, Hentak, Lovrenčič, Milošič; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. V odsotnosti Alide Tomanič je vlogo kapetanke ptujskih odbojkaric na obračunu z drugo ekipo Slovenske Bistrice prvič prevzela Amadeja De-žman. Ta je soigralke popeljala do gladke zmage. Ženski odbojkarski klub G.S.V. Ptuj ima mlado postavo, a druga ekipa Slovenske Bistrice je bila še bistveno mlajša in »za dva razreda« slabša od domače odbojkarske vrste. Slednja se tokrat za zmago ni posebej naprezala in je z lahkoto dosegala točke, večino že s solidnim začetnim udarcem. V zaključkih akcij je bila naj- uspešnejša Lea Horvat, kar nekaj točk je z uspešnimi bloki dodala Vita Koren, ki tokrat ni igrala na centrski, ampak na korektorski poziciji. Tudi ostale igralke so s solidno igro dodale svoj delež k suvereni zmagi. Trenerka ptujske ekipe Eva Vedlin Gojčič je dala več priložnosti za igro dvema mladima odbojkaricama Janji Milošič in Lani Lovrenčič, ki sta vstopili v igro že v prvih dveh nizih, medtem ko sta v celoti odigrali tretjega. rekordnim rezultatom 1882,4 kroga in v skupnem seštevku osvojila drugo mesto. Lanski prvaki iz Trzina so tokrat osvojili tretje mesto. Ljuto-merčani se z dvanajstim mestom v skupnem seštevku poslavljajo iz elitne dvanajsterice in bodo v naslednji sezoni nastopali v 1. B DL. Uspeh Ormožank - zmaga za Urško Kuharič, Nuša Žnidarič skupno tretja Na zaključnem turnirju je prvo zmago v sezoni osvojila Ormožanka Urška Kuharič (623,8), v skupnem seštevku četrta. Velikega uspeha v skupnem seštevku pa se je veselila mlajša Ormožanka Nuša Žnidarič (620,4), ki je v zaključku osvojila 13. mesto, in osvojila končno tretje mesto s pičlimi tremi oziroma petimi točkami zaostanka za novim prvakom - Luko Lukicem (618,5) iz Trzina ter podprvakinjo Sonjo Benčina (626,7) iz Olimpije. Uspešna je bila v zaključku tudi najmlajša članica ormoške ekipe Eva Petek (619,4), ki je osvojila skupno 12. mesto. 1. A-liga puška Ekipni rezultati - 6. turnir: Rezultat Točke 1. OLIMPIJA 1882.4 75 2. KOVINAR ORMOŽ 1863.6 84 3. TRZIN 1863.1 62 4. I. POHORSKI BATALJON RUSE1855.4 49 5. TRIGLAV JAVORNIK - K.B. 1850.2 46 6. GROSUPLJE 1849.2 48 7. ČRENŠOVCI 1843.8 23 8. MURSKA SOBOTA 1843.1 20 9. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1834.5 27 10. CERKNICA 1832.6 31 11. JEZERO DOBROVNIK 1822.2 15 12. MESTO LJUTOMER 1784.8 12 Posamezno: 1. Urška Kuharič, K. Ormož (623.8) 108 (4.) 2. Živa Dvoršak, Olimpija (628.4) 101 (8.) 3. Jakob Petelinek, Cerknica (623.0) 98 (9.) 4. Urška Hrašovec, Ruše (626.3) 104 (6.) 5. Sonja Benčina, Olimpija (626.7) 113 (2.) 8. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (626.5) 105 (5.) 12. Kalman Balint, Dobrovnik (621.3) 101 (7.) 13. Nuša Žnidarič, K. Ormož (620.4) 110 (3.) 15. Eva Petek, K. Ormož (619.4) 80 (12.) 17. Luka Lukič, Trzin (618.5) 115 (1.) 28. Brina Stajnko, Ljutomer (607.9) 3 (30.) 35. Jan Nagy, Ljutomer (600.7) 0 (43.) 36. Toni Križanič, Ljutomer (579.8) 0 (46.) Anamarija Turk, Ljutomer (/) 53 (16.) Simeon Gönc Foto: Črtomir Goznik Igralke Ptuja so po pričakovanjih ugnale mlado vrsto iz Slovenske Bistrice. 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 18. KROGA: ŽOK G.S.V. Ptuj - Slovenska Bistrica II 3:0, Uni-forest Prebold - Črna 3:0, Kajuh Šoštanj - Murania Lendava 3:0, KEA Šempeter - Slovenj Gradec 3:0, Svol-ley - Celje 0:3. 1. KAJUH ŠOŠTANJ 18 16 2 51:13 47 2. MURANIA LENDAVA 18 14 4 45:18 42 3. KEA ŠEMPETER 18 14 4 44:24 39 4. CELJE 18 11 7 39:23 35 5. ŽOK G.S.V. PTUJ 17 9 8 35:29 29 6. SLOVENJ GRADEC 18 10 8 34:28 28 7. ČRNA 18 7 11 27:33 23 8. UNIFOREST PREBOLD 17 4 13 15:39 12 9. SVOLLEY 18 4 14 14:43 12 10. SL. BISTRICA II 18 0 18 0:54 0 S to zmago so Ptujčanke prišle do končnega 5. mesta v 3. ligi vzhod, čaka jih le še zaostala tekma z Unifo-restom iz Prebolda. Uspešne mlade ptujske odbojkarice ŽOK Ptuj odlično dela z mladimi, nov dokaz je uspeh igralk male odbojke, ki so v vzhodni skupini B-lige zasedle prvo mesto. Varovanke trenerke Eve Vedlin Gojčič so v prvenstvu nanizale osem zmag, po dvakrat so bile boljše od ekip Zoja Lenart, Murexin Kema Puconci, Sobota II in Benedikt. Nazadnje so v športni dvorani Gimnazije Ptuj z 2:0 premagale vrstnice iz Lenarta in Benedika ter samo potrdile prvo mesto. ŽOK PTUJ: Bedrač, Majnik, Mur-šec, Fladung, Drach, Vogrinec, Vido-vič, Belšak, Čeh, Žižek, Fajt, Furjan in Tašner. David Breznik Kasaška akademija v Ljubljani Sagajevim pet nagrad in priznanj Na kasaški akademiji, ki jo je Kasaška zveza Slovenije pripravila na gradu Fužine v Ljubljani, so najuspešnejši akterji minule tekmovalne sezone prejeli priznanja in nagrade. V ospredju je bila kasaška družina Sagajevih (KK Ljutomer), ki jim je pripadel naziv najboljšega rejca, najuspešnejšega voznika, zmagoslavje v slovenskem derbiju in na šampiona-tu Slovenije ter doseženem rekordu slovenskih hipodromov. Janko Sagaj si je četrtič zapored nadel naslov najboljšega voznika, zabeležil je 17 zmag (13 doma, 4 na tujem), 10 drugih in 12 tretjih mest. Njegove najod- mevnejše zmage minule sezone so triumf na ljubljanski milji ter zmagi v Bologni in na spominski dirki Janka Makoterja. Vse tri je dosegel s konjem Mauglijem, ki je s kilometrskim časom 1:12,8 dosegel tudi nov rekord slovenskih hipodromov. Drugo mesto med vozniki je pripadlo Jankovemu bratu Jožetu, ki je z Mayo Vivo slavil v derbiju, z Don Saxojem pa v šampionatu Slovenije. Najboljši slovenski rejec je postal Jože Sagaj starejši - njegovi kasači so dosegli 22 zmag, osem drugih in sedem tretjih mest. NŠ Maugly - najuspešnejši kasač minule sezone z voznikom Jankom Sagajem Foto: NS 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 28. marca 2023 Nogomet • 3. SNL - vzhod Krog porazov vodilnih ekip 17. krog je s sabo prinesel številne presenetljive rezultate; poraze so namreč doživele prve štiri ekipe na lestvici pred tem krogom - Dra-vinja, Bračič Bosch Videm, Šampion in Zavrč. Slednji si je doma privoščil velik spodrsljaj proti zadnjeuvrščeni ekipi Šmartnega 1928. Vodilna Dra-vinja je bila očitno slabši tekmec od Drave. Nekoliko presenetljivo sta od klubov iz ptujskega območja izgubila Videm in Cirkulane: prvi v spomladanskem delu tekmovanja še ni ujel prave forme, drugi pa je po dobrem začetku tokrat klonil proti Brežicam. REZULTATI 17. KROGA: Cirkulane - Brežice 1919 Terme Čatež 0:2 (0:0), Avto Rajh Ljutomer - Bosch Bračič Videm 3:2 (1:0), Zavrč - Šmartno 1919 0:1 (0:0), Rače - Koroška Dravograd 6:2 (3:2), Dravinja - Drava Ptuj 0:2 (0:1), Premium Dobrovce - Šampion 2:1 (0:0). Prosta je bila ekipa Podvincev. 1. DRAVINJA 16 10 3 3 29:13 33 2. RAČE 16 8 4 4 38:23 28 3. B. BRAČIČ VIDEM 17 8 4 5 31:23 28 4. BREŽICE ČATEŽ 17 9 1 7 38:32 28 5. DRAVA PTUJ 16 7 6 3 31:16 27 6. ŠAMPION 17 8 3 6 37:24 27 7. ZAVRČ 17 8 3 6 33:21 27 8. P. DOBROVCE 17 8 3 6 25:23 27 9. PODVINCI 16 8 1 7 28:23 25 10. CIRKULANE 17 7 4 6 16:21 25 11. A. RAJH LJUTOMER 17 7 2 8 28:27 23 12. * POSAVJE KRŠKO 13 6 2 5 28:23 20 13. ŠMARTNO 1928 17 1 1 15 14:55 4 14. K. DRAVOGRAD 17 1 1 15 18:70 4 Brežice zadele, Cirkulane ne: Cirkulane - Brežice 1919 Terme Čatež 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Črpič (58), 0:2 Klarič (87., z 11 m) CIRKULANE: Zajc, Cesar B., Li-pavšek, Borna, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Popovič (od 70. Tursanovič), Nahberger (od 64. Liber), Golub, Ce- sar J. (od 88. Galun). Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan so si zelo želeli doseči tretjo zaporedno spomladansko zmago, a se jim želja ni uresničila. Gostje iz Brežic so bili realno gledano nekoliko boljši od domačinov, ki pa so imeli kar nekaj dobrih situacij za zadetek in posledično tudi za pozitiven razplet tekme. V prvem polčasu sta pri Cirkula-nah imela polpriložnosti Sven Golub in Kristian Lipavšek, medtem ko so gostje imeli priložnost po nevarnem strelu s strani. Več dogajanja je bilo v drugem delu, ko se je najprej sam znašel pred vratarjem Matevž Kukovec, ki pa mu je gostujoči vratar Nejc Travnikar strel ubranil. Na drugi strani so Brežičani pri začetnem izidu zadeli vratnico, medtem ko so povedli po odvzeti žogi na sredini, zadel je Jakob Črpič. Varovanci trenerja Damjana Vogrinca so bili nato nekajkrat blizu izenačenja, ko so poizkušali Robert Travnikar, Daniel Ljubec in Sven Golub, a brez uspeha. V končnici tekme je Jan Cesar naredil čisti prekršek za enajstmetrovko, ki jo je za zmago Brežic v gol pretvoril Jan Klarič. Šmartno v Zavrču senzacionalno do zmage: Zavrč - Šmartno 1928 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Danijel (69.) ZAVRČ: Maroh, Romih, Županič, Predikaka, Vočanec (od 46. Mihalič), Potočnik, Lazar (od 63. Zanič), Šket (od 90. Jambriško), Bojnec, Koren, Draškovič. Trener: Gorazd Šket. RDEČI KARTON: Pesjak (62., Šmartno). V Zavrču se je zgodilo presenečenje kroga, oz. kar celotne sezone, saj je zadnjeuvrščena ekipa Šmartnega prišla v 17. krogu do svoje prve zmage. Gostje so zdržali vse pritiske in nalete domačih nogometašev, ki so predvsem v drugem polčasu igrali zares dobro, a niso zadeli niti iz najlepših priložnosti. Nepisan nogometni rek pravi, »da bi lahko igrali še dva dni in ne bi dosegli zadetka« ... V prvem polčasu, ki je bil igralno dokaj izenačen, so si domačini priigrali dve zreli priložnosti, eno pa tudi gostje. Veliko premoč je imel Zavrč v nadaljevanju, ko je silovito oblegal gol vratarja Miha Aravsa, ki pa se tokrat ni dal premagati. Domačini so imeli vsaj pet t. i. stoodstotnih priložnosti in še enkrat toliko lepih priložnosti, a žoga preprosto ni hotela v mrežo. Na drugi strani so igralci Šmartnega le tu in tam prešli sredinsko črto igrišča in so bili ves čas v sila podrejenem položaju, za nameček so zadnje pol ure igrali z igralcem manj na zelenici. So pa izkoristili svojo edino resnejšo situacijo v drugem polčasu, ko je iz prostega strela s približno triindvajsetih metrov zadetek dosegel Luka Danijel. Po zadetku je Šmartno 1928 zdržalo vse napade Zavrča in se je na koncu veselilo letošnje premierne prvenstvene zmage. Dravaši premagali vodilno moštvo lige: Dravinja - Drava Ptuj 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Mlakar (45.), 0:2 Ja-drič (67.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Buran, Drevenšek, Šalamun (od 84. Blaj), Erhatič (od 84. Miličič), Mlak+ar (od 90. Vogrinec), Lovenjak, Lukič, Jadric, Jadrič (od 74. Penič), Marot. Trener: Simon Dvoršak. Nogometaši Drave so se dobro pripravili na tekmo z vodilno Dravi-njo in so bili boljši tekmec od ekipe iz Slovenskih Konjic. Ta je tekmo prestavila na igrišče z umetno travo Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so po uvodni spomladanski zmagi z Dravogradom tokrat v derbiju ugnali še vodilno Dravinjo. Športno-rekreacijskega centra Dobrava, a to gostov ni zmedlo na poti do uresničitve svojih načrtov. Varovanci trenerja Simona Dvor-šaka so si že v uvodnih petih minutah priigrali veliki priložnosti, med tekmo pa so nanizali še precej uigranih akcij ter dobrih priložnosti. Ob tem so gostje ves čas imeli kontrolo nad dogajanjem na terenu in niso dovolili Dravinji, da bi prišla do resnejše situacije za dosego zadetka. Na drugi strani je Drava dosegla zadetek ob »idealnem času«, tik pred koncem prvega polčasa. Po izvedenem kotu se je žoga odbila do Klemna Mlakarja, ki jo je poslal v gol - 0:1. V drugem polčasu so Ptujčani igrali še bolj organizirano in vsi igralci so pokazali pravi angažma. Boljša igra jim je tudi prinesla povišanje vodstva: odlično izveden protinapad Klemna Mlakarja in Marka Domagoja Jadriča je slednji zaključil z golom za 0:2. Tako je Drava zasluženo premagala vodilno ekipo vzhodne 3. lige, te pa želijo »modri« nadgraditi z novo zmago na prihodnji tekmi, ko se bodo v derbiju kroga merili z Račami. Videmčani ne najdejo prave igre: Avto Rajh Ljutomer - Bosch Bračič Videm 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Ketiš (41.), 1:1 Kurež (48.), 2:1 Skuhala (69.), 2:2 Kurež (71), 3:2 Ketiš (84) AR LJUTOMER: Lorinc, T. Nemec (od 89. Pustinek), Šalamun, Skuhala (od 72. Panič), G. Semenič (od 46. Munda), L. Nemec, Ketiš, Bertalanič (od 83. Rudolf), T. Semenič, Fras (od 72. Kavčič), Madon. Trener: Marko Fajdiga. BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, A. Plajnšek (od 72. Vidovič D.), Zdovc, Šegula (od 85. Šeliga), Rogina S., Kurež, Krajnc, P. Vidovič, Ž. Vidovič, Kelc, Ž. Plajnšek (od 89. Špurej). Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Kurež (90., Videm). Videm je na gostovanju v Ljutomeru zaigral brez Antona Rogine in Mihe Mesariča. Gre za pomembna člena zasedbe trenerja Luke Gajška, ki s predstavo svojih varovancev na tekmi proti Avto Rajhu ni bil zadovoljen. Gostje so medlo stopili v igro in si v prvem polčasu niso priigrali nobene resne priložnosti. Domačini so eno od dveh izkoristili, ko se je znašel sam pred vratarjem Tilen Ketiš - 1:0. Na začetku drugega polčasa se je prebudil Videm, saj je najprej z »žabico« izenačil Robert Kurež - 1:1. Gostje so nato prevzeli pobudo, a so hitro dobili nov poceni zadetek, saj se je po podaji Keti-ša sam znašel pred vratarjem Mario Skuhala - 2:1. Najboljši strelec lige Robert Kurež je po podaji Žige Zdovca zadel z glavo za ponovno izenačenje - 2:2. Po drugem izenačenju je Avto Rajh prevzel pobudo na igrišču in je še tretjič povedel z novim zadetkom Tilna Ketiša -3:2. Gostje so v zadnjih trenutkih tekme poskušali rezultat izenačiti, zato je ob izvajanju prostega strela s kota na pomoč soigralcem prišel tudi vratar Marko Klasinc. Toda žoga se je odbila do ljutomerskega igralca Aneja Rudolfa, ki je stekel proti praznim vratom, a ga je s prekrškom zaustavil Robert Kurež in bil zato izključen. David Breznik Športnik leta 2022 občine Kidričevo Najboljša sta bila Katja Babič in Tilen Pušnik Športna zveza občine Kidričevo in Občina Kidričevo sta v preteklem tednu v restavraciji Pan izvedla prireditev Športnik leta 2022 v občini Kidričevo. Podeljenih je bilo največ priznanj doslej. »Prvič v zgodovini imamo 28 nagrajencev, uvesti smo morali novo kategorijo najboljši mladi športnik občine Kidričevo, kar je dokaz, da se šport v Kidričevem razvija in raste. Nekateri nagrajenci ste že pred leti stali na našem odru, tokrat so se nekateri zavihteli med najboljše v drugih kategorijah. Vztrajnost je tista vrlina, ki športnikom ni tuja in zato so nam lahko vsi za vzgled,« je v uvodu poudarila predsednica Športne zveze Občine Kidričevo Simona Gaiser. Med številnimi prejemniki nagrad sta najprestižnejši - za športnico in športnika leta - prejela Katja Babič in Tilen Pušnik. Katja je lani osvojila naslov državne prvakinje v powerlif-tingu v kategoriji članic do 57 kg, pri čemer je izboljšala vse štiri lastne državne rekorde. Glede na vse ji je pri- padel tudi absolutni državni naslov med članicami, že peti tovrstni. Na evropskem prvenstvu na Poljskem je osvojila odlično 5. mesto, kar je izenačena najboljša ženska uvrstitev Slovenk na EP. Na EP je v seštevku točk dosegla absolutno (po preračunu dvignjene mase in telesne teže) najboljši dosežek vseh slovenskih tekmovalcev v lanski sezoni. Tilen je član Odbojkarskega kluba Calcit vollea Kamnik, v lanskem letu je kot posojen igralec nastopal za OK Hiša na kolesih Kranj in MOK Krka Novo mesto. S prvimi je v 1. A državni ligi zasedel 7. mesto, z drugi- mi pa se je v Pokalu Slovenije uvrstil v 1/8 finala in vodi na lestvici v 1. B državni ligi. V ligi je drugi najboljši serviser in četrti najučinkovitejši igralec v napadu. Prejemniki nagrad: - mladi perspektivni športniki do 16 let: Aleks Koren, Tilen Letonja, Blaž Mohorko, Jakob Mohorko; - mlade perspektivne športnice do 16 let: Lenja Ripak, Sara Jambri- ško, Sara Erhatič, Zara Sitar, Živa Gornik Zupanič; - posebni dosežki otrok in mladine v letu 2022: ekipa nogomet OŠ Kidričevo, ekipa odbojke OŠ Cirkov-ce; - najboljši športni kolektiv: Nogometni klub Aluminij U-13; Namizno-teniški klub Cirkovce (1. slovenska namiznoteniška liga ženske); - rekreativni dosežki: Šola zdravja Cirkovce, Maksi Beranič (kolesarstvo), Leon Kaučevič (triatlon), Bruno Skuber (kolesarstvo); - najuspešnejši in zaslužni športni delavci, najboljši trenerji: Simon Vidovič (NK Aluminij, mladina), Urban Ovčar, Danilo Piljak (oba NTK Cirkov-ce); - plaketa za življenjsko delo: Hin-ko Vodušek, Bruno Gajser; - plaketa za zaslužnega delavca v športu: Miran Lipovac (NK Aluminij); - najboljši mladi športnik, športnica Kidričevega: Taja Bingo (odbojka, OK Formis), Anej Ferčec (nogomet, NK Maribor); - najboljša športnica občine Kidričevo za leto 2022: Katja Babič (powerlifting, KDU Olimpija); - najboljši športnik občine Kidričevo za leto 2022: Tilen Pušnik (odbojka, OK Kamnik). JM Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Katja Babič in Tilen Pušnik (v sredini) sta prejela priznanje za najboljšo športnico in najboljšega športnika občine Kidričevo za leto 2022. Plaketi za življenjsko delo sta prejela Bruno Gajser (plaketo je prevzel sin) in Hinko Vodušek. Hinko Vodušek je za NK Aluminij nastopal v »zlati dobi«, v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, v prvi slovenski in takratni drugi jugoslovanski ligi. Z Aluminijem je postal slovenski prvak in zmagovalec pokala, kar mu je prineslo tudi uvrstitev v reprezentanco Slovenije. Bruno Gajser je oseba, ki je postavila na noge šport v Cirkovcah. Skupaj z Metodom Skamličem sta leta 1993 ustanovila Športno društvo Cirkovce, Gajser mu je predsedoval vse od ustanovitve do leta 2003 in posadil seme, ki ga danes žanjejo njegovi nasledniki. torek • 28. marca 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Ali zastiranje tal pomaga pri zgodnjih setvah? Trenutno je dovolj toplo tudi za prve setve na prosto. Mnogi menijo, daje prekrivanje posevkov s kopreno dovolj, da bodo setve uspele. Prekrivanje zemlje, da se prekine rast plevelov, pa ima pri nas nasprotnike in zagovornike. Zagovorniki se sprašujejo, ali je bolje folija ali naravna zastirka, kdaj prekriti, koliko prekriti..., zato poglejmo, kaj zastirke v resnici prinašajo našim rastlinam. Agrokoprena tal ne segreva Verjetno vas je naslov presenetil, a dejstvo je, da agrokoprena ni odeja, s katero segrejemo tla. Saj tudi odeja nas ne segreva, mi segrevamo s svojim telesom zrak, odeja pa topel zrak zadrži v okolici našega telesa. In prav enako je pri agrokopreni. Sonce čez dan segreje zrak, ki naj bi ga agrokoprena toplega obdržala čez noč, ko je hladno. Ta zadeva je res učinkovita jeseni, ko je ogreta tudi zemlja, zdaj, ko je zemlja mrzla, pa ni. Prav tako sončni žarki še niso tako topli, kot menimo. Nisem pa rekla, da agro-koprena nima svoje vrednosti pri setvah. Učinkovito zadržuje vlago v zemlji ter odvrača ptiče in mačke od naših setev. Vendar je temperatura zemlje zaradi nje višja morda za stopinjo ali dve. Zato raje počakajte s setvami korenčka in peteršilja še za nekaj časa. Obe vrtnini uspešno kalita šele, ko ima zemlja vsaj 8 oC, zdaj jih še nima. V rastlinjaku to seveda ne velja. Tam posejte obe vrtnini ter čim prej še redkvico, solato, grah, bob, rukolo in azijske listnate rastline. Na prostem pa velja, da pri tej ogretosti zemlje korenček in peteršilj kalita skoraj 30 dni, pri tem pa se zgodi marsikaj, kar setev uniči. Lahko pa sejete prve solate, redkvico, rukolo, te setve bodo z nekaj sreče že uspele. Sama tudi še ne bi sadila krompirja, razen če je že močno nakaljen. V tem primeru pa ga posadite plitvo, tam je nekaj topleje, prekrijte pa z dvojno plastjo agrokoprene. Pomen zastiranja tal Zdaj pa še odgovor na drugo vprašanje. Najpomembnejša funkcija zastiranja tal ni preprečevanje rasti plevelov. Čeprav seveda pride prav. Za zdravje naših rastlin najpomembnejša funkcija prekritih tal je skrb za zemljo. Zastirka poskrbi, da zemlje ne bičata dež in veter, da nanjo ne pripeka sonce. Tako ostaja ves čas rahla, zračna in s tem odlično okolje za korenine vrtnin in seveda v prvi vrsti mikroorganizmov. Zasenčena zemlja je seveda hladnejša. Ne najmanj Folija je u rastlinjakih zaželena, svetujem pa uporabo biorazgradljiue folije. pomembna lastnost zastirke pa je tudi preprečevanje izhlapevanja vode. Tako porabimo manj vode za namakanje, rastline pa je imajo vseeno dovolj. A mnogi sploh ne pomislijo na to, da se prekrita zemlja počasneje ogreva in seveda tudi počasneje ohlaja. Zato zdaj, spomladi, zastirke še ne uporabljajte. Naj se zemlja segreje vsaj na 15 oC. Pa še takrat prekrijte tla sredi dneva, ko bo najbolj toplo. Poleti pa se seveda počasneje ohlaja, če je prekrita. Zato zastirko namestite med rastline zgodaj zjutraj, ko je najhladnejša. Naravne zastirke ali folija? Kljub pomislekom nekaterih folija ne škodi vrtninam ali zemlji. Seveda pa za tiste, ki znajo gledati širše, pomeni uporaba folije onesnaževanje okolja. Ob nastanku folije kakor ob njenem uničevanju nastajajo ali se porabljajo snovi, škodljive za naravo. Ne smemo pa pozabiti, da danes že obstajajo biorazgradljive folije. Tudi za vrtičkarje jih ima na razpolago Kmetijska zadruga Ptuj. V rastlinjaku bi jo zagotovo uporabila. Mogoče je od nje boljša samo ovčja volna. A ta ni vsakomur dostopna. Folija ima, vsaj v rastlinjaku, eno odlično lastnost. Preprečuje Zmagovalec med zastirkami je ovčja volna. Zastiranje tal s slamo je izredno primerno spomladi in jeseni. izhlapevanje vode. S tem pa je v zraku tudi manj zračne vlage, ki pa je osnovni pogoj za razvoj bolezni. Naravne zastirke se tudi same navlažijo, zato ne preprečujejo visoke zračne vlage. Glede bioraz-gradljive folije pa naj vam dam še en nasvet. Vedno jo polagajte čim bolj zgodaj zjutraj. Se namreč raz-teguje in v toplem delu dneva je polaganje težje, predvsem pa se preveč raztegne, potem pa plapola v vetru. Naravne zastirke pa imajo veliko drugih prednosti. Imamo jih doma, na svojem vrtu, kar je najbolj poceni. Hkrati pomenijo tudi dobrodošel vnos organske snovi. Včasih je kljub uporabi organskih gnojil manjka. Gre namreč za to, da manjka trajnega humusa, vlaknin, te pa vplivajo najugodnejše na kakovost tal. Uporabo naravnih zastirk vsekakor priporočam vsem, ki uporabljajo kupljena organska gnojila, ki jim po domače rečemo briketi. Naravne zastirke so lahko suhe - slama ali seno, sveže, kot je po-košena trava z vrta ali celo ovčja volna in njen izdelek agrofilc. Slama ima velik pomen spomladi in jeseni, ko je hladno. Sonce čez dan segreje zrak v slami, ponoči pa se le-ta ohlaja in greje rastline. Poleti pa so sveže pokošene rastline primernejše, saj dodatno hladijo tla, obenem rastline tudi rahlo pognojijo. Hranila so že v sokovih pokošenih bilk, sveže bilke pa tudi hitro razpadajo in že tudi gnojijo. Ovčja volna ima poseben pomen, odlična je za plodovke in v rastlinjakih. Spomladi greje, poleti hladi, zadržuje vodo in preprečuje njeno izhlapevanje. Ob razpadu pa je tudi gnojilo. Še nekaj nasvetov Spomladi zastirko polagamo na tanko in sredi dneva, ko sonce najbolj greje zemljo. Poleti je obratno, polagamo jo zjutraj na ohlajena tla. Ko je suho in vroče, je lahko bolj debela, vendar ne pretiravajte, ker ni potrebe. Preprečuje izhlapevanje, kar je dobrodošlo v suši. Vsekakor pa je treba zastirko odstraniti, ko je vode preveč, tudi folijo, da se zemlja osuši. Polži se res nabirajo pod slamo in folijo, zato v primeru, da so z njimi težave, tla najprej prekrijte z ostanki bezga (listi in cvetovi), gozdne praproti ali zlate rozge. Tudi kremenovi peski bodo pomagali. Po drugi strani pa zas-tirka ne pomeni, da je polžev več, najdemo pa jih lažje. Ne bo pa jih seveda manj. Vemo pa tudi, kje jih iskati. Pod svežo zastirko polžev ni. Zastirka ima veliko več prednosti kakor slabosti, tudi stroška ne predstavlja, če uporabljamo doma pokošeno travo. Sodi k ukrepom, s katerimi pomagamo rastlinam, da ostanejo zdrave. Mša Pušenjak Divje vijolice za krepkejše zdravje Foto: Pixabay Te drobne omamno dišeče cvetke otroci navadno podarjajo mamam za materinski dan. Vendar še zdaleč niso samo za okras, temveč so odlične tudi v zdravilstvu in kulinariki. Preverite. Divje vijolice, ki jih najdemo na travnikih, obronkih gozdov in ob živih mejah, so pogosto veljale za plevel, a ta rastlina s čudovitimi cvetovi pomaga pri različnih zdravstvenih težavah. Zdravilne lastnosti so znane že več stoletij. Zaradi njihovega protivnetnega delovanja, sposobnosti uničevanja glivic in razkužilnih učinkov so cenjene tudi v tradicionalnem zdravilstvu. Vijolice lahko blažijo glavobole, spomladi pa so koristne za razstrupljevanje telesa, saj spodbujajo delovanje limfnih žlez. Razstruplja in krepi Medtem ko drobne vijolice razstrupljajo telo, tudi krepijo imunski sistem. Znane so kot naravno zdravilo zoper boleče grlo in prehlad. Uporabljate pa jih lahko tudi za zdravljenje aken, ekcema, luskavice, vnetja sečil, razjed in krčnih žil. Zdravilni učinki so povezani s številnimi vitamini, minerali in antioksidanti, kijih najdemo v rastlini; še posebej je bogata z vitaminoma A in C. Sirup proti kašlju Divje vijolice spadajo med rastline, iz katerih lahko že v začetku pomladi naredimo zelo učinkovit sirup proti kašlju, ki ga bomo uporabljali vse leto in bo pomagal tudi pri odpravljanju drugih težav z dihali. Za pripravek boste potrebovali dve polni skodelici cvetov divje vijolice. Eno skodelico cvetov stresite v čist steklen kozarec in jih prelijte s pol litra vrele vode. Pustite, da se namakajo 24 ur. Tekočino nato odce-dite, še enkrat prevrite in dodajte drugo skodelico cvetov, ki jih prav tako namakajte 24 ur. Ponovno odcedite, dodajte sok ene limone in 400 gramov medu. Postavite na ogenj in segrevajte do vretja. Nato odstavite in prelijte v čiste kozarce. Čaj iz divjih vijolic Pripravite zdravilen in aromatičen čaj, ki vam bo v pomoč pri številnih zdravstvenih težavah. Svetujemo vam, da uporabite posušene cvetove in liste, saj bo čaj tako intenzivnejši, nič pa ne bo narobe, če uporabite sveže. Na en čajnik, katerega volumen je po navadi okoli liter in pol, uporabite od tri do šest majhnih, a zvrhanih žličk cvetov. Blagodejni zdravilni učinek vas bo zagotovo navdušil, nič manj navdušujoča pa ni modrikasto vijoličasta barva napitka. Čaj lahko uporabite tudi za pripravo obkladkov, ki pomagajo pri glavobolih in migrenah, pa tudi za izpiranje aknaste kože ter odpravljanje težav s kožnimi ek-cemi in luskavico. Zoran Franc Krema za obraz Za pripravo te izjemno negovalne kreme potrebujete 150 gramov cvetov divjih vijolic, vodo, 20 ml ricinusovega olja in 40 gramov karitejevega masla. Cvetove prelijte z vročo vodo, a je uporabite le toliko, da jih prekrije. Pokrijte in pustite stati vsaj šest ur. Medtem zmešajte ricinusovo olje in maslo. Najbolje bo, da ju segrejete nad paro, da se sestavini povežeta v tekočo mešanico. Odcedite vodo, v kateri so se namakali cvetovi, ter deciliter tekočine dodajte mešanici karitejevega masla in ricinusovega olja. Tekočino dodajajte, dokler ne dosežete želene gostote. Foto: MP 18 Štajerski Naše prireditve torek • 28. marca 2023 Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 9. sezona Lep večer slovenske pesmi in glasbe V Kulturni dvorani Ormož so 21. marca peli mladi pevci iz osnovnih šol občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Na oder je v 24 nastopih stopilo 27 pevk in pevcev iz petih osnovnih šol. Tudi na tem večeru slovenske pesmi so prevladovale pevke, pevca sta bila samo dva. Občinstvo je vsak nastop nagradilo z velikim aplavzom. Nastopi so bili ubrani, mladi pevci so se izjemno potrudili, v svoj nastop vložili največ, kar se je dalo. Videlo se je, da so se na vsaki šoli posebej na predizbor temeljito pripravili, kar gre zahvala tako mentorjem kot učiteljem in staršem. Prav tako pa občinam, ki s podporo projektu, pomagajo odpirati vrata pevskim talentom v širši prostor in na večje odre. Letošnji nastopi so tudi mnogo bolj sproščeni; s pogovorom za mizo in sede na stolih tudi največja trema v veliki meri izgine. Za to se še posebej trudi voditelj Dalibor Bedenik v vlogi gostujočega v improviziranem razredu. V deveti sezoni projekta se je spremenil tudi sistem razglasitve zmagovalcev. Njihova imena Radio Ptuj objavi dan po nastopu v oddaji Mozaik Podravja. Še isti večer pa so na Fa-cebook profilu Radia Ptuj na ogled tudi odlomki nastopov mladih pevcev. 22. marca so se napredovanja v polfinale razveselili: Valentina Krničar (mlajša kategorija) in Lana Sponzorji so bili: Občina Ormož, Občina Sveti Tomaž, Občina Središče ob Dravi, 1T-rešitve H BIT, Silkem, Robert Jaki, Marjan Kupčič, SmonEl, Vivapen in Sazas. Meznarič (starejša kategorija) iz OŠ Središče ob Dravi, Mia Viher (mlajša kategorija) in Larisa Hebar (starejša kategorija) iz OŠ Ivanjkovci, Nela Senica (mlajša kategorija) in Diana Dovečar (starejša kategorija) iz OŠ Velika Nedelja, Zala Hebar (mlajša kategorija) in Glorija Vočanec (starejša kategorija) iz OŠ Sveti Tomaž ter Teja Vaupotič (mlajša kategorija) in Elena Hudin, Meta Kociper in Neža Kralj (starejša kategorija) iz OŠ Ormož. Vsi nastopajoči so za nagrado prejeli nalivna peresa Vivapen. Zmagovalca 9. sezone pa tudi letos čaka lastna pesem, darilo Sazasa. Finalna prireditev bo 2. septembra. MG Foto: Črtomir Goznik Valentina Krničar, 3. r., OŠ Središče bo Dravi, pesem Zate dovolj (Nika Zorjan), zmagovalka v mlajši kategoriji: „To je bil moj drugi nastop v tem projektu, prvič pa sem se uvrstila v polfinale, kar kaže na to, da sem dobro zapela. Zelo sem vesela. Pri skladbi sta me pritegnili glasba in besedilo. Rada imam pesmi Nike Zorjan. Dobro želim zapeti tudi v polfinalu." Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Središče so nastopili: Nina Smontara, 4. r., pesem Prste stran (Nina Pušlar), Valentina Krničar, 3. r., pesem Zate dovolj (Nika Zorjan), Brina Žajdela, 3. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Katarina Sok Novak, 3. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar), Lina Jurkovič, 3. r., pesem Dobro jutro, življenje (Alya), in Marina Maher Balog, 3. r., pesem Največ (Klara Jazbec) v mlajši kategoriji, v starejši Lana Meznarič, 6. r., pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač). Foto: Črtomir Goznik Lana Meznarič, 6. r., OŠ Središče bo Dravi, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač), zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo veliko mi pomeni, da sem se uvrstila v polfinale. S svojim nastopom sem zadovoljna. To je moj prvi polfinale, sicer pa v tem projektu sodelujem drugič. Rada imam pesmi Nine Pušlar, Adele, Eve Boto. Tudi v nadaljevanju tekmovanja upam na najboljše." i rr 1 ür J & % \ é ' ? < "V N r'jfí, . W t* ififi. i*, * ŠŠ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Ivanjkovci so nastopile: Mia Viher, 4. a, Kekčeva pesem, in Teja Kranjc, 4. a, pesem Lučke (BQL in Polkaholiki) v mlajši kategoriji, v starejši pa Mija Majhenič, 6. a, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), in Larisa Hebar, 6. a, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač) v starejši kategoriji. Mia Viher, 4. a, OŠ Ivanjkovci, Kekčeva pesem, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Sploh nisem pričakovala, da mi bo uspelo že na mojem prvem nastopu na tem odru. Videla sem objavo in se odločila, da bom tudi sama zapela. Doma so me podprli. Rada imam skupino BQL in Polkaholike, ker imajo zelo dobro glasbo." Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Destrnik, Občino Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas vabi na prireditev OTROCI POJEJOSLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Vidimo se v sredo, 29. marca, ob 18. uri v Večnamenski dvorani Trnovska vas. Projekt podpirata Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. ♦ h BIT IT rešitve SAZAS Štajerski TEDNIK radioPTUI SILKEM Foto: Črtomir Goznik Larisa Hebar, 6. a, OŠ Ivanjkovci, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač), zmagovalka v starejši kategoriji: „Zelo lepo je bilo. Malo sem imela treme, ker je bilo veliko obiskovalcev. Letos sem nastopila že tretjič. S svojim nastopom sem zadovoljna. Rada poslušam tudi na-rodno-zabavno glasbo. Letos si želim nastopiti tudi v finalu." Foto: Črtomir Goznik Nela Senica, 4. a, OŠ Velika Nedelja, pesem Tople oči (Nina Pušlar), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. To je moj prvi polfinale, sodelujem pa že tretje leto. Pesem sem izbrala skupaj s starši. Všeč so mi tudi BQL in Polkaholiki, ker imajo dobre skladbe in videospote." Foto: Črtomir Goznik Diana Dovečar, 8. b, OŠ Velika Nedelja, pesem Za božič kot otrok, zmagovalka v starejši kategoriji: „Za nastop sem veliko vadila, pa tudi veliko tremo sem imela, a je izginila takoj, ko sem začela peti. S svojim nastopom sem zadovoljna. Sodelujem že od drugega razreda. Gre za zelo dober projekt, ki odpira vrata mladim pevskim talentom." torek • 28. marca 2023 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 19 Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Velika Nedelja so nastopile: Lucija Fekonja, 2. a, pesem Ženska (Rebeka Dremelj in BePop), in Nela Senica, 4. a, pesem Tople oči (Nina Pušlar) v mlajši kategoriji, v starejši Diana Dovečar, 8. b, pesem Za božič kot otrok (Eva Boto). m Foto: Črtomir Goznik Zala Hebar, 4. r., OŠ Sveti Tomaž, pesem Srajca (Papir), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Lepo je bilo kljub tremi, ki sem jo imela. Letos sodelujem prvič. S projektom sem se seznanila lani, ko sem se tudi odločila, da bom zapela tudi sama. Uspelo mi je, sem polfinalistka, zelo sem vesela. Upam, da bom uspešna tudi v nadaljevanju projekta." Foto: Črtomir Goznik Glorija Vočanec, 8. r., OŠ Sveti Tomaž, avtorska skladba Živi življenje, zmagovalka v starejši kategoriji: „Odlično je bilo. To je bil že moj peti nastop v tem projektu, polfinale pa je drugi. Predstavila sem se s svojo pesmijo. Želim si, da bi z njo uspela, da bi bila pri poslušalcih dobro sprejeta. Delam pa že na drugi svoji pesmi. Želim jih tudi posneti." Foto: Črtomir Goznik Teja Vaupotič, 5. r., OŠ Ormož, pesem Največ (Klara Jazbec), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Letos sem nastopila tretjič, v polfinale pa sem se uvrstila prvič. Nisem pričakovala, da mi bo uspelo, vztrajnost se splača. Rada imam vesele, poskočne pesmi. V polfinalu pa si želim čim bolj dobro zapeti." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Iz OS Sveti Tomaž so nastopile: Neja Feuš, 2. r, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda), Maja Munda, 3. r., pesem Tvoje ime, Slovenija (Mjav), Zala Hebar, 4. r., pesem Srajca (Papir), in Sara Viher, 5. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar) v mlajši kategoriji, v starejši Glorija Vočanec, 8. r., avtorska skladba Živi življenje. OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Sponzorji prireditve SAZAS ^^ (^dioPTUI uiunpen štajerski TEDNIK ♦ h*BIT ' Meta Kociper, Neža Kralj in Elena Hudin, 9. r., OS Ormož, pesem Mamma mia v slovenskem prevodu (Abba), zmagovalke v starejši kategoriji. Meta Kociper: „Z našim nastopom sem zelo zadovoljna, ponosna, da smo se uvrstile v polfinale, še posebej, ker je to prvič zame. Druži nas veselje do petja. Pesem, ki smo jo zapele, je v angleškem jeziku. Treba jo je bilo prevesti in tega sem se lotila kar jaz. Obiskujem solo petje. Zelo me veselijo pevska tekmovanja, ki se jih bom tudi v prihodnje udeleževala." Neža Kralj: „Vesela sem, da smo se odločile, da zapojemo skupaj, saj smo dobre prijateljice. Zelo me je osrečila novica, da smo se uvrstile v polfinale, saj smo si to želele. V projektu Otroci pojejo je to moj zadnji nastop, vesela sem, da sem ga izvedla z Meto in Eleno. S petjem želim nadaljevati. Z bratom ustvarjava lastno glasbo." Elena Hudin: „Tudi jaz v projektu Otroci pojejo sodelujem zadnjič, zelo sem zadovoljna, da sem nastopila skupaj s prijateljicama, da smo uspešno zapele. Pesem Mamma Mia je vsem trem zelo všeč. V prostem času obiskujem solo petje. Imam že eno svojo avtorsko pesem, na katero sem zelo ponosna. S petjem želim nadaljevati tudi v prihodnje." IT rešitve SILKEM 1 1 s m o n E 1 w w w . s m o n e 1 . c o ELEKTRO STORITVE AVTOMATIZACIJA SONČNE ELEKTRARNE • • • RAZVOJ MONTAŽA VZDRZEVANJE > SERVIS Vzdrževanje industrijskih u in poslovnih objektov. o Servis, nadgradnja in obnova industrijskih strojev. Montaža in vzdrževanje £ sončnih elektrarn "a3 Avtomatizacija, servis in vzdrževanje rastlinjakov. RAZVOJ ELEKTRONSKIH IN \ INDUSTRIJSKIH KOMPONENT § SmonEL d.o.o. Tel.: 0599 36 795 radioPTUI N arodno ^^abavne ^lasbe Ptuj 2023 Foto: Črtomir Goznik Iz OS Ormož so nastopili: Svit Ivanuša, 5. r., pesem Zemlja pleše (Avia band), Teja Vaupotič, 5. r., pesem Največ (Klara Jazbec), ter Larisa Kocjan in Daša Gregur, 4.r., pesem Čebelar (Lojze Slak) v mlajši kategoriji, v starejši pa Taj Munda, 6. r., pesem Slavček, lastna spremljava na frajto-narici, ter Elena Hudin, Meta Kociper in Neža Kralj, 9. r., pesem Mamma Mia v slovenskem prevodu (Abba). 20 Štajerski Naše prireditve torek • 28. marca 2023 Cirkulane • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 9. sezona Za lepe zgodbe na glasbenem področju V pomladno okrašeni večnamenski kulturni dvorani Cirkulane so 22. marca zapeli pevski talenti OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane. Predstavilo se je 11 pevk in en pevec, tokrat le v mlajši kategoriji. V večini so zapeli zabavne skladbe, občinstvo pa so razveselili tudi z narodno-zabavno glasbo, legendarno Čebelar Lojzeta Slaka in Saše Avsenika Ena bolha za pomoč. Občina Cirkulane oz. OŠ Cirkulane- Zavre v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo uspešno sodeluje od vsega začetka. Doslej je imela že dva zmagovalca. Sponzorji so bili: Občina Cirkulane, lT-rešitve H BIT, Silkem, GT Gorsko, MONTAMONT Fric Stanko, Mirko Letonja, EMG, Vivapen in Sazas. Županja Antonija Žumbar je prepričana, da se bo po prihodu novega glasbenega pedagoga Marka Horvata v Cirkulanah spet veliko pelo. Nekaj let se ni tako pelo, kot bi se lahko. Sicer pa je pevska tradicija v Cirkulanah že zelo stara. Zahvalila se je vsem, ki skrbijo oz. izvajajo projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v prepričanju, da se bodo v Cirkulanah v prihodnje spletle še kakšne lepe zgodbe na glasbenem področju. Čeprav so bili Cirkulan-čani prvi zmagovalci tega projekta, je bolj kot zmaga pomembno sodelovati in peti s srcem, to, s čimer osrečuješ druge, s tem pa pokazati dar, ki ti je bil dan, in ga ne skrivati zase. Vsem je zaželela lep večer, veliko užitkov ob petju nove generacije mladih pevcev. V Cirkulanah so doma čudoviti pevci, čudovito so odpeli vse pesmi, je ponosna ravnateljica OŠ L Foto: Črtomir Goznik Eva Hameršak, 4. a, OS Cirkula-ne-Zavrč, lokacija Cirkulane, pesem 1000 let (Maraaya), zmagovalka v mlajši kategoriji: „To je bil moj prvi nastop v projektu Otroci pojejo, za nastop sem se sama odločila, tudi pesem sem si sama izbrala. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale, od veselja sem jokala. Tudi moja starša sta nadvse vesela, presenečena sta bila tako kot jaz. Rada pojem pesmi Maraaye. Tudi v polfinalu si želim čim bolje zapeti." Cirkulane-Zavrč Suzana Petek. Zanjo so prav vsi zmagovalci. Kdor poje, zlo ne misli, glasba je tista, ki nas povezuje. „To smo danes videli in tudi slišali. Hvala županji OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Sponzorji prireditve ♦ h*BIT ■ V v». IT rešitve SAZAS SILKEM W uiuflpen Štajerski TEDNIK ^adioPTUI Foto: Črtomir Goznik Nastopili so: Tinkara Kranjc, 2. a, pesem 1000 let (Maraaya), Kaja Vilčnik, 2. a, pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan), Maruša Hvalec, 3. a, pesem Dan ljuezni (Pepel in kri), Eva Štumberger, 3. a, pesem Lučke (BQL in Polkaholiki), Lara Rejc, 4. a, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec), Eva Hameršak, 4. a, pesem 1000 let (Maraaya), Neža Tolič, 5. a, pesem Ena bolha za pomoč (Saša Avsenik), Zoja Štumberger, 5. a, pesem Čebelar (Lojze Slak), Lara Glavica, 5. a, pesem 1000 let (Maraaya), Žan Luka Kokot, 5. a, pesem Ona sanja Pariz (Dejan Vunjak), Lena Leskovar, 5. a, pesem Ženska (Rebeka Dremelj in BePop), in Isabella Ban, 5. a, pesem V Ljubljano (Marjana Deržaj). občine Cirkulane Antoniji Žumbar, da je finančno podprla ta projekt, družbi Radio-Tednik Ptuj, da ta projekt pelje še naprej, in glasbenemu pedagogu Marku Horva- tu, ki je učence tudi pripravil na to lepo prireditev. Hvala pa tudi vsem pevcem za ta lep večer," je še povedala. V polfinale se je uvrstila Eva Ha- meršak, ki je zapela pesem 1000 let. Tudi letos bodo polfinalni nastopi potekali v trgovskih centrih v Celju, Mariboru in na Ptuju. Najboljša v mlajši in starejši kategoriji ...... tudi letos čaka lastna skladba. Na vseh predizborih nastopajoči za nagrado prejmejo nalivna peresa Vivapen. MG 9 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve. Dan po prireditvi bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. elektroinstalacije in montaža Gruškovec 84a, 2282 Cirkulane T: +386 2 795 23 20 www.emg.si ■ info@emg.si MONTAMONT Montaža, demontaža in elektroinštalacije MONTAMONT Fric Stanko s.p. Medribnik 9,2282 Cirkulane Tel: +386 31521439 E-Mail: fricstanko@hotmail.com torek • 28. marca 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Studio Radia Ptuj obiskali Modrijani in Tilen Lotrič V studiu Radia Ptuj zmeraj z veseljem gostimo glasbene goste, ki našim poslušalcev tudi s petjem v živo polepšajo dan. V preteklem tednu je ekipa Štajerske budilke gostila Modrijane in Tilna Lotriča. Modrijane sta v studiu zastopala Rok in Franjo, pridružil se jim je tudi Silvo Pliberšek. Predstavili so turnejo Modrijani osebno, ki jo pripravljajo že tretje leto, turnejo po celi Sloveniji pa so zaključili minuli konec tedna v Ormožu. Kot pravijo, gre za izjemno lep, čustven dogodek in kot izjemno čast si Modrijani štejejo, da je z njimi na odru tudi Elda Viler. Predstavili so tudi podrobnosti sodelovanja s Silvom Pliberškom in skladbo Oj zemljica, ki marsikomu s svojim besedilom seže do srca. Tudi tokrat brez igrice 'be-erpong' ni šlo, v kateri so se fantje soočili z zanimivimi vprašanji. Ob tem je Rok predstavil še svoj poseben recept za golaž, pogovor pa je zaznamovala obilica dobre volje, smeha in zabave. Četrtkovo jutro pa je v Štajerski budilki popestril Tilen Lotrič, ki je vse navdušil s svojo pozitivno energijo. Beerpong mu je bil naklonjen, saj se je uspešno izognil vprašanjem, ki so se skrivala pod lončki, predstavil pa je svojo novo skladbo Življenje se piše z veliko. Po dolgem času je Tilen namreč spet izdal novo pesem, ki jo je posvetil svoji pred kratkim preminuli mami. Pesem govori o ljubezni med vsemi ljudmi, ne glede na starost, spol ali raso. Fantje so spregovorili tudi o poletni sezoni, ki bo očitno za Tilna zelo pestra, čaka ga veliko nastopov, ki se jih že zelo veseli. Odpravil se bo tudi na glasbena festivala na Korčulo in Ohrid, poleti bo izdal še eno novo skladbo, konec leta pa namerava izdati tudi svoj prvi album. ns Modrijani v studiu Radia Ptuj Foto: arhiv Radia Ptuj Tilen Lotrič Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 4 3 1 2 8 5 3 9 4 7 1 4 2 8 1 9 8 3 9 3 7 8 1 8 5 3 9 8 2 1 3 8 1 2 7 2 4 3 3 7 7 1 5 7 5 8 4 2 3 5 4 9 Od torka do torka Ibdefev zndkoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€ OOO Bik ¥¥¥ ©© €€€ O Dvojcka ¥ ©©© € OO Rak ¥¥¥ ©© €€ O Lev ¥ ©©©© € OOO Devica ¥¥¥ ©© € OOO Tehtnica ¥¥ €€ OO Škorpijon ¥¥ ©©© €€ O Strelec ¥ ©© €€€ OO Kozorog ¥¥¥ ©© €€ O Vodnar ¥ ©©© OOO m ¥¥ ©© OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden ood 28. marca do 3. aprila 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvlca 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Maruša Hvaleč, 2282 Cirkulane. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. marca 2023 -M NAROČITE STAIERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - zložljivo vrtno žago - škarje za rezanje - cvetlični lonec rokavice - male grablje - malo lopatko - ročno pršilko - zalivalko z razpršilom - semena, čebulice in dišavnice NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendarza najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica tMi Sšim «¡CTbTEDHlK Nagrado lahko prevzamete v trgovini Zivex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. išfi ZIVEX Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 28. marca 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Umrli so !f Umrli so: Marija Šabeder, roj. Kuhar, Žabjak 33, roj. 1928 - umrla 13. marca 2023; Frančišek Vesenjak, Zamušani 42, roj. 1936 - umrl 16. marca 2023; Jožef Jančič, Ptuj, Prešernova ul. 37, roj. 1941 - umrl 17. marca 2023; Olga Radej, roj. Vajdič, Ptuj, Prešernova ul. 8, roj. 1927 - umrla 17. marca 2023; Ljudmila Hojnik, roj. Bedrač, Bodkovci 33, roj. 1940 - umrla 18. marca 2023; Terezija Drevenšek, roj. Klasinc, Pleterje 8, roj. 1937 - umrla 18. marca 2023; Katarina Valant,roj. Vaupotič, Popovci 3a, roj. 1942 -umrla 19. marca 2023; Mladen Mešic, Ptuj, Zavčeva ul. 15, roj. 1940 - umrl 19. marca 2023; Franc Nahberger, Sela 40, roj. 1941 - umrl 20. marca 2023; Branko Babusek, Grajena 22, roj. 1939 - umrl 21. marca 2023; Stanislav Furek, Skorba 18, roj. 1941 - umrl 21. marca 2023. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu zapustil naš dragi Slavko Brglez Poslovili se bomo v petek, 31. marca 2023, ob 15. uri na starem ptujskem rogozniškem pokopališču. Sinova Klemen in Rado z družinama Najlepša je ljubezen do otrok, njihova izguba najhujša in večna bolečina. SPOMIN 30. marca mineva 30 let, odkar te več ni med nami, draga hčerka in sestrica Aleksandra Fekonja IZ NOVINCEV Zelo te pogrešamo. V naših mislih in srcih boš ostala za vedno. Tvoji najdražji, ki te pogrešamo PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... SPOMIN 1. aprila bo minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Paula Lampret S PTUJSKE GORE 11 Hvala vsem, ki z mislijo in prižigom svečke postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Mali oglasi i j 1 KMETIJSTVO STORITVE SPOPAD ZA LASTNISTVO LUKSUZNE VILE Umazano ozadje ločitvene vojne zakoncev Cvikl-Legan RAZGLAŠENI ORKESTER Katere ministre bi moral zamenjati Robert Golob INTERVJUJI • MARIJAN PAPEŽ, direktor Zpiza • BRANKO SOBAN, nekdanji dopisnik iz Moskve • EVA ČERNE AVBELJ, sopranistka KOLUMNE Silvester Šurla, Primož Cirman, Dejan Steinbuch in Ljerka Bizilj PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Sket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM puhalnik za seno in 2 toni sena. Tel.031 281 453. KUPIM motokultivator Gorenje Muta, kosilnico, traktor in priključke. Tel. 041 680 684. BELE kokoši in petelini, težki 4 kg. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246._ NESNICE, 19-tedenske, grahaste, črne, leghorn in štajerke, prodajamo. Za bele piščance, 4-tedenske, in rjave nesnice, 19-tedenske, pa sprejemamo naročila. Kmetija Re-šek, Starše 23. Telefon 040 531 246. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo skladiščne prostore za različne obrtim, 70 m2 pokritih površin in 450 m2 zunanjih prostorov, od Ptuja oddaljeno 3 km. Tel. 051 735 254. RAZNO IŠČEM lastnika, ki ima Soglasje za sončno elektrarno, vendar ga ne potrebuje, da me pokliče na tel. 041 603 928. Štajerski TEDNIK n ■Stajerskitednik Stajerskitednik Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Albina Marina IZ POLENCEV 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izraženo sožalje, besede tolažbe in darovane maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, molivki, govornici, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir. Žalujoči: žena Rozalija, hčerka Rozika z možem Janezom, snaha Kristina in vnuki z družinami n — • • Vi ^ PISANA * ZABAVNA • AKTUALNA TOREK 28. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Otroški kotiček 9. oddaja 8:30 Tadej Toš in odpadki 9:15 Obzornik TV Dravograd 9:50 Risanka 10:00 Tele M 10:25 Dober večer, 11:15 Pogled nazaj 11:40 Bralni razgledi 10, oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Cista umetnost - marec 13:00 Glasba za vse 13:30 Klepetalnica: Ana Marija Žnidarič 14:05 Tele M 14:35 Videostrani 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:30 Pogled nazaj. 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:10 Cista umetnost - marec 21:45 Bogatajevi dnevi 2022 22:00 Ptujska kronika 22:25 Bralni razgledi 10. oddaja 22:40 Iz dežele ob Muri 45. oddaja 23:45 Videostrani ČETRTEK 30. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Obzornik TV Dravograd 8:40 Otroški kotiček 9. oddaja 9:05 Iz dežele ob Muri 45. oddaja 9:50 ArtStavs 2022 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Tactej Toš in odpadki 12:00 Ptujska kronika 12:25 Glasba za vse 12:55 Etoaled nazaj 13:20 Cista umetnost - marec 3:55 Tele M 4:25 Videostrani 8:00 Ptujska kronika 8:25 Portal 18:35 Iz dežele ob Muri 46. oddaja 19:10 Otroški kotiček 9. oddaja 19:35 Tadej Toš in onrevanje 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Eutsal magazin S09E28 21:20 Cista umetnost - marec 22:00 Ptujska kronika 22:25 Bralni razgledi 10. oddaja 22:40 Pogled nazaj 23:05 Klepetalnica: Ana Marija Žnidarič 00:00 Videostrani_*_ SREDA 29. marec 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Klepetalnica: Ana Marija Žnidarič 8:35 Otroški kotiček 9. oddaja 8:50 Iz dežele ob Muri 45. oddaja 9:35 Športnik leta 2022 9:50 Risanka 10:00 Tele M 10:25 Dober večer 11:15 Vstop ni prepovedan 12:00 Ptujska kronika 12:25 pogled nazaj 12:50 Čista umetnost - marec 13:25 Glasba za vse 13:55 Tele M 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Otroški kotiček 9. oddaja 19:25 Pomurski tednik 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:10 Pogled nazaj 21:35 Bralni razgledi 10. oddaja 21:50 Dok. film o dr. Ljudevitu Pivku 22:00 Ptujska kronika 22:25 Čista umetnost - marec 23:00 Dober večer 00:10 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, info@petv.tv, www.petv.tv telemach [»li.l.tTI Tal s TOREK, 28. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Dan OŠ Majšperk 10:30 Utrip Ormoža 11:20 Kicar poje in igra 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob materinskem dnevu v Majšperku 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Zapojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P L!vxatö SREDA, 29. marec i Video strani l Jutranja telovadba l Mic Mengeš — zdravstvena oddaja I S pesmijo v novo leto i Kulturni praznik v Rošnji i Polje, kdo bo tebe ljubil i Starpoint prodajno okno i Italijanska trgovina - v živo i 4. seja sveta občine Starše i Mic Mengeš — zdravstvena oddaja i Kronika iz občine Hajdina l Mic Mengeš — zdravstvena oddaja i Starpoint prodajno okno l Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK. 30. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ob dnevu žena v Žamencih 10:20 Območna revija glasbenega izročila 12:10 Zapojmo prijatelji 13:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Nogomet 3. SNL - vzhod 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Ob dnevu žena v Mezgovcih 21:00 Zapojmo prijatelji 22:10 Starpoint prodajno okno 23:15 Video strani 24 Štajerski Kronika torek • 28. marca 2023 Ptuj • Nespodbudni podatki o stanju prometne varnosti Več prometnih nesreč, kolesar hudo poškodovan Prometnovarnostne razmere v mestni občini Ptuj se še kar poslabšujejo, kažejo podatki Policije. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo 65 prometnih nesreč, lani v enakem obdobju 47, kar pomeni 34 odstotkov več, je bilo slišati na marčevski seji ptujskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP). Ena nesreča se je končala s hudimi telesnimi poškodbami, skupil jo je kolesar v Krčevini pri Vurbergu, ki se je spustil po klancu in zaradi neprimerne hitrosti padel. Prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami je bilo letos 11, enako lani. „Kar se tiče posledic prometnih nesreč, so te po statistiki popolnoma enake lanskim, samo število prometnih nesreč je medtem naraslo. Še vedno je velika težava prisotnost alkohola med povzročitelji, sedem od 55 jih je vozilo pod vplivom alkohola," je povedal pomočnik načelnika policijske postaje Ptuj Tomislav Sledič. Poudaril je, da je problematika alkohola v cestnem prometu po kovid krizi narasla, pa ne samo v Podravju, temveč povsod v Sloveniji. Sledič je ponovno opozoril na najranljivejše udeležence v cestnem prometu, med njimi kolesarje. Izpostavil je, da se sezona kolesarjenja še ni niti začela in se je že zgodila nesreča kolesarja s hudimi telesnimi poškodbami. Spomnil je na varno vožnjo motoristov ter previdnost drugih voznikov, saj s prihodom toplega vremena na ceste prihajajo tudi motoristi. „Vsekakor previdnost ne bo odveč, pod- Člani SPVCP se redno srečujejo na sejah in debatirajo o prometnovarnostni problematiki u mestu ter okolici laga je hladna, ponekod je na cesti pesek..." Po dekretu vlade manj opozoril in več ukrepov Pomočnik načelnika je povedal, da po navodilu vlade kršitelje cestnoprometnih predpisov striktno kaznujejo, če so za to razlogi. „Prejšnja vlada je dala usmeritev, da lahko izrečemo polovico opozoril, polovico represivnih ukrepov. Nova vlada je dala usmeritev, da se striktno sledi cilju zakonitosti. Pri alkoholu tako ali tako ni odstopanja, ker velja za hujšo kršitev in je ni možno odnesti z opozorilom." Ponovno o Slovenjegoriški in Žabjaku Člani SPVCP so na zadnji seji govorili tudi o problematiki prometne ureditve ob Slovenjegoriški cesti in v Žabjaku. Slovenjegoriško cesto bi morali s pločniki in kolesarsko stezo opremiti že v času predprej-šnjega župana Štefana Čelana, a je še danes urejena le po odsekih. Prehod za pešce, ki pelje proti vrtcu, niti ne ustreza zakonskim predpisom. „Starši z otroki ob tej cesti ne upajo pešačiti. Otroke raje peljejo z avtomobilom, ker to V treh letih umrli trije kolesarji Na območju policijske postaje Ptuj so v minulih treh letih življenje izgubili trije kolesarji, kar je največ med postajami Policijske uprave Maribor. Prav tako so edina postaja v Sloveniji, ki so lani obravnavali smrt kolesarja. „Zato velja poziv k previdnosti na ranljive udeležence v prometu, še posebej pešce in kolesarje," je povedal pomočnik načelnika PP Ptuj Tomislav Sledič. ocenjujejo za bolj varno, pa četudi gre samo za 50 metrov razdalje," je kritičnost situacije opisal ptujski mestni svetnik Alen Iljevec in vnovič opozoril na prometno preobremenjeno lokalno cesto skozi naselje Žabjak ter križišče, ki se priključuje na glavno Slovenjego-riško. Član SPVCP Janez Rožmarin obžaluje, da nova vlada ni sledila obljubi nekdanjega infrastruktur-nega ministra Jerneja Vrtovca, da bi se v tej etapi modernizacija Slo-venjegoriške ceste podaljšala do križišča za Žabjak, ki bi ga tudi se-maforizirali. Člani omizja SPVCP so oblikovali sklep, s katerim apelirajo na lokalno skupnost in državo, da se postopki z urejanjem navedenih cest pohitrijo in da Svržnjakovo ulico v Žabjaku v prvi fazi primerno prometno opremijo vsaj do novega doma upokojencev. Mojca Zemljarič Foto: CG Videm • O strahu ljudi in domnevno najdenih nabojih Migranti izbirajo udobnejši stil potovanja »S pomladnimi temperaturami se povečuje tudi število nelegalnih prehodov meje. Migranti za sabo puščajo oblačila, telefone, tudi naboji so bili že odkriti. Ljudi je strah,« je na zadnji seji videmskega sveta dejal Srečko Zavec iz Trdoboj-cev. Iz PU Maribor zagotavljajo, da so policisti kljub odprtju meja prisotni na obmejnem območju, glede kosov strelnega orožja pa mirijo: »Nismo zaznali kosov strelnega orožja, ki bi bili kakorkoli povezani z nedovoljenim prehajanjem državne meje.« in železniških postajah ter na počivališčih. Da je migrantov, ki bi se skozi Haloze podali peš, manj, opažajo tudi domačini, pravi svetnik Srečko Zavec. »Sedaj migranti uporabljajo taksije, avtobuse, vozijo se z avtomobili. A še vedno je mogoče migrante ali pa vsaj anorake, nahrbtnike, ki jih pustijo za sabo, opaziti v Veliki Varnici, kjer prečijo mejo s Hrvaško.« Dodal je, da je med ljudmi prisoten strah, še posebej ob novih najdbah, zato so hvaležni policistom za povečan nadzor. »Medtem ko smo se nekdaj ,bali' policistov, smo sedaj zadovoljni z njihovo prisotnostjo, da nas varujejo.« Mojca Vtič Število nedovoljenih prečkanj slovenske meje se je po vstopu hrvaške v schengensko območje drastično povečalo. Lani januarja in februarja so policisti zabeležili 1.091 ilegalnih prehodov južne meje, letos skoraj petkrat več, in sicer 4.866. Močno prevladujejo državljani Afganistana, sledijo mi-granti iz Maroka, Rusije in Kube. Daleč največ jih policisti popišejo na območju PU Novo mesto, in sicer 3.069, ter PU Koper, 1.589. Policisti pod okriljem PU Maribor Nedovoljeni vstopi v državo na izbranih policijskih upravah 2022 2023 PU Maribor 234 92 PU Novo mesto 261 3.069 PU Koper 559 1.589 PU Ljubljana 64 174 Vir: Policija c? ~Z3—IT * .O >> c=> ~ v^l Rojjstva: Sara Vrečar, Bišečki Vrh 18, Trnovska vas - deček Tim; Maja Heric, Babinci 29A, Ljutomer - deklica Hana; Petra Kozel -deček Jan; Valentina Čeh - deček Lan; Anja Zorko - deček Nejc; Jasna Peter - deklica Klara; Tanja Flajs - deklica Ota; Nina Zafošnik - deklica Nuša; Jasmina Rodošek - deček Tibor; Nika Turnšek Murko - deklica Sofia in deklica Stela. * O ^«•Cb C? SÄCb O C3 'G' f- C C? o C h 03* _ pa so v primerjavi z lanskim letom zabeležili celo upad nelegalnih prehodov z 234 na 92. Po vstopu Hrvaške v schen-gensko območje in torej dvigu mejnih zapornic na naši južni meji so migranti ubrali udobnejše poti potovanja. »Podobno kot v državah članicah EU, ki nimajo zunanjih schengenskih kopenskih mej, ocenjujemo, da so se nedovoljeni vstopi v državo delno preusmerili na uporabo javnih prevoznih sredstev. Določen manjši delež tujcev še vedno in bo najbrž tudi Število nastanjenih prosilcev v azilnem domu v Ljubljani 2022 2023 januar 522 440 februar 422 394 do 20. mar- 356 330 ca Vir: Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov v prihodnje uporabljal ustaljene peš poti za prestopanje državne meje.« Sicer pa policisti večino kršitev - torej nedovoljenega vstopa v EU - odkrijejo na mednarodnih cestnih povezavah, na avtobusnih Foto: Mojca Vtič Migranti čedalje več uporabljajo javni prevoz za prečkanje meje, a pešpot skozi Veliko Varnico še vedno ostaja na njihovem seznamu. Kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo. -3/8 Danespovečini sončno z nekaj spremenljive kopaste oblačnosti, na severovzhodu ni izključena kakšna ploha. Pihal bo severozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem do 14 °C. OBETI V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, zjutraj bo ponekod še možna slana. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. Napoved za Podravje Vir: ARSO