V"V V"v V" V Ч/V V V V V* VV Vvv^v^/v'^ <"■>	V V V V
□□□□□□□□□□□□□C
HHSH


□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a o o	a a
GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
□ □□□ □
□	□ □ a o o a □ o □ o □
□	□ a □
□	□ □ □
□	□on
□	o □ □ □ca DOD
■ V^v^-	Лп-
V Ljubljani, dne 24. novembra T9ffl. 0	Leto I.
Stev. 3.
Gospodinjske šole na Morav-skem.
Med mnogimi gospodinjskimi šolami na Moravskem zavzema prvo mesto »Vesna« v Brnu. Zaslovela ni samo na Moravskem in Češkem, glas o tej vzorni šoli ni ostal le med severninfi. Slo-.vani, ampak prišel je tudi na Jugoslovansko. Vsako leto najdejo se v Vesninih šolskih prostorih tudi gojenke iz Hrvatske, Bosne in iz Kranjske.
In kaj je namen te šole? Vzgojiti deklice, da postanejo pridne žene, dobre matere, vzorne gospodinje, zanesljive skromne delavke.
Letos je preteklo 40 let, odkar je ,»Vesna« pričela svoje delovanje. Razvila se je polagoma in še danes nadaljuje svoje razširjevanje. Z novim šolskim letom preselila se je gospodinjska išola v nove prostore, ki so opremljeni iz vsemi modernimi zahtevami.
Razun gospodinjske šole so v »Vesni« vse vrste šol, na katerih se zamo-rejo izobraževati deklice. Tako je šest-razredni 1 i c e j (naša slika kaže licej-ske prostore), meščanska šola, nadaljevalna šola, višja dekliška šola, kateri je pripojena dvoletna trgovska šola, potem ,je obrtna šola, industrijalci! kur z, tečaj za učiteljice ročnih del, za otroške vrt-narice; kurzi za m o d i s t i n j e , za k 1 e k a n j e čipk in drugi. Tu se nauči lahko vsaka deklica vsega, česar potrebuje za življenje.
Zelo praktični in potrebni so zimski večerni tečaji za žene in odrasla dekleta revnejših slojev, uče se šivati obleko in perilo. Najboljši dokaz o potrebi teh večernih tečajev je obil-
na udeležba. V »Vesni« trajajo že trinajst let, bilo je v tem času nad 5000 obiskovalk.
Namen mi je opisati bolj podrobno gospodinjske tečaje. Vsako leto vrše se v dveh oddelkih trije trimesečni in dva petmesečna tečaja s 16 do 20 gojenkami v enem tečaju.
Trimesečni tečaj pripravlja gojenke k vodstvu prinroste domačnosti. Po-
Licei »Vesne« v arnu.
učuje se praktično urejevanje doma. Gojenke se udeleže vseh domačih del in navajajo k samostojnosti. Učni predmeti so: Jezikovni nauk. Dve uri na teden. Napisovanje enostavnih trgovskih in privatnih pisem, pouk o poštnih
odredbah in poštni hranilnici. Kako izpolniti poštne in železnične tiskovine.
Računstvo. Dve "uri na teden. Osnovni računi, mere in vage, naloge iz gospodinjskega življenja. Vodstvo gospodinjske knjige.
Zdravstvo. Dve uri na teden. Človeško telo, vpliv zraka, vode in hrane, postrežba bolnikov, postopanje pri nalezljivih boleznih, domača lekarna, prva pomoč pri nesrečah.
Nauk o živilih. Ena ura na teden. Splošne lastnosti teles, nauk o toploti, najvažnejša kemična spajanja s posebnim ozirom na živila itd.
Nauk o vodstvu doma. Dve uri na teden. Kako čistiti in v dobrem stanju ohraniti stanovanje, preproge, zastore, leseno in ublazinjeno pohištvo, hišno in kuhinjsko poscdo. Kako ravnati z žimo, perjem, kurjavo in lučjo. Kako se sčisti in shrani obleka in perilo. Smoter in zasnovanje gospodinjske knjige.
Gospodinjske vaje. Deset ur na teden. Krpanje obleke in perila, šivanje priprostega perila z roko in s strojem. Čistenje sob, kuhinje in vseh prostorov stanovanja. Pranje, likanje in ravnanje perila.
K u h a n j e. 12 ur na teden. Navadna in boljša domača hrana. Hrana za otro c in bolnike. V trimesečnem tečaju se je kuhalo štirikrat na ;eden in sicer popoldne. Kar so gojenke skuhale so imele za večerjo. Hrana se je vsak dan zračunala in oddala za lastno ceno.
Kuharska in gospodinjska šola. Za sprejem v io šolo se zahteva dovršeno 8razredno lj ds' o ali meščansko šolo, vrhutega mora vsaka gojenka. ki hoče biti spreje a prestati
sprejemni izpit.. Tu se gojenke usposo-
■
bijo voditi večja gospodinjstva in večje kuhinje. Vsak dan se kuha dopoldne po tri ure, drugače se pa poučujejo isti predmeti, kakor v trimesečnem tečaju, le vselej bolj razširjeno in v večjem slogu.
Razun tečajev je tudi šola za učiteljice kuhanja in gospodinjstva.
Vse te tečaje in letnike je obiskovalo leta 1909—1910 nad 800 gojenk (pozimi, ko so se vršili tudi večerni tečaji, je bilo blizu 2000 obiskovalk), pouk vodi 65 učnih moči, 2 ravnatelja in 1 ravnateljica pa so s svojim vzornim vodstvom povzdignili zavod do te višine, na kateri je danes.
Druga podoba nam kaže zavod »Potiingeum« v Olomucu. Sezidal ga je prošt Emanuel grof Potting Persing leta 1895 in daroval za vzgajališče deklic.
Oba zavoda sta prirejena in imata pomen le za dekleta meščanskih slojev. Zato je deželni odbor moravski sezidal za dekleta kmetiških staršev posebno gospodinjsko šolo v Kromerižu. Naša slika nam kaže kuhinjo, v kateri se vadijo dekleta kuhati s posebnim ozirom na domače pridelke. Nauče se samostojno voditi mlekarno in gospodarstvo, kolikor ga rabi kmetiška žena. Zuto pa je pri šoli hlev s plemensko živino, prašičierejo in perutninarstvom. — Gojijo 2 tudi razna plemena domačih zajcev, katerih meso se porabi pri gospodinjstvu.
Razun teh šol, katere sem si sama ogledala, so na Moravskem še zadružna kmetiška šola pri Olumucu »K last e r n i H r a d i s k o« in gospodinjska šola »Svetla« v Mezeriču. Ker pa vse" te gospodinjske šole ne zadostujejo vsem potrebam dežele, upeljal je deželni odbor še tri p o t o v a 1 n e g ospodinjske šole, kakoršne hoče upeljati tudi deželni odbor kranjski pri nas. Prva taka šola se otvori dne 27. novembra v Selcih pri škofji Loki.
car;r:nnr>nnrn ir inr-ir-inn
D
Hrt
П
псзЕгзсзсзсзсзсзасзсзсзсзсзсзсза
NAŠE CVETICE.
Nekaj vabljivega in blažilnega se mi zde okna, gosposkih kakor kmečkih hiš, okrašena s cveticami.
Lepa je ta navada, dandanes že precej udomačena, tako v veliki palači glavnega mesta, kakor v mali hiši gorske vasice.
»Roženkravt, nageljček, rožmarin, iz tega ti šopek nar'dim,« poje narodna pesem. Zato pa menim, da bi teh in še drugih cvetic ne smelo manjkati na domovih naših deklet.
Ker pa cvetke potrebujejo skrbne postrežbe, zato tu nekaj navodil iz lastne izkušnje. Važni pogoji so prostor, zrak in svetloba. Velikega pomena je prst, zamakanje in snaženje.
Dobra je navadna vrtna prst. Boljša je takozvana lončna kompostnica, 101
katero sama lahko pripraviš, in sicer na ta način. Nareže se celine in se jo zloži na kup tako, da je trava na tleh. V pol letu se te ruše dobro presekajo, prekoljejo in predelajo, potem se toliko časa pusti, da postane prst prhka in rahla, kar se zgodi v dveh letih. Na drug kup se pripravi gozdne prsti, pomešane z listjem. Tudi s to se ravna, kot s prvo, ki v istem času sprhni. V to primešaj rahle prsti, nekaj govejega, ali še bolje kurjega gnoja in drobnega peska, mivka imenovanega. Tudi saje in pepel ne škodijo. Vse to dobro zmešaj in imaš najboljšo prst za cvetice lončnice. Luknjice pri loncih pokrij s črepinjami, da se voda lahko odteka in se ne zamaše s prstjo.
Zamakati je obilo v vročini in ob času cvetja. Voda naj bo postana, ker mrzla škoduje koreninam. Zamakaj poleti zvečer, spomladi pa zjutraj. V
naredi, dobro prerahljati, da more zrak do korenin.
Za cvetice je najboljše jutranje solnce, ker pa tega pri vseh hišah ni, zato poleti ob hudi vročini, ko so cvetice cel dan razpostavljene solncu, napravi deske pred lonce, tako da solnčna vročina ne pride naravnost do cvetk. Čc ti solnce ožge korenine, jih noben zdravnik ne ozdravi!
Pozimi ne smejo imeti rastline pre-toplo, pa tudi ne premrzlo. Mnogo lon-čnih rastlin lahko prezimimo v kleteh, a te ne smejo biti premokre in ne premrzle. V premokrih rade segnijejo, v premrzlih pa pozebejo. Tema in suša jim ne škodujeta.
Jako dobra prezimišča za lončnice so sobe, v katerih se ne kuri. Le toliko je treba v najhujši zimi paziti, da ne pade v taki sobi toplina pod nič stopinj (0°).
Zavod »PSttingeum« v Olomucu.
slučaju, da si pozabila zaliti in so cvetice zelo suhe, vzemi velik škaf, postavi lonce notri in nalij vode do vrha. To pusti toliko časa, da se ti zemlja do dobrega namoči.
Rast pospešuje tudi pridno obiranje orumenelega listja.
Znosi lonce s cveticami večkrat na dež, da se dobro opero, ker prah lahko zamori cvetico. Nekatere cvetice so podvržene neki vrsti ušem; odstraniš jih, ako kupiš zavitek tobaka, namočiš ga v pol litra vode in s to vodo, ki je stala kaki dve uri, poškropiš liste. Dobi se tudi izvleček iz tobaka, katerega se z vodo razmnoži in poškropi cvetice. Kjer pa tega ni pri rokah (dobi se namreč samo v Ljubljani v glavni zalogi tobaka), zadostuje prvo.
Posode in podložke večkrat osnaži, ker snaga je tudi cveticam blaga.
Od prilivanja se napravi na vrhu skorja, katero ie treba vselej, kadar se
Tudi v sobah, v katerih pozimi bivamo in kjer kurimo, se dado prezimiti mnoge lončnice, samo da morajo statii ob zunanji steni sobe, daleč proč od peči. Nevarno pa je prezimovati lon^ čnice na oknu, ker navadno pozebejo.
Pozimi je rastline zmerno zamakati, boljše je za nje suša, kakor preveč vlažnosti. Tako ravnanje velja za vse cvetice lončnice.
KRMA IN KRMLJENJE
ima velik vpliv na pridobitev mleka. Ako krmiš kravo z dobro, zdravo in tečno krmo, dala ti bode obilo dobrega, okusnega mleka. Nasprotno pa dobiš malo in slabo mleko, ako ji pokladaš pokvarjeno in težko prebavljivo krmo.
SNAGA
Tudi neredno pokladanjS' krme kaže na ileku svoje posledice. Molzna krava Ipotrebuje razun tečne hrane, tudi pri-Imerno časa za prebavljenje. Ako bi se [krave tečno krmile 4—5 krat na dan, ne imele bi dosti časa za prebavljenje in veliko dobrih redilnih snovi bi šlo potemtakem namesto na mleko v gnoj. (.Takšno postopanje ne bi bilo gospodar-fsko, vrhu tega pa tudi nezdravo. Dva-do trikratno krmljenje molzne živine popolnoma zadostuje. Dajati kravam med trikratnim krmljenjem takoime-novane malice, kakor imajo nekatere gospodinje navado, je popolnoma nepotrebno, nezdravo in škodljivo.
Treba se je držati strogega reda. Krmiti vsak dan ob enem in istem času, kolikor mogoče vsak dan z enako krmo. Le tedaj bodo krave zdrave, dajale bodo dosti mleka in krmo popolnoma prebavile.
Slovenskem molzejo ženske. V napred- i nejših deželah pa molzejo celo gospodarji sami. Zakaj? Ker vedo, da je treba kravo zmiraj čisto do zadnje kaplje izmolzti, kar navadno posli nimajo navade in le prav radi bolj površno j molzejo. Tam gospodar ver da je ena j krava — dobra mlekarica — vredna po j 1000 kron in še več in ako se pri molži pokvari, je to velik udarec v njegovem gospodarstvu. Zato pa je vso pozornost obračati na dobro molžo.
Mleko, ki enkrat ostaiie v vimenu, je za vselej izgubljeno. Motiš se, ako misliš, da ti bode krava pri prihodnji molži dala toliko več mleka, kolikor ga nisi izmolzla.
Kolikokrat se zgodi, da oseba, ki molze, pusti mleko v vimenu, ker nima dosti velike posode pri molži. Ne zdi se ji vredno iti po drugo posodo in čisto izmolzti. Misli si, teh par curkov mleka,
tudi mleko puščati in ako se to ponavlja, je prav lahko mogoče, da krava 9 časom sploh mleka držati ne more. Koliko morajo krave prestati na sejmih, ob priliki premovanja in večkrat tudi ob nedeljah, ko se molžar zanemarja! To pa je kravam v kvar in osebam, ki molzejo, v sramoto, ker se jih lahko prišteva med nespametne. Pravi spoznavalec dobrih mlekaric pozna mlečnost krave tudi tedaj, ako je po-molžena. Veliko lepše bi pač bilo dokazovati mlečnost krave od gospodinje, z zapisnikom za poskušnjo molžo v roki, ne pa z nepomolženo kravo. Z mlečnim zapisnikom bi se tudi povzdignila vrednost krave in ugled vzorne gospodinje.
Krave, ki se slabo molzejo, izgubijo veliko prej mleko in torej dalje časa ne dajejo mleka, kot one, ki se dobro po-molzejo.
Potreba je, da se gospodinje bolj brigajo za pravilno molžo krav, oziroma opozarjajo osebe, ki molzejo, na posledice nepravilne molže.
je pol krmljenja, pravi kmečki pregovor, toda premalo se na kmetih upošteva snaga pri molznih kravah. Štrigel in krlača za snaženje živine se ne izdelujeta samo za konje, ampak tudi za govejo živino, posebno potrebna pa sta za krave mlekarice.
Švicarji namesto krmljenja opoldne krave snažijo in trdijo, da snaženje kravi več zaleže, kot potratno krmljenje opoldne. Poskušnje so pokazale, da je snaženje krav za krave nujno potrebno. Krave, ki se snažijo, dajo več mleka. Snaga krav je tudi z ozirom na molžo nujno potrebna. Ni mogoče kravo snažno pomolzti, ako je nesnažna. Ako bi gospodinje cedile mleko skozi cedila, v katerih je vata, videle bi, koliko nesnage ravno med molžo pade v mleko. Naravnost gnusno je videti krave, ki stojijo ponesnažene celi dan v blatu. Od takih krav se seveda ne more pričakovati veliko in zdravega mleka. Vsaj pri kravah bi se moralo skrbeti za snago. Koliko trpijo ravno mlečni izdelki raznih mlekarn vsled nesnažnih krav. Bolj pametno bi bilo snago držati pri kravah, kakor pa od oblasti kaznovan biti vsled nesnage mleka, prineše-nega v mlekarno. Iz mleka, ki je bilo močno nesnažno, ni mogoče napraviti dobrih izdelkov, ako se tudi pozneje precedi.
Koliko neprilik povzroči torej nesnaga krav. Slovenska gospodinja, zdrami se in napravi konec tem nepri-likam. Mislim, da poznaš pregovor, ki pravi:
»Dober kup sta red in snaga,
Vsakemu sta ljuba, draga.«
Vsaka gospodinja mora vedeti, da je krava isti stroj, v katerem se prideluje mleko. Kakor zahteva vsak drug stroj gotovo ravnanje za pravilno delovanje, ravno tako mora biti krava pravilno in primerno oskrbovana, le tedaj bode dajala dosti mleka.
Skrbeti je, da se poklada kravam kolikor mogoče lahko prebavljivo krmo. Nikakor ni na mestu dajati kravam slabo krmo, potem pa tožiti, da je slaba mlekarica.
Krava krmo najboljše izrabi in krmo takorekoč vsak dan sproti z mlekom plačuje. Zato pa se izplača pokla-dati ji boljšo krmo, kakor drugi živini. Razun dobrega sladkega sena je pokla-dati tudi nekaj otrobov in tropin. Krave v takih slučajih ne bodo dale le dosti, ampak tudi dobro, zdravo mleko, iz katerega se bodo dali napraviti okusni mlečni izdelki.
MOLŽA.
Po drugih deželah je navada, da molzejo le moške osebe. Le pri nas po
saj ni vredno, pri prihodnji molži mi prav pridejo, toda to zapusti svoje zle posledice. Mleko, ki zastaja v vimenu, lahko povzroči vneijc vimena ali pa se zasiri in vse mleko pokvari. Takšno mleko je za uživanje škodljivo posebno otrokom.
Gospodinje se tudi večkrat pritožujejo, da je malo smetane na mleku, ne vedo pa, da je vzrok temu največkrat slaba molža. Poskušnja je pokazala, da so zadnji curki mleka najbolj mastni.
V začetku molže ima mleko 1-8 % do 2 % maščobe, v sredi molže 2-8 % do 3 % maščobe, pri zadnjih curkih pa 5-8 % do 6 5 % maščobe.
Torej so zadnji curki mleka pri molži najbolj mastni. Že iz tega je razvidno, kako je potrebno, da se vselej čisto do zadnje kaplje pomolze.
Molze naj se vedno v enem in istem času. Ako se kravo predolgo ne pomolze, jo mleko tišči in večkrat je posledica vnetje vimena. Krava začne
Kuhinja gospodinjske šole v Kromerižu.
□□сзсзасзсзсзасзегасзсзсасзсзп
Perufninarstuo
D
□
D
□сзсзЕ-зпсзЕ-зпааги шсзшс-аа
KOKOŠ V GOSPODINJSTVU.
V	našem gospodinjstvu igra reja perutnine jako važno vlogo. Posebno kokošja jajca najdejo porabo v vsaki kuhinji.
Ni je skoro moč nate jedi na kmetih, kakor tudi ne v mestu, kjer se ne bi rabila jajca, kot prvi pripomoček za napravo dobre in okusne jedi. Posebno pa v poletnem času, ko jih kmečki gospodinji ne primanjkuje in imajo slabo ceno.
V	hipni zadregi si zna spretna gospodinja pomagati tudi s piščanci, tako da zamore v najkrajšem času postaviti gostom najboljše kosilo - na mizo.
Perutnina pa donaša naši gospodinji tudi lepe dohodke, s katerimi lahko pokrije razne stroške, ki so v gospodinjstvu neizogibni.
Že v zgodnji spomladi, ko se iz-vale prvi piščanci, ji nudi kokošjereja mnogo prijetne zabave, katere se more vsaka pridna gospodinja privoščiti. Z veseljem opazuje že izvaljena piščeta, katera ji bodo morda tudi v prihodnje iz marsikatere neljube zadrege pomagala. Potemtakem se pač ne smemo čuditi, ako prvi pogovor s sosedno gospodinjo zadeva lepe izvaljene piščance, kateri so zahtevali od naše gospodinje mnogo truda in skrbi.
Prav je tako! O tem naj se zgovar-jajo naše gospodinje, kar jim je v korist, obenem pa tudi v zabavo.
Če ima pravico lovec govoriti od lova, čebelar od čebel, s katerimi ima veliko veselja in zabave, prav gotovo se ne sme kratiti veselje gospodinji do perutnine. Obenem pa spodbuja tudi ena gospodinja drugo, da se prej ko mogoče oprimejo prekoristne panoge v našem kmetijstvu z ozirom na našo gospodinjstvo.
Malokatera živalica prinaša v gospodarstvu toliko dobička, kakor ravno pridna kokoš, ki od ranega jutra neprenehoma išče svoj živež in se tako-rekoč brez vsake posebne piče preživi.
Kokoš pa nudi tudi veliko koristi s tem, da pobere in poišče vsako zakopano zrnje žita, pobira črve in drugo škodljivo golazen, ki ji služi za živež.
Vkljub temu, da prinaša perutnina mnogo koristi, se nekatere gospodinje ne brigajo dosti za njih izrejo. Največkrat pa tudi gospodarji kokoši brez posebnega vzroka zaničujejo in tako odvračajo našo gospodinjo od kokošjereje.
Resnica je, da kokoš vse prebrska in zmeša, kjer najde le količkaj živeža za svoj nenasitljivi želodec, pušča perje in tudi druge neljube sledove za seboj. Posebno v odprtih skednjih, kar pa dotični zakrivi, ki pusti vrata za seboj odprta.
Večkrat se pa tudi dogodi, da gospodinja res nitna zaželjcnega dobička 12'
od svoje kokošjereje. Pa kdo ji more to zameriti, ako si ne zna pomagati. Nikjer ni imela prilike, kaj slišati o vzorni kokošjereji.
Redijo se tudi v mnogih slučajih kakoši brez posebne koristi. So slabe jajčarice, ker so predebele, oziroma lepe zunanjosti, cla se ženskam, katere so posebno mehkega srca smilijo. Porabiti bi se morala take kokoši v prvi priložnosti v kuhinji ali pa naj se prodajo.
Gospodinja, ki se hoče pokazati kot varčno in vzorno, ne sme imeti v tem oziru preusmiljenega srca. Perutnino rediti samo za kratek čas, zaradi lepote, ali zaradi njih prikupljivosti, zamore samo mestna gospodinja, ki redi mnogokrat kokoš le zato, da se porabijo ostanki jedil in ki nima toliko nujnega dela. — Vprašam te, pridna gospodinja, kdaj imaš ti prosti čas? Išči ga, kjer ga hočeš. Ne najdeš ga nikjer. Sedaj imaš delo v kuhinji, zopet pji prašičih, na vrtu itd. Zmiraj imaš polno glavo skrbi in dela v izobilju. Sama spoznaš, da bode za te največ vredna takšna kokošjereja, ki ti prinese obilo koristi, ne potrebuje preveč ki 'me, in te ne zamudi, preveč pri tvojih opravkih.
Da bodo imeli tudi gospodarji večje spoštovanje do vas samih in do reje kuretine, ste dolžne storiti malo uslugo gospodarju, kar gotovo ne bode prehudo in tudi vam samim v korist.
Postreči bode treba gospodarju, kadar ima kakšno težje delo z boljšo jajčjo jedjo. Vrhutega pa je potreba tudi vsaki gospodinji zapisovati, koliko jajc je prodala vsak mesec, za kakšno ceno, koliko piščet in koliko jih je porabila doma.
S tem pa gospodar tudi ne hode zadovoljen. Trdil bode, da so kokoši veliko več zrnja pozobale, katero je več vredno, kakor vse svetle kronice, ki ste jih skupile od kokoši.
Zapisovati bo torej tudi treba, koliko so kokoši žita pozobale in kakšnega. Najložje zapisuje' gospodinja te reči v »Koledar družbe sv. Mohorja«, ki se najde v vsaki hiši in ima poleg vsakega dne tudi prostor za zapisovanje. Katera pa hoče biti še bolj vzorna, pa si lahko kupi malo knjižico, zraven katere obesi na špago svinčnik, da ga ima pri roki in se ne move izgubiti.
Zadnji dan vsakega meseca pa izračunajte, koliko je bilo dohodkov od perutnine, koliko je vredno žito, ki so ga pozobale. Presenečena bodeš, draga gospodinja, ko bodeš naračunala lepo vsotico svitlih kronic, katere si morda že izdala za marsikatero nujno potrebo v gospodinjstvu.
Še jasnejšo sliko pa dobiš koncem leta, ko zračunaš dohodke in stroške. Ti računi ti bodo povedali, da se izplača pečati se s perutninarstvom. Imela bodeš še veliko večje veselje do svojega dela, ko vidiš, da si imenitno gospodarila. Brez posebnega truda so rastle kronice. Začela si z malim, narastla pa je večja vsota.
Ko se zopet razjezi gospodar nad kuretino, češ, boljše bi bilo, da ne bi videl več kokoši pri svoji domačiji, tedaj pa bodete lahko s ponosom stopile prod njega z računom v roki in pokazale na lepe številke, ki jih je zapisala pridna roka in vzorni red gospodinje. Obenem pa bodete dale gospodarju lep zgled vzorgega gospodarstva. Prav lahko je mogoče, da tako marsikatera gospodinja pripravi gospodarja, da bi pričel tudi on s knjigovodstvom, katero bi ga učilo, katera panoga kmetijstva prinaša največ dohodkov.
Gospodar bode uvidel, da imate prav, vrhutega pa bode vesel, da mu je bila sreča mila, dobiti tako pridno in razumno gospodinjo. Lahko je mogoče, da bi te gospodar začel nagovarjati, naj rediš več kokoši, ker se ta panoga tako dobro obnese.
Prepričan sem, da bodeš proti tej' izjavi imela svoje pomisleke. Prav imaš, ako mu poveš, da ima vsaka reč svoje meje in mu raz'ožiš, da bode kokošjereja le tedaj dobičkatiosna, ako bode omejena na gotovo število. Jasno je kot beli dan, da bi preveč kokoši ne dobilo na paši dosti živeža in bi jih bilo treba bolj z zrnjem krmiti. To pa ne bi bilo gospodarsko.
S svojim razumom bodeš prav lahko določila, koliko je mogoče na domačiji rediti kokoši. Kot načelo naj ti velja, da je boljši gojiti omejeno število kokoši, s katerimi imaš malo dela in si lahko poiščejo živež na paši, ni jim treba trositi veliko zrnja. Le v tem slučaju bodeš imela dosti dobička.
Resnica je, da kokoš ne potrebuje veliko oskrbe in dela. toda s tem pa ni povedano, da bi se morale potemtakem kokoši zanemarjati. Če naša gospodinja razume oskrbo kokoši, s tem lahko jako veliko doseže, posebno v zimskem času, ko so jajca draga. Da bi bila za kokoši vsaka piča dobra, da bi stanovale te sirote kjer ie, celo zunaj na mrazu, na kakšnem drevesu, to pač ne gre. V takšnih slučajih pač ne smeš pričakovati posebnega dobička od njih,
Kakor vsaka druga domača žival, ravno tako potrebuje kokoš svoje stanovanje, tako imenovan kurnik. Ni čuda, da so kokoši nadležne, če nimajo svojega pravega zavetišč^, da povsod vse ponesnažijo. To ja zdrava pamet uči, kakor se za vsako drugo žival naj-, de primeren kotiček, tako tudi za kokoši.
Kurnik naj ne bode predaleč od drugega poslopja, bil bi preveč izpostavljen vetru, pozimi pa mrazu. Lahko je narejen iz lesa ali pa tudi zidan. Ne sme biti predrag, a mora biti praktično urejen. Pozimi ne premrzel, poleti ne pregorak. Razdeljen mora biti v dva dela, in sicer v spalnico, v katere bližini morajo biti tudi gnezda. Najboljši je, ako je pod kunikom brskališče, kjer mora biti tudi nekaj peska, da se morejo kokoši kopati, da so zdrave in ne dobijo uši. V pesku pa dobivajo snov za lupino.
Drogi, na katerih kokoši počivajo, iroma spe, morajo biti 1 meter viso-o od tal, 40—50 cm razdlajeni, ne pretanki, kakor se vidijo navadno pri vseh kmečkih kurnikih.
Večina bolezni na nogah in kremp-jih izvirajo od tega, ker so drogovi pretanki. Ako je drog pretanek, mora Iržati kokoš preveč skrivljene kremp-
Ije, ki otrpnejo in napokajo. Kokoši do-»ijo vse krastove noge. Drog naj bode 3 cm debel, popolnoma gladek, ne sme biti razpokan, ker bi se lahko uši za-redile. Kurnik se mora večkrat osna-žiti in z apnom pobeliti, da se uniči vsa golazen in kali bolezni. Kakor vsaka druga stvar, potrebuje tudi kokoš svetlobo.
Kokoš se mora tudi veliko gibati, zato je najboljšo, da je prostor okrog kuvmka ograjen z žico, da ne hodi sosedom v škodo.
оаЕасзасзааасзаапаао □
□ G
Шпја
o □
o
□□□□nt шсзасзсзс-зг паад
Možganja juha. Telečje, goveje, prašičeve ali koštrunove možgane operi v mlačni vodi, osnaži jih vseh kožic, sesekljaj in deni v rumeno redko pre-žganje, prideni še drobno zrezane čebule in petršila, ter vse nekaj časa praži. Nato zalivaj počasi z juho, prideni malo muškatovega cveta in pusti pre-vreti. Juha naj bo bolj redka. K juhi daj opečeni kruh.
Priželjčna juha, Deni v kozo za pol jajca surovega masla ali masti, prideni tri žlice bele moke in pusti, da se speni, na to daj še malo drobno zrezane če-bulje, ko je zrumenelo še zrezanega pe-teršilja. Zalivaj počasi z juho, dobro mešaj, da ne postaiiejo štrukeljci in pusti da zavre. Potem deni v juho na rezance izrezan kuhan priželjc in široko zrezane močnate rezance. Kuhaj četrt ure, prideni še vejco majarona in oki-saj.
Košlrunova obara. Na razbeljeno mast daj precej na tanke listke zrezane čebule in šetraja, da se malo zrume-ni. Iz koštrunovega mesa oberi vso mast in žile, operi ga, ter zreži na kosce in daj na mast pražit. Počasi prilivaj z žlico vode ali juhe, potresi z moko in pusti nekoliko časa pariti, premešaj in pridaj še nekoliko drobtinic, potem za-lij z juho ali z vodo v kateri se je kuhala zelenjava. — Na drug način. Mesto moke in drobtinic daj na kosce zrezan krompir.
Pljuča s krompirjem. Pljuča (goveja, telečja, prešičeva, koštrunova ali tudi srce) skuhaj do mehkega s čebuljo in peteršiljem in jih potem zreži na prst dolge in debele rezance. Nato napravi prežganje iz moke in drobtin, ko postane rumeno, prideni drobno zrezanega peteršilja in čebulje, še parkrat pomešaj in stresi vanj zrezana pljuča, to nekoliko popraži, zalij z juhoalivodo; prideni limonove lupinice. t.imeza. ali ma-
jarona, prevri še deset minut in nazadnje okisaj z navadnim kisom ali z li-monovim sokom. V pljuča lahko deneš posebej kuhan, olupljen, na kosce zrezan krompir. Kot prikuho lahko daš olupljen cel krompir ali široke močnate rezance.
Parjena pljuča. Nasekljaj drobno slanine, čebulje in peteršilja; kuhana pljuča zreži na kocke in vse skupaj počasi pari četrt ure, prideni še malo soli in popra ter prilivaj počasi nekaj žlic juhe. Za prikuho daj polento ali zabe-ljene žgance.
Sesekljana pljuča. V kozi zarumeni na surovem maslu ali masti zrezane čebulje, petršilja in drobtin, prideni kuhana, drobno sesekljana pljuča, oso-li, popopraj ter prideni še en rumenjak ali žlico kisle smetane. Popražena stresi v skledo ter jih obloži z močnatimi rezanci ali opečenim krompirjem.
Praženi polhi. Polhe oderi, osnaži in zreži na koščke; zloži jih v kozo, v kateri si že prej razgrela nekoliko masti s čebuljo in jih praži v pokriti posodi. Ko so napol opraženi, prideni na kosce narezanega krompirja, nekoliko paprike in soli, zalij jih z vodo ali juho, toliko, da se pokrije meso ter jih praži dalje do mehkega.
Pečeni polbi. Odrte, osnažene polhe nasoli, polij z mastjo in speci.
Mlečna kaša. Kašo operi v vrelem kropu, oprano deni v lonec in ji prilij malo vode, ko se je kaša že toliko skuhala, da je popila vodo, jo osoli in prilij mleka ter jo kuhaj do dobrega. Jed je seveda boljša, če jo kuhaš na samem mleku.
Češpljeva kaša. Suhe češplje operi in napol skuhaj; potem jim prideni v kropu oprano kašo, osoli in do dobrega skuhaj. Če daš kašo gorko na mizo, zabeli jo kar v loncu z maslom, mrzle pa ni treba beliti.
Češpljev fižol. Fižol osoli, skuhaj in ocedi. Prideni mu posebej kuhane suhe češplje, malo pomešaj in daj na mizo gorko ali mrzlo.
Češpljevec. Suhe ali svćže češplje operi in skuhaj, zmečkaj jih in stresi v skledo, v katero nareži koščke črnega kruha. Ko jed omrzne, jo postavi na mizo.
Žganci s korenjem, Korenje ostrgaj, ga zreži ali skrhljaj. Deni štiri korene v lonec, ki drži 1 liter, osoli ga. Ko je mehak, prideni na sredo 5 žlic ajdove moke in pusti še 10 minut vreti, potepi odcedi korenjevko ter zmešaj žgance. Stresi v skledo in zabeli z ocvirki.
Jabolčna čežana. Nareži olupljena jabolka na kosce, deni jih v lonec, prilij toliko vode, da lahko vro, prideni sladkorja in skorjico cimeta; ko so mehka, jih dobro stlači, deni na krožnik, potresi s sladkorjem in zapeci z razbeljeno lopatico.
Cela jabolka za kompot. I. Olupi srednje debela jabolka, izkroži jim sredico, deni jih v kozo drugega poleg drugega, prilij jim do polovice vode, poškropi jih z limonovim sokom in potresi malo s sladkorjem, deni jih v
pečico ali pa jih na ognjišču pokrita pari, ko so na eni strani mehka, obrni jih še na drugo stran, da se malo zaru-mene. Jabolka zloži v skledo, v sredo, kjer si jih izkrožila, naloži brusnic, ribezlja ali kake omake. — II. Omij jabolka, deni cela v kozo, drugega poleg drugega, prilij jim do polovice vode in potresi s sladkorjem, praži jih v pečici (roru), ko so na eni strani malo popražena, jih obrni. Pečena daj mesto močnate jedi ali k pečenki.
Jabolkovec. Ostrgaj zemlji skorjo, zreži jo na tanke ploščice (koščke). Na-maži kozo s surovim maslom, obloži z žemljevimi ploščicami, vrhu njih naloži vrsto na ploščice narezanih kislih jabolk, potresi jih z rozinami, z narezanimi mandli, sladkorjem in cimetom, nato naloži zopet eno vrsto žemljenih ploščic in jabolk, to tako dolgo, da je koza polna. Zavri eno četrtino litra vina z malo sladkorjem, cimetovc skorjo, dišečim klinčkom, malo limonove lupine in s tem polij jabolka in žemlje v kozi. Peci jabolkovec pol ure v pečici. Pečenega stresi na krožnik, potresi s sladkorjem in daj kot močnato jed opoldne ali zvečer. (Mesto čistega vina lahko vzameš polovico vode, tudi rozine in mandle lahko opustiš.)
Pečeni krofi. V kozi raztopi 6 deka-gramov surovega masla, prideni 3 polne žlice lepe moke, nekaj zrn soli in četrt litra mleka, to mešaj na žrjavici neprestano, dokler se ne zgosti in odloči od koze, deni v testo tudi žlico va-niljinega sladkorja. Nato postavi testo hladit. Ko se je shladilo, mu primešaj najprej eno in potem še drugo jajce in prav dobro mešaj. Tako pripravljeno testo polagaj po žlici na namazani pleh in jih speci v srednje vroči pečici. Ko so krofi pečeni (v četrt uri), daj na vsakega pol žlice mezge (vkuhano sadje) in jih potresi s sladkorjem. Namesto mezge lahko vzameš krem, ki jo ser-viraš v posebni posodi. Daj na mizo gorke; mrzli so pa tudi dobri.
Po piestonli! oipicob
je glavna stvar, da se moči zopet zelo hitro ponove in s tem odstranijo nevarne komplikacije. Scott-ova emulzija je za ta namen materi najboljši prijatelj. Scott-ova emulzija obstoji v glavnem iz najčistejšega in najboljšega ter najbolj učinkujočega norveškega ribjega olja in je kljub temu skozi in skozi slastnejša, lažje prebavna in bistveno bolj učinkujoča kod navadno ribje olje.
Pristna le s to znamko — ribičem — kot garancijskim znakom SCOTT-ovega ravnanja.
je zelo zanesljivo, gotovo in iz-borno krepilno sredstvo, ki Vam bode gotovo prineslo zanesljiv uspeli.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
3114
Stara navada je železna srajca!
Tako se glasi star slovenski pregovor. Ta pregovor je resničen. Česar se človek v mladosti nauči, tega se v starosti težko odvadi, akoravno je včasih tudi prepričan, da to ni dobro in da je kaj drugega boljše Kakor ni prav, če človek opušča stare lene navade, tako tudi ni prav, če se drži trdovratno tega, kar ni več dobro. Kaj bi rekli človeku, ki nosi staro, oguljeno suknjo, zamazan klobuk, raztrgane čevlje samo zato, ker se je tega navadil, in neče niti v nedeljo obleči boljše obleke, ki jo ima v skrinji zaprto? Gotovo bi se mu smejali in bi mu rekli, da je nespameten. In kaj bi rekli človeku, ki si svojo pipo prižiga še vedno s kresilnim kamnom in gobo, dasi imamo že davno veliko bolj pripravne
užigalfce
in to še celo is prid Obmejnim Slovencem? Prepričan sem, da bi tudi njemu bržkone rekli, da ne ravna pametno. Ali kaj bi neki govoril toliko o tem, povem naj raje, kako bi se bili zadnjič Komarjevka in fernejevka kmalu sporekli ravno zaradi — stare navade. Kako neki — me bo začudeno marsikdo vprašal? Le poslušajte! Komarjevka in Jernejevka sta bili že od mladih nog prav dobri prijateljici. Hodili sta skupaj v šolo in v šoli sta vedno sedeli skupaj v klopi. Nikdar se nista skregali. Kadar je Jernejevka potrebovala kakega dobrega sveta, je šla najprej ponj h Komarjevki, in kadar je Komarjevko zadela kaka neljuba nezgoda, je šla ravnotako najprej potožit jo Jernejevki. Z eno besedo, bili sta najboljši prijateljici. Zadnjič v nedeljo je Komarjevka praznovala svoj god. Razume se, da je povabila svojo staro prijateljico Jernejevko k sebi. Popoldne po litanijah sta se Jernejevka in Komarjevka dobili pred cerkvijo in počasi odšli h Komarjevim. Tam je bilo vse nekako posebno praznično. Tla, miza in klopi lepo pomite, na mizi pa je stal krožnik, zvrhano-poln rumenih štrukljev. „Čakaj, Mana", je dejala Komarjevka, „bom pa skuhala malo kave". In res, ni minulo dolgo, že sta stali na mizi dve skodelici. Prijetno se je iz njih kadilo. — „Ti", povzame Jernejevka, ko je bila kavo pokusila, „tvoja kava pa ni nič dobra". „Kaj praviš?" odvrne presenečena Komarjevka. „Tvoja kava ni dobra", ponovi Jernejevka še enkrat, „kako jo pa kuhaš? Saj nima nobenega okusa; še prave barve nima". — „I glej jo no", se oglasi Komarjevka, „ta je pa res dobra, še nikdar nisem kave drugače kuhala, če ni dobra, jo pa pusti!" — „Le ne tako jezno, saj ne mislim nič hudega", začne Jernejevka pomirjevati, „ampak kava res ni dobra. Najbrže si dejala notri slabo cikorjo. Saj le Tebi dobro hočem. Vidiš, meni se je tudi tako godilo. Kupovala sem vedno najboljšo kavo, pa ni bilo za nič. Nisem si vedela pomagati, ker nisem vedela, kje je temu vzrok. Že sem hotela kavo sploh opustiti. Zadnjič pa sem dobila v roke „IlaiO gospodinjo" in tam sem čitala, da je za dobro kavo potrebna tudi dobra cikorija. V »Naši gospodinji« sem tudi čitala, da je najboljša KoIiHSka Cihoraja, ki se prodaja v korist GfeH2E]lSf!SS SteoeaceiH. Takoj drugi dan sem šla v prodajalno in sem zahtevala Kolinsko cikorjo. In glej, ko sem zdaj skuhala kavo, v katero sem dejala Kolinsko cikorjo, je kar nisem mogla spoznati, tako je bila dobra. In zdaj ne kupim nikdar nobene druge kot Kolinsko Cifeorifo. Poskusi še Ti in videla boš, da bo tudi Tvoja kava vsa drugačna. " — „Poglej no, na to pa še mislila nisem, da je cikorija tako važna stvar", odvrne Komarjevka, ki je Jernejevko ves čas zvesto poslušala. — „Saj lahko kar takoj poskusive; potrpi malo, takoj se vrnem", reče Jernejevka in odide. Ni minulo še pet minut in Jernejevka stopi v sobo, držeč v roki škatlico z napisom:
Kolinska
o korist obrneš-m m 51ошсш.
„Vidiš, to je tista Kolinska cikorja. Zdaj pa lahko takoj poskusive." Kmalu ste stali zopet na mizi dve skodelici, prijetno se je iz njih kadilo in še prijetnejše je dišalo. — „Ta je pa res veliko boljša", povzame Komarjevka, „kdo bi si bil mislil, da je cikorija res tako važna stvar! Saj sem že slišala o Kolinski cikoriji, pa je bil zadnjič pri našem trgovcu nek agent od neke druge cikorije in ta je čez Kolinsko cikorijo tako zabavljal, da si je kar nisem upala kupiti; in polegtega sem že odnekdaj kupovala drugo cikorijo — saj veš: stara navada je železna srajca. Ampak zdaj pa tudi jaz ne bom kupila nobene druge cikorje več, samo Kolinsko O prid Obmejnim S301iencem. To, kar imam pa še doma stare cikorije, bom pa kar takoj v peč vrgla, da se ne bom več jezila." Rečeno - storjeno. Veselo je zaplapolalo v peči, ko je Komarjevka vrgla vanjo ostanki stare cikorije s škatlico vred. In zdaj imajo pri Komarjevih samo Kolinsko cikorijo v korist obmejnim Slovencem. Komarjevka pa priporoča vsaki znanki to cikorijo, ker se je prepričala, daje najboljša od vseb
Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem