rWmt ■ v.V NEODVISEN LIST ZA SLW DELAVCE V AMERIKI. Official Or*ai> «fSS8l«*» mmn SmmUm mad Organ. — .80. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, JULY 10th 1918. LETO XI. - VOL. Nove odredbe glede vpokficanja. MESTNE NOVICE i Nove odredbe so dospele fna vojaške oblasti v Cleveland. Glasom najnovejših doli ločil bodejo še enkrat poklicali na preiskavo one fante, ki so bili že enkrat zavrženi imvse one, ki imajo manjše bolezni in nedostatke, ki se dajo lahko odpraviti z dobro zdravniško pomočjo. Te ose ~ be senahajajo sedaj v petem .razredu, toda bodejo poklicale v prvi razred. Od 6000 do ^7000 takih oseb je v Cleve-landu. Ti fantje pridejo sedaj najperj na vrsto, predno začnejo klicati oženjene. Toda tajnik Palmer od glavnega vojaškega odbora pravi, da pridejo tudi oženjeni kmalu na vrsto, kajti Zedinjene države pošljejo že letos drugi ' milijon vojakov v Francijo in bo poklicanih po Ameriki najmanj poldrugi milijon vojaških novincev k službi in pod j$ zastave. Dne 22. julja jih odide 500 iz Clevelanda v Camp Sherman, in med onimi bodejo fantje, ki so se zadnji mesec registrirali. Če bodejo znamenja .kazala, da proti koncu leta še ni upati na mir, tedaj se bo morala vojaška starost prestaviti do najmanj 35. leta, da dobi vlada dov !>»>(-j* |j» I H. , « , • jtHIrtlj seja podružni9e Dr. Janez E. Krek, št. 1 SNZ v Grdinovi dvorani ob 8. uri zvečer. Pro-šeni so vsi, da se v kar največjem številu udeležijo. • — Jos. Požar, 13804 Horner ave., je prišel pred sodnika Powell v pondeljfek, ob dolžen, da ne podpira svoje žene. "Raje grem v ječo, sodnik, kpt da bi plačal kaj svoji ženi", je dejal Požar. "Kar notri!" je odgovoril sodnik in odpeljali so ga v zapore. . — Clevelandska pošta išCe moške kot poduradnike, ki bi pomagali na pošti. Plača je $1085 na leto, in prestati se mora mala skušnja, da se vidi, da zna prosilec dobro pisati in brati. Oglasiti se je treba v sobi št. 501, glavna pošta. — V Clevelandu se bo u-stvarila organizacija vseh o-nih, ki plačujejo v gostilni svojega brata M. ^st^^T^ jos. Smrekarja, tod radi no- do n nih «estih ti ve postave je mdral delo^pu- rJ ^isokim rJtom stiti. Priporočamo rojakom ^oui;ciIman Su,zman na njegovo dobro urejeno trgo- čdu tega gjbanja •p xi i k ni ai a m™ a I Mestna zbornica je spre-- Teško je zbolela Mrs. A- Je,a d, da se ' ^ na Erbežmk, «tanujo^na;{me fcorth*Boulevar(f v «L|. 5608 Bonna ave. Prosi prijateljice za obisk v dolgih dnevih bolezni. — Mr. John L. Mihelich, prvi slovenski odvetnik v Clevelandu je odšel dne 2. julija k.vojakom. Mr4. Mihelich nam naznanja, /da bo njegov odvetniški urad za čas njegove odsotnosti še vedno odprt, ker ima namestnika. Rojakom priporočamo odvetniški urad Mr. Mihelicha. ' — Društvo Napredni Slovenci št.5 SDZ je kupilo zopet dve delnici. Želimo mnogo posnemovalcev. Prihodnja seja direktorija Slov. Narodnega Doma se vrši v petek, 12 julija v čitalniških prostorih. Pričetek ob 8. uri zvečer. — Najbolj srečno mesto v državi Ohio je Warrensville, takoj zraven Clevelanda. Mestna uprava je pravkar naznanila prebivalcem, da jim za prihodnje leto ni treba pla čati nobenega davka, kajti mestna blagajna ima $15.000 "keš" denarja, a mesto potrebuje le $12.000 za letne stroške. Oj srečni ljudje! —■ če mesto ne dovoli druž bi cestne Železnice, da zviša voznino, tedaj bo kompanijai odpravila mnogo vozov iz službe, in bi le vsakih pet minut vgzila ena kara po eni progi. Kompanija pravi, da nikakor ne more shajati s sedanjo voznino in plačevati o-gromne stroške. Najbrž bo prišlo tako daleč, da bo moralo mesto prevzeti cestno železnico. —* Vpetek 12. julija se vrši seja Izvrševalnega Odbora S. N. Zveze ob 8.15 zvečer v navadnih prostorih. — V nedeljo 14. julija se vrti seja dr. Slovenski Sokol v navadnih prostorih ob 930 berty Row", v spomin onih vojakov Clevelandčanov, ki so dali življenje za svetovno svobodo. Na dotičnem boule-vardu se bo posadilo toliko mladih dreves kot bo cleve-landskih vojakov padlo na bojišču. — Globe gledališče 5215 Woodland ave., je pričelo goreti v pondeljek ponoči. Škode je $1000. Policija je mnenja, da je nekdo zažgal, ker so dobili več preprog politih s petrolejem. Osem družin je moralo bežati v nočnih oblekah na cesto. ■ —Stotnik Paul Kleczkow-ski, poljski veteran iz francoskih bojev pri Marne in Verdunu je govori v torek zvečer v cerkvi sv. Stanislava v prid prostovoljcev poljske armade. Nad 70 Poljakov se je oglasilo prostovoljno Jc vojakom. | — Mleko se ne bo zvišalo v tceni ta mesec kakor je bilo pričakovati. Odjmalci bodejo plačevali iste cene, toda prodajalci mleka morajo farmarjem nekoliko več plačati za galono. — Poročila sta se Vinko Sedmak in Rosie Marolt. Mnogo sreče! Edmund Carl je utonil v Lake Erie v pondeljek, ko se je kopal blizu White City zaliva. Njegove klice na pomoč so slišali razni ljudje, toda ko so prišli blizu je že prepozni. Viharno jezi je povzročilo, da njegovega trupla niti z mrežami niso mogli najti, ker je veter odnesel vse mreže. —- Tekom bivanja v Wa-shingtonu so zastopnici Slovenske Narodne Zveze prišli v razgovor s senatorjem Hit-cock, ki K naečlnik senat-zunanje zade- ve, kongresmanom Gordo-nom in Sabbathom. Šlo se je radi ustanovitve jugoslovanske armade, ki naj, bi se rek rutirala v Ameriki in bila pod ameriškim nadzorstvom. Med drugimi ima pri tem jako u-pljivno besedo kongresman Gordon-iz 20. okraja v Clevelandu, ki je bil fcprva jako nasproten, toda na razlaganje naših zastopnikov se je veseljem oprijel ideje in obljubil jo podpirati. Jugoslovanska armada je bila v sena tu že potrjena in tudi denar za njo dovoljen, zadeva semo-ra rešiti še v zbornici poslancev, kjer ima zasigurano večino.' — Kongresman Sabbath iz Illinoisa je tudi ^sprejel zastopnike Slovenske Narodne Zveze in je bil jako vesel, ko se mu je razložilo, da delujemo skupno, s Češko-slovaš-kim odborom, kateremu na-čeljuje Masaryk. Ponovno je zatrjeval, da naj se obrne Zveza vselej na njega, kadarkoli potrebuje pomoči. — Hčerka profesor Masa-ryka, slavnega češkega voditelja in bodočega predsednika nove češko-slovaške republike je bila navzoča pri jugo slovanskih slavnostih v Wa-shingtonu. Zanimala se je podrobno za vse prireditve in se izjavila, da ji je "takek" povedal, da so Jugoslovani jako odločni borci proti Avstriji. Izrazila je željo, da bi vsi Slovenci v Ameriki pristopili v narodne vrste Slovenske Narodne Zveze. Kot znano je bila Miss Masaryk od avstrijskih oblasti zaprta in vržena v ječo, ker Avstrija ni mogla dobiti njenega očeta, katerega je obsodila na smrt. — V kongresu delajo sedaj postavo, s katero nameravajo avtomatično odpraviti vso pijačo dne 1. januarija po vseh Zjed, državah. Izdelovanje vina bi bilo prepoveda no že letos 1. novembra. Gotovega ni še nič, toda zagovorniki prohfrbicije si strašno prizadevajo, da odtrgajo de* iavcu kozarec pijače. — Ubit je bil na bojišču v Franciji John Danley, stanujoč prej na 1415 E. 86th St. črkostavec, uslužben pri The Plain Dealer. — Prvi elevelandski angleški časopis, The Cleveland Plain Dealer prinaša v torkovi številki sliko depuracijc Slovenske Narodne Zveze in drugih jugoslovanskih zastopnikov, ki so dne 3. julija bili sprejeti v uradni avdijenci. pri državnem tajniku Lan-singu. Izmed Slovencev so bili navzoči: Paul Schneller, Josip Zalar, K. Zakrajšek in L. J. Pire. > ^»id not \v<\st«> Tood i dan v loralnu 28. julija. Potem ko, Jugoslovani v dili ogromno ki praznovanj odvisnosti, so rainski Jo^osl ostalimi Slov nedeljo 28. jul rodno slavn govori. Mr. J eden najbolj nikov Jugosla in dolgoletni rainu, je na ja. Slovenci, ne 4. julija rainu prire-ado ob prili-meriške ne-lenili vrli loan! v zvezi z prirediti v ogromno na-s- parado in Svete, ki je tih zagovor-e v Ameriki ovalec v Lo-vsega giban-Hrvati, Po- ljaki, Čehi in Slovaki priredijo skupno slovansko narodno slavnost 28. julija v Lorainu. Vršila se bo ogromna parada, nakar se vršijo pomembni govori v Oakwood parku, katerega je mesto dalo na razpolago. Za Jugoslovane bo go-vptil dr. Bogumil Vošnjak in dr. Drago Marušič. Slovenska naselbina v Lorainu je enajzmed najbolj naprednih naselbin kar se tiče jugoslovanskega gibanja. Podrobnosti poročamo pravočasno. London, 9. julija. Glasom kitajske siromake tpr s stroj- Amerikanci v boju. Ameriške čete, kjerkoli so postavljene na fronti, komaj pričakujejo, da se spopadejo z Nemci. Amerikance jd le težko zadrževati. Vsi štejejo dneve, kdaj jih bodo spustili nad Nemce. V boj gredo pe-vajoč in klateč razne šale in v bitki, ko se nahajajo nasproti Nemcem, ne prizanašajo nikomur. Kljub temu, da se nahajajo Amerikanci že enajst mesecev na fronti in da jih je skoro 300.000 v boju, pa Nemci ves ta čas niti 500 Amerikancev niso še ujeli, dočim znaša število nemških ujetnikov od strani A-merikancev nad 6000. poročil, ki so dospela semkaj iz Pekinga, glavnega mesta Kitajske republike, so ruski boljševiki poklali v Turkesta-nu nad en tisoč Kitajcev ter jim oropali sve imetje. Ruski boljševiki so( se navalili na nimi puškami morili vse, kar je blo živega, nakar so opleni-li rfjih mesta in vasi. Ženske so morale prestati silovite grozote od boljševikov. Za-lenili so tydi ves denar na ankah. E Amerika skriva namene proti Rusiji. Washington, 9. julija. A-meriška vlada skrbno skriva kaj namerava narediti proti boljševikom, kot se je danes naznanilo. Toliko je gotovo, da je ameriška vlada že sprejela konečni program kako bo nastopila proti boljševikom, toda ker , se vlada boji, da bodejo prijatelji boljševikov v Ameriki in razni nemški vohuni izdali skrivnost predčasno vroke boljševikov, je vlada sklenila, da ne priobči ničesar. Včeraj se je o-glasil pri predsedniku Wil-sonu angleški poslanik, s katerim se je predsednik defini-tivno domenil glede skupneg nastopa zaveznikov napram Rusiji. Čuje se le toliko, da bodejo zavezniki podpirali Čehe v Rusiji z orožjem,, dokler se borijo proti boljševikom, o katerih se je, sedaj de-finitivno dognalo, d^so v zvezi z Netaci in da nameravajo prodati Rusijo Nemcem. Washington, & julija: Sem se poroča iz verodostojnih krogov, da si je Trotzky, vodja ruskih boljševikov "zaslužil" že milijone tekom zadnjih mesecev, odkar vodi vlado v Rusiji. Iz revnega pisarja je postal mlijonar. Ostala Rusija pa strada in trpi. • Ogri razburjeni proti avstrijski vlatii. Beme, Švica, 0. julija. Glasom brzojavk iz Budimpešte, napada ogrsko časopisje silovito avstrijsko vlado, kate ro dolži za poraz na Italijan ski fronti. Ogrsko Časopisje je mnenja, da so poraz zakrivili Avstrijci, ker so imeli ne* sposobne generale, dočim so bile v boju večinoma madžarske čete, ki so najbolj trpele. Ogfcki državni, poslanci so v državni zbornici uložili protest proti Avstrji radi strahovitih zgub ob rekiPiaveindot-žijo avstrijski generalni štab, da je on kriv da je bilo pet mažarskih regimentov popolnoma uničenih, poleg tega pa je bilo po čenih stotisočf vojaških L. • . ,<•; m (Tedaj Jco so bile žrtvovane slovanske divizije v Rusiji in Italiji ni nihče protestiral v Avstriji, a sedaj ko so Ogri doživeli poraz, pa je krik in stok po celi državi. Mažari mislijo menda, da so kaj dru-zega kot Slovani. Op. ured). železniška nesreča. Nashville, 9. julija. Blizu Bosley Springs, nedaleč od tega mesta sta trčila skupaj dva potniška vlaka Nashville, Chatanooga in'St. Louis Železnice. 25 oseb je bilo ubitih, nad 50 ranjenih. Oba vlaka sta drvila z naglico 50 milj v nasprotni smeri, ko sta za- Nemcem v Evropi se odpirajo Zurich, 9. julija. Nemcem se odpirajo oči radi Amerikancev. Bridki boji se vrše v nemški državni zbornici, in dnevno se pripetijo napadi na nemške vojaške oblasti, ki so ljudstvo držale v temi. Državni poslanec Stroebel se je izrazil v pruski zbornici sledeče: "Ideja nemškega poveljstva je uničiti svoje nasprotnike kakor je bila uničena Srbija, Rusija in Belgija. Nemško poveljstvo upa, da bo zmaga prinesla skorajšnji mir, toda vsi vemo, da je bila pomladna ofenziva neuspešna, da nas je veljala več kot , 100.000 mož., Toda med tem je Amerika poslala 900.000 Amerikancev v Francijo, in vse zavezniške zgube so po*! ravnane, dočim nimamo mi kje jemati nove.rezerve. Naš finančni minister Hergt se je izjavil, da Amerikancev ne bo v Francijo, ker ne znajo tako daleč plavati ali pa leteti po zraku. Toda skazalo še je, da je vlada slab prerok, kajti skoro en milijon Amerikancev imamo v Franciji, ki niso priplavali senj.' In milijoni bodejo še prišli, če nemški narod ne obračuna s svojimi vražjimi politiki." Francozi so ujeli pri napadu 560'Nemcev Pariz, 9. julija. Francoske čete so danes zgodaj zjutraj napadle nemške črte na from ti poltretje milje, zapadno od Antheuila. Francozi so prodrli nemško fronto in napredovali na gotovih točkah za eno miljo. Kljub silovitim nemškim protinapadom čo Francozi obdržali vse postojanke. Ujeli so 450 Nemcev. Rim, 9. julija. Avstrijci so zgubili v bojih z Italijani od 2. do 5. julija dvajset tisoč mož, kot naznanja laško u-radno poročilo. Philadelphia, G). julfja. V tukajšnjih ladjedelnicah se zgotovi en parnik za preko-o-ceansko službo na vsaka dva dni. povprečno se v seh lad-dni. Povprečno se y vseh lad-trij^-novi yarn i ki na dan. London, 9. julija. Sem se poroča, da je Nemcem pričelo zmanjkovati orožje termu-njdija. Raditega so Nemci ja-k6 varčni pri streljanju in odlašajo dolgo časa z ofenzivo^ ker hočejo nabrati večjo mno žino municije skupaj, kar pa vzame dolgo časa. Ujetniki, ki so jih včeraj dobili Angleži, pravijo, da že dva dni niso dobili ničesar jesti, ker vlada velika zmešnjava zadaj za nemško fronto. Pafiz, 9. julija. Več kot 300.000 avstrijskih slovanskih vojakov je pobegnilo od avstrijske armade k zaveznikom, odkar traja vojna. Tako se je izjavil neki ogrski" državni poslanec 'in je avstrijska vlada to tudi potrdila. Vselej, kadar se znajde kak sjovanski regiment avstrijske armade osamljen na fronti, se preda zaveznikom. Rim. 9. julija. Zavezni cfei ziva na Balkanu se dovali na levem gajo jim angleški monito Laska infanter/ja je sa mesto Fieri v Albaniji, k je ujela 1300 Bulgarov. A strijski vojni urad priznava Balkanu. /gube na Balkanu. MM Bulgarski narod strada in zahtevafmir. London, 9. julija. Kot se pciota. bo menda Bulgarija prva, ki bo zapustila Nemčijo in Avstrijo. Izključeno jc, da hi se Bulgari pridružili zaveznikom, kajti Bulgarija ni danes druzega kot država lakote in razvaline. Zadnja poročila iz Bulgarije naznanjajo, da so politični odi.ošau v 8rlgar.fi skrajno resrJ Sto tine Ijuui umira od lakot«? i'o raznih krajih se je prebivalstvo i;p'lo, toda vlada jc znala nemire vselej v krvt u Ju-Buigarska armada kot civilno prebivalstvo prosi /a r«r. BuJgarska arkadi »e ta •koslabljena radi smrti, la ki te m dczertacije, da so lfj| let stari Ječki v prvto streh nih jarkih. Polejg tega pa /ali-teVa bul^arsk* kralj FcrJi-nand toliko nove zemlje za Bulgar jo, da se je cem kaj-zerju, njegovemu zave/inK. zdelo preveč in je kratkem i-:o odklonil. Bulgarija se haja v : esnem sporu t" ji s i Turki. Raditega se nana m sedaj xaj7er v jako koč.jrver položaju, kako bi pomiril Tvi kc in Bulgare, ki so !!>efcO\ zavezn.Ki. Splošno se sodi, da bu-taj/CT zapustil Buigare it s« raje pridružil Turkom, oJ j katerih pričakuje več koris« kot od Bulgarov. Škandal na avstrijskem dvori London, 9. julija. Na avstrijskem cesarskem dvoru je velik škandal. V ta škandal je zapleten tudi papežev poslanik na Dunaju. Avstrijski cesar je zahteval od papeža že pred 6. meseci, da odpokliče svojega nuncija iz Dunaja, ker je tdril, da se papežev poslanik strinja s cesarico Žito. Toda tedaj je papež odločil, da ima cesarica prav in poslanik je ostal na Dunaju. Avstrijski cesar Karol se je tedaj hotel ločiti od cesarice, in nemški kajzer je komaj preprečil škandal, ki je pretil, kajti spor na cesarskem dvoru bi silovito upljival na avstrijsko prebivalstvo, ki bi se otovgo takoj uprlo. Papež si je silno prizadeval, da bi poravnal spor med avstrijskim cesarjem ^in njegovo ženo, in je le deloma. sarica Žita trdno sklenila, si poišče javno zadoščenje žaljenje od strani njenega proga. 6 ton streljiva so zagnali zaveznški zrakoplove! na submarinske je Nemcev v Ostende. Pogodba za ladlje. Valparaiso, Chile, 9. julija. Nemška vlada se pogaja z via do chilenske republike za prepustitev chilenskih trgovskih parnikov , katere bi rabila Nemčija za svojo vino. Bo zgubil papirje. Perth Amboy, 9. ji Rtv. Francis Gross, duhoven, s sem samo » i Radii na K-A I8NSAJA V PONDKLJEK, 8RHDO IN PETEK. NAROČNINA) Amtrfto - $5.001 Zo C len/d. po pcJtli£4.00 E-Vropo - J4-.001 Pwom^xno Jte*>ilK_a - Jc Tu plim. In 4mww m! m n> "CW^cAta «Mih" 0 •ii» ■». ciam /Mm. n »., mjevKi.a.m>. oinn tm.it.wont rtrr. piumckton it» 1F/1A7P KAL1SH. Puhtuh*? LOUIS J. P1RC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only • Entered at second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879*' No. 80. Wed. July 10th,'18. - ^ j ---- — - Jugoslovanski dnevi v Washingtonu. Dn^vi od 2. do 5. julija so največjega pomena za bodočnost ameriških Jugoslovanov kakor tudi za bodočnost naših bratov v stari domovini. Prvič se je letos zgodilo v zgodovini ameriških Sloven-sev kakor Hrvatov, da so pri-šli po uradnih opravkih v glavno mesto Zjed. držav, v Washington, kjer so dosegli najvišje priznanje s tem, da * Mh je državni tajnik Robert „ansing uradno sprejel v av-iijenci in jim zagotovil neomejeno pomoč ameriške republike za uresničenje Jugoslavije. Poleg tega je bilo sedaj prvič v zgodovini Jugoslovanov v Ameriki, da je bil zastopnik našega naroda u-radno sprejet od predsednika Združenih držav, da se je peljal z njim skupno iz Wa-shingtona v Mount Vernon, kjer je grob prvega predsednika ameriške republike, George Washingtona, prvič je bil v imenu jugoslovanskega naroda v Ameriki položen venec na grob očeta ameriške robodne rdpiiblike. Ti dnevi mejo zapisani v zgodovini naše narodne probuje, vsr-vsega naroda, ki se v teh tih dnevih zaveda svoje like odgovornosti n žrtev, jc treba doprinesti, da osvobodijo nasi bratje onstran oceana in postanejo e-nako svobodnim nam, ki prebivamo 2e dalje časa ' v tej zemlji svobode in enakosti. Dnevi, katere so doživeli ameriški Jugoslovani v začetku tega meseca, so preveč pomembni, da bi ostal njih spomin pozabljen. Skušali bomo opisati na poljuden, domač način našemu narodu veljavo in vrednost teh dne-vov za vse Jugoslovanev A-meriki in stari domovini, da se bo lahko še v poznih letih spominjal narod onih dne-vov, ko je "tuja" ameriška vlada ljubeznivo in iskreno sprejela zastopnike naroda, dočim je "domača" avstrijska vlada tepla neprestano narod s suženjskim bičem. A-merika je naša prvoboritelji-ca, ona stoji z nami do konca, in njena zmaga pomeni zmaga slovenskega, jugoslovanskega naroda, kakor se je slovesno izjavil državni tajnik Lansing. * • * Prvi utis, ki ga naredi Washington na človeka, ki prvič obišče to mesto, je, da je Washington popolnoma drugačno mesto od drugih ameirš-kih mest. Nekaka svečana resnoba vlada v tem mestu, kot bi se prebivalstvo zavedalo, da stanujfc v mestu, kjer je sedež prve vlade sveta, kjer prebiva Wilson, voditelj vseh narodov sveta. V splošnem je Washington jako Čisto mesto, ulic je popolnoma drug od sistemov v drugih me Ulice imajo imena po številkah in črkah, ki tečejo paralelno in horizontalno po mestu, sekajoč ena drugo. Med temi ulicami pa se nahaja 48 drugih ulic, katerih vsaka je imenovana po eni ameriški državi in ki se nahajajo v sredini mesta v obliki zvez-i. Sistem washingtonskih u-je torej podoben ameriški Ulice s Številkami, n. pr. First, Second, ter ulice s črkami B. St. C. St., itd. in rudeče * črte ameriške zastave, ulicez imeni ameriških držav kot n. pr. Pennsylvania ave., Massachusetts ave., pa predstavljajo zvezde v ameriški zastavi, katerih je 48, in ravno toliko je ameriških držav v uniji in toliko teh ulic je tudi v Washingtonu. Orijenta-cija v Washingtonu je sprva torej težavnejša kot v kakem drugem mestu, vendar ko si človek enkrat zapomni ta sistem, se lahko orientira. Najbolj prominentna ulica v Washingtonu je Pennsylvania ave. To je tudi najbolj široka ulica, tako da po njej lahko paradirajo največji sprevodi, ne da bi to kaj motilo uličnega prometa s tramvajem ali avtomobili. Za vse je dovolj prostora. Pennsylvania ave., je n. pr. široka 'in celo širša kot St. Clair ave. in Superior ave., v Clevelandu skupaj. Na Pennsylvania ave. se nahaja takozvana "White House", uradno stanovanje jn uržtd predsednika Združenih držav. "White House" se imenuje raditega, ker je poslopje snežno belo. Marsikdo bi pričakoval, da je to poslopje ogromna palača, kakor bi bila dostojna predsednika največje, najbogatejše države sveta. Toda ni resnica. Poslopje samo na sebi ni obširno niti razkošno, pač pa skrajno prijazno in kot bi rekel Amerikanec "cozy". Poslopje se nahaia v štirivogel-niku in meji na Pennsylvania, Massachusetts ave., na G. Sj. in 15th St. Obdano je od velikega vrta, deloma zasajenega z ogromnimi drevesi. Sedaj ko je vojni čas, so uhodi do Bele hiše povsod zaprti, dočim je park in ogled hiše v mirnih časih občinstvu na razpolago. Seveda danes se ne ve, kje se najde fanatičen Hun, ki bi skušal kaj ža-lega storiti izvoljencu naroda. VBelo hišo pridete danes samo s posebnim dovoljenjem katero je pa skrajno teško izposlovati. Pred vhodom v notranje prostore se nahaja prostorna veranda, nakar sledi takoj prava Bela hiša, v impozant-nem staro-grškem slogu zgrajena, kjer se nahajajo predsednikovi uradni prostori. V teh proftorih se danes odločuje usoda skoro celega sveta. Tu se vrše najbolj važna posvetovanja, od katerih je odvisna iisoda skoro vseh narodov. Tu, nad 3000 milj od Slovenije, Hrvatske in Srbije se je tudi ukrenilo, da morajo biti Jugoslovani svobodni, tu se je določilo, da bo A-merika z vsemi silami pomagala nam, da ustanovimo] svobodno državo, prosto av-; stro-nemškega jarma. Za uradnim delom Bele hiše sledijo stanovanja predsednika in njegove družine. Na vrtu se nahaja lep cvet-ličnjak in dvoje gospodars-j kih poslopij. Vhod za občinstvo je z G. St. Čudno se vam zdi, ko si ogledujete prostore, da ni nikjer nobene straže, prezentiranja pušk, dasij stanuje v tej hiši prva oseba Amerike. Občinstvo hodi mir no mimo, nikogar ni, ki bi podil ljudi proč, nasprotno, u-službenci Bele hiše sto sfcraj-; no ljubeznivi. Pri glavnih1 vratih se nahajajo pa£ stražniki, ki odpirajo in zapirajo vrata obiskovalcem. Sicer pa nobene straže sednik Wilson stanuje v sredini mesta med sebi enakimi, demokrat med demokrati. Spomnili smo se ob tej priliki vojaških straž, ki stoje noC in dan n. pr. v Ljubljani pred hišo deželnega predsednika, ki je navadno Nemec. Vojaška straža pred njegovo palačo pomeni, da se vlada boji za življenje tega usiljenega gospodarja Slovencem, kar znači, da se avstrijska vlada le z nasiljem more vzdržati med narodom. A tu v Ameriki stanuje glava naroda, vodja vseh pravičnih narodov sveta v sredi med svojim narodom, brez vsake straže in brez zunanjega bleska. Tudi to je ameriška demokracija. Le taka vlada se more zdržati, ki vlada z dovoljenjem na- jenja nima, mora pomagati z bajoneti, puškami in tiranijo, da se vzdrži. Taka vlada je n. pr. vlada boljSevikov v Rusiji, ki se vzdržuje samo s pomočjo nemških strojnih pušk, kakor se je car prej vzdrževal samo s pomočjo kozaških nagajk. Boljševiki so tekom sedmih mesecev, odkar se nahajajo na krmilu, dali pobiti in pomoriti več Rusov kot pa car v petih letih skupaj. Jasen dokaz, da boljševiki ne vladajo s privoljenjem naroda, ker če bi bil narod zadovoljen z njimi, se ne bi puntal, in ne bi ruske strojnepuške kosile lastnih bratov, ampak sovražnika Nemca na fronti. Daljs prihodnjič. Iz stare domovine. - Proti šusteršiču. "Slo venec", glasilo Slov. Ljudske Stranke priobčuje z dne aprila poziv začasnega vodstva stranke somišljenikom. Vidi se, kako strašno je Šuš-teršič osleparil slovenski narod v domovini, da ga lastni pristaši zaničujejo. Evo ga o-klica: Prejšnji načelnik Slovenske Ljudske Stranke, dr. I-van šušteršič, je stranko raz-družil. Mogočna organizacija Slovenske Ljudske Stranke, u-stanovljena po sklepih slovenskih katoliških shodov, naj bi se brez volje in vednosti slovenskega ljudstva razšla, kadar nje načelnik tako hoče? Ta veličastna organizacija, ki je naš narod toliko časa politično vodila, ga gospodarsko krepila in posvetno dvigala, ki so ji skozi toliko let tisoči in tisoči Slovencev radi posvečevali svoje duševne in gmotne sile — ta organizacija naj bi se razdrobila, kadar en človek tako želi? Vzajemno in požrtvovalno delo desetletij naj bo na ukaz dr. šušteršiča mahoma uničeno? Slovenska'Ljudska Stranka mora živeti in se je na novo osnovala pod načelstvom prelata Andreja Kalana. Razmere v S. L. S. so bile pod bivšim načelnikom 2e nekaj časa neznosne. Nikomur nočemo krivice delati, zato priznavamo, da je bivši načelnik S. L, S., zlasti dokler je deloval sporazumno z dr. Krekom, za stranko mnogo storil, da si je s svojo delavnostjo in vztrajnostjo pridobil mnogo zaslug za našo deželo. Žal, da ga je ta zavest zavedla v napačno misel, da on samo on v stranki vse more in vse sme. Tej misli je bil prikrojen ves ustroj strankinega statuta in strankinega vodstva. Ker smo upoštevali zasluge bivšega načelnika in ker smo bili prepričani, da je načelnik prvi dve leti vojne vla- roda tako važnem trenotku kar na svoje izstopil iz Jugoslovanskega kluba, ne da bi se mu zdelo vredno, stranko vprašati za svet in jo prositi dovoljenja za tako usodno dejanje; ko je tako razbil dr-žavnozborsko enotnost avstrijskih Jugoslovanov in ko je nato še Slovensko ljudsko Stranko^ katero smo po sklepih katoliških shodov z združenimi močmi, s skupnim delom in osebnimi žrtvami u-stanovili in utrdili, samovoljno hotel razbiti, so morali vsi pomisleki utihniti. Pustili smo dr. Šušteršiča in ostali pri Slovenski Ljudski Stranki. Slovenci! Namesto Slovenske Ludske Stranke se nam ponujata kar dve stranki. O-be je ustanovil poslanec, ki je v odločilnem času zapustil Jugoslovanski klub. Ena naj hujska kmeta proti meščanu, druga meščana proti kmetu. Pokažimo da takih strank, ki slovensko narodno moč na veselje naših sovražnikov cepijo in ki nam prinašajo do-sej neznani stanovski boj, ne maramo! Ravnajmo se po navodilu našega kneza in škofa, ki hoče, da se zvesto združimo v S. L. S. Z dejanjem dokaži-ifio, da, stojimo vsi za poslanci S. L. S., katerih dosedanje delo v Jugoslovanskem klubu, nam je poroštvo, da bodo tudi poslej odločno in uspešno branili naše duševne in gmotne koristi! Hočemo, da se S. L. S. krepka in združena »bori za uresničenje našega velikega narodnega vzora, za osamosvojitev in združenje Jugoslovanov. Slovenci! Slovenska Ljudska Stranka' se je izčistila. Bratovsko se strnimo okrog njenega prapora, ki je v bojih preizkušen in z zmagami ovenčan! Za začasno vodstvo S. L. Stranke: A. Kalan, predsednik. Uerdništvo "Edinosti" v Trstu je sprejelo sledeči do- dal v stranki popolnoma sa- pis: movoljno, trpeli, da kljub iz- — Splošna mizerija. — Ve rečnemu pozivu ni skozi štiri leta niti enkrat sklical deželnih, poslancev S. L. S. na razgovor, kjer bi deželni' odbor pojasnil stanje deželnega gospodarstva irj se posvetoval, kako pomagati stiskane-mu ljudstvu.. Trpeli smo, da ni smel ob petdesetletnici dr. Kreka na nasilno zahtevo dr. Šušteršiča noben izmed listov, ki izhajajo v Katoliški tiskarni, niti z besedico omeniti tega slovesnega dogodka; trpeli smo, da je tega soustvaritelja naše stranke, tega jugoslovanskega prvoboritelja dr. šušteršič hoiJel iz stranke odstraniti. Trpeli smo, da se je razbila edinost našega zadružnega gospodarstva. Trpeli smo, da se dr. Šušteršič ni hotel z nami kot enakovrednimi pogajati: trpeli smo, da je preko škofa, ki je na željo duhovščine hotel posredovati, sklical duhovnike in si izpo-sloval pri njih zaupnico ter tako vsako poravnavo preprečil. Prevelika je bila na§a potrpežljivost. Toda ko je načelnik stranke v sedanjem, za usodo na- lecenjeni gospod urednik! Dovolite tudi meni, da si o-lajšam srce s tem, da potožim — dasi nič novega — v predalih naše "Edinosti" o našem mizernem življenju. Skrb za prehrano je dan za dnem v pogovorih vseh ljudi, je pa tudi skrb naših listov, da grajajo, kar je v aproviza-cijskih stvareh graje vredno. Mi menda ne dočakamo več časa, ko ne bo treba več tega pisati. — A zdaj vsi obziri v stran in pomagaj in govori kdor more, da le koristi kaj trpečemu ljudstvu: Na vsej črti smo veliki reveži. Pomanjkanje v vsem in povsod. O kruhu niti ne govorim, saj od tega me že glava tri dni boli. Sedaj imam v mislih neko drugo skrb, skrb za obleko. Naravnost, povedano,! nimamo ni obleke, ni perila. Uradnik s svojo plačo ne more kupovati kar po cele ducate skupaj, kupiti mora vse sproti. Prvo leto vojne nismo ničesar kupili, ker se nam je zdelo predrago in smo upali, da vojna neha — drugo leto _ vlečemo naprej ne druglti I Krpati in Šivati se že' da nekaj časa, končno se pa vendar izrabi, da ni pomoči več. Otroci morajo v Šolo čedno opravljeni, a s čim naj jih oblačimo, če ničesar nima mo, posebno pa za deklice. Nogavic sploh ni dobiti, one mrežaste so po 24 do 26 kron par! V nekaterih vtčjih trgovinah se vidijo stelaže polne celih omotov perila in drugega blaga. Ko sem vprašala po tem prodajalko, mi odgovori: 'Gospa, blago je tam, a za nas, kot bi ga ne bilo, ker je zaplenjeno od vojaških oblasti." Da bi ga vsaj skrili, da bi se nam ne delale skomine po njem, ki ga tako nujno potrebujemo! Vtem oziru bi morala državna oblast tudi kaj ukreniti in pomagati strganemu ljudstvu. Pa še nekaj: Aprovizacijska komisija nam daje izkaznice za milo, ker najbrž misli, da je to dovolj — čisti bomo že s samimi izkaznicami! To je važna toč ka, kateri se mora odpomoči. Perice nočejo jemati več perila, češ, ni mila. Sedaj v tem pomanjkanju leži tri do štiri tedne umazano perilo po stanovanjih. Ali naj doma pere-mo in s.čim? Ni sode, ni mila; potem pa priporočajo Čistost, da se obvarujemo bolezni. Seveda, lepo je govoriti, a sama beseda nič ne izda. Dejanj je treba, dejanj! — fina v imenu drugih. — Kruha ne bo! Tako se čuje. z vseh strani, in izvedeli smo tudi iz dobro jpoučene-ga /ira, da prihodnji teden, ako v zadnjem trenotku ne pride moka, ne dobimo več kruha. Strahoma se moramo tu vprašati: kaj pa potem? Kaj bomo jedli? Obenem pa tudi vprašujemo, kako je na drugi strani mogoče, da se dobivajo živila aprovizacijske komisije — brez izkaznic, ko je vendar tako pomanjkanje najpotrebnejšega? Uradniš tvo in uslužbenstvo aprovi zacijske komisije v prosti lu-ki vendar dobiva izkaznice, kakor vse drugo tržaško prebivalstvo, kljub temu pa dobiva vse to osobje brez izka-" znic, proti plačilu 1 k. imeniten obed, kakor ga ne dobi v gostilni niti za 5 ali 6 kron. Tu je dovolj testenin, dovolj maščobe, c|ovolj moke, dovolj mesa; torej vse samo takih živil, katerih prebivalstvo na izkaznice ne dobi toliko, da bi se moglo pošteno najesti. In sedaj, če ne bomo imeli kruha? Ali bo aprovizacijska komisija tudi še nadalje,tako darežljiva napram svojim i-tak sijajno plačanim nameščencem, da jim bo tako brez izkaznic dajala prebivalstvu pripadajoča živila? Tako razmetavanje najpotrebnejših ži vil bi bilo vendarle nekoliko preveč. — Išče se Karol Konobla iz Komna na Krasu, pogrešan od 28. aprila 1915. Tedaj je šel iz Kamnika na bojišče s 7. maršbataljonom 97. peš-polka. — Išče se Viktor Ivančič iz Kobarida št. 126, star 16 let, krojač, velike postave, ki je bil najbrž odpeljan z italijanskimi ujetniki v dvanajsti ofenzivi. Oblečen je bil v vojaške .hlače, jopič rjave barve, klobuk črn in nove čevlje. Kdor kaj ve o njem naj blagohotno sporoči na naslov: Peter Mrak, Cerkno 123,/Pri morsko. * \ —županstvo občine Devin se nahaja sedaj v Sv. Križu pri Trstu; občinarji se lahko za vsako pojasnilo . obrnejo na županstvo, ki jim bo takoj odgovorilo. in drugim odjemalcem mleka naj bo to v blagohoten opomin in svarilo za bodočnost, da odsedaj naprej bolj pazijo, da dobimo mlekaiji svoje steklenice nazaj. Ne samo da so steklenice sedaj jako dražje, ampak jih niti dobiti ne moremo. Ako se bodejo rabile naše steklenice se vedno tako kot sedaj, da jih razbijajo in rabijo za druge namene vam moramo povedati le to, da v kratkem nam ne bo več mogoče razvažati mleko v steklenicah na dom. 75 odsto-skov oddanih steklenic se razbije radi nemarnosti. Prosimo tudi naše odjemalce, da bolj točno vračajo steklenice. Nadalje smo primorani apelirat: na naše odjemalce, da bolj točno plačujejo, ker znano vam je, da se sedaj blago dobi le za gotov denar. * - S spoštovanjem Slovenski mlekarjl :>oa tudi lahlko zavarujejo svoje -soproge za $150 smrtnine, aiko plačajo še 25c. mesečnp zraven rednega asesmenta. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ab 1. uri popoldne v iSchwalbovi dvorani. Natančnejše ^odatlke dobi lahko vsa/k pri predsedtoiiku John Lev-stek/ 1121 E. 66th St. in pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36tlh St. ali pa sploh pri vsa* ikem društvenem članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je (prilika. Zglasite se tri dni pred i&e>jo pri dr. zdravniku, dr. J. M. Seliškarju, da vas preišče. (sreda x) Pozor! Spodaj podpisani si uso-jam naznaniti slovenskim go spodinjam, da sem se namenil razprodati nekoliko gro-cerijskega blaga po jako znižanih cenah. Ker nameravam uporabiti prostore tudi za mesarsko obrt. Razprodaja se prične 8. julija ter traja dva tedna. Za pošteno in točno postrežbo je jamčeno. K otylnemu posetu se priporoča udani V. Kosič, 6611 St. Clair ave. (81) Račun med krajevnimi društvi in S. D. Z. za mesec maj. Asesment št. 55,1918. to vrednost predno kupite. Deset lotov, hiša^z 2 velikimi sobami, cena $900, plačate $800, ostanek na lahka odplačila. Lepa stara'hiša, 4 sobe, en lot 50x100, cena samo $1700. Plačate $500 takoj, ostanek na lahka odplačila. Druga velika vrednost je hiša 4 sobe, lot 80x140, cena $1900. Samo $800 takoj, drugo na lahka odplačila. Hiša 6 sob, s 5 loti, cena $3200. Takoj $1000, drugo na odplačila. Corner lot, blizu cestne železnice, samo $450. Lot 50x 100 za $375. Lahka odplačila. Hiša za dve družini $2500, plačate takoj $500, drugo na lahka odplačila. Hiše za dve družini tudi po višjih cenah. Mi imamo tudi,druga posestva, 5 akrov zemlje v Eu-clidu in 8 akrov blizu Euclid ave. Jako poceni. Vsa pojasnila dobite pri Geo. Travnikar, 19112 Shawnee ave. Nottingham, stop 125 ali pri M. A. Kalozi, Nottingham stop 125. Znano je vsakomur, da je g. Travnikar vedno pošteno trgoval in vam jamči tudi sedaj, da bodete zadovoljni z vsako kupčijo. Se priporočamo. G. Travnikar in A. M. Kalozi. (X 79). POSEBNO NAZNANILO od špecijalista v/nožem in ženam, iki so bolni r^ kaki kronični 'bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsaike ?nane kronične 'bolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili iboilni in kdo vas je zdravil Mnogo zen.sk je ibolnjh iker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedo 'kaj je narobe. Ne odlašajte kllokler se vam ne more iveč pomagati. Vsa zdravilk in n^jtboilj moderne električne naprave imam za vašo pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v »vašem jeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Prejskava s X iarkii, kadar je potrebno. UraJdlne ure: od 9, zjutraj do 8.- zvečer. Ob nedeJ'jaJh od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick J209 Ontario St. ,en blok od marketa. 11 NAJFINEJŠE .ženske bluze iz vsakovnstneg-a blaga, fin0 izdelane, dobite rt-dno po najnižjih cenah« pri Beno B. Leuistig, 6424 St. Clair ave. (*39) Prilika da kupite farmo. . Pokličite ali se osebno zglasite pri C. W. Wahl, takoj na 1002 E. 72nd St., ali pa po telefonu Princeton 2169 W. Nima primere v 0-hio. - (80). Naznanilo. Članom društva Napre) Št. 5 SNPJ. se naznanja, da se vrši seja v sredo dne 10. julija 1918 ob 8. uri zvečer v veliki Birkovi dvorani. Ker se redna mesečna seja ni mogla vršiti minulb nedeljo. Na dnevnem redu je več važnih zadev in med arugim tudi razprava glede pravil, zato pričakujem obilne udeležbe. Ludvik Medvešek, tajnik. (80). fine »vilene obleka vt £ice in vs* dlrugo dtobite pri meni vedno pp nižji ceni (pot drugje. Remo B. Leu»tig, 6424 St. Clair ave. (X39) Naznanilo. 1 Sledeča posestva imamo naprodaj: Eno posestvo na vogalu, za( več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami .kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopalik Če in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno en aker sveta zraven na Buitvardu. Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno k'jpite drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave. ,(72) Naprodaj sta dva para mladih konj, z vso opravo vrelci1. Odda se tudi stalno dlelo za oiba para. Zanesljivemu človetku se produ tudi na male obrolke. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.2723. W. X65. VOLINENE ALI SVILENE kilkije vsakovrstnega kroja in iz najboljšega 'blaga, fino izxle-larte, 'vise številke, dobite pri Beno B. Lemstig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (x3Q) dobite najboljši sladoled in mehke pijače? V lekarni F. BRAliUCH, 1353 E 55th STREET vogal St. Clair A»o. Točna postrežba. Dr. J. B. ŽUPNIK, Sloven»ki ZOBOZDRAVNIK. 6127 St Clair Ate. Nad Grdinovo trgovino. Uradne ure 8:30 zjutraj do 8. zvečer Vaša obleka bo izgledala kaikor nova ako jo prtnesete nam čistit, barvat ali popravit. Mi tudi valšo staro obleko prenarekl&mo po novi modi.- The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St (Wed). Front soba se odda v najem za dva fanta. Vprašajte na 5409 Spencer ave. (81) Išče se bartender pri Slovencih, mora biti vešč delu. Vpra šajte pri Jos. Nose, 1245 E. 55th St. • (81). Oddajo se dve sobi, ena za 2 osebi in ena za eno osebo, brez hrane. Vprašajte .na 1453 E. 53rd St. (82). Iščem slovensko dekle ali udovo, ki se razume na kuhinjo in zna sania nekoliko kuhati. Plača od .$8.00 do $12.00 na teden in vse prosto. Oglasite se pri Hotel Sershen, 694 E. 152nd St. (82). ti , i*** : . \ • ^ ' - ' Slovensko dekle ddbi stalno in dobro delo v uradu. O glasite se pri Star Furniture Co. 5824 St. Clair aw. (x66 Odbor. (Wed. 102). Pozor! Kupujem in prodajam vsakovrstne harmonike. Učim tudi igranje na harmoniko. • Josip Ritss, 1177 E. 60th St. Cleveland, O. (80 PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpežno in poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (*39) ni« -mo n«prijttno rai. ampak to tudi zalo ikodljiva j iu. Potenj« dela namreč nc W da človek težko hodi; tega pa dela potenje nog tudi I zopem smrad, čemu bi ti to._ pomagali v tej zadevi, ko imate; lepo priliko in hitro odpomoČ? , pite si I Severn's Foot Powder (Severov PraSek za noge). Umijt« •i noge vsako n >6 z goi ko vodo. zjutraj ei pa nadrgnite e tem prstkom po nogah, podpl tih, petirh m med prsti. Denote nekaj t«ga praska tudi v devolj in v nogavico. Ta pra&ek je nujboljie sredstvo za noge, te se vam potijo, de vas bolita erbijo, ie ao bt121.000.000 večji kot oni pred vojjio. J ' * ia To je primerjava triletnega dobička z enoletnim dobičkom —- kar je na vsak način nepravilno glede primerjave. Te številke niso samo zavajajoče, ampak The Federal Trade Commission je očividno naredila napako, ko je Številila, Skupni dobički tekom treh let, ki znašajo $140.000.000 so bili zasluženi na prodaji mesa, ki je bilo vredno štiri tisoč in petsto milijonov dolarjev. To pomeni, da je bilo zasluženega tri cente pri dolarju, komaj en odstotek centa pri funtu mesa. Dobički mesarjev so malenkostni, če primerjamo dobičke onih, ki živino prodajajo. Nobena druga trgovina se ne vodi na tako majhni podlagi dobičkov. In nadalje — kar je jako važno — samo majhen del profita se je izplačal delničarjem v dividendah. Ostanek je bil založen nazaj v podjetje. In tako se je moralo narediti, če premišljujete o problemih, katere so morali mesarji rešiti — in hitro rešiti — tekom teh let vpjne. Voditi mesarsko podjetje v vojnih časih, ko so se plače zvišale in je bilo potrebno dvakrat ali trikraf več plačevati za živino, je bilo tudi potrebno, da se kapital dvakrat ali trikrat zviša. Nadaljni dobiček od tega je samo pošten zaslužek pri tem, in kakor smo omenili, je večji del zasluženega dobička šel nazaj v podjetje, da se je financiralo ogromne zaloge blaga in da so se postavila nova poslopja, potrebna za povečanje trgovine in zahtev, katere je stavila armada in mornarica Amerike in zaveznikov na mesarska podjetja^ * Ce ste vi trgovec, tedaj se bodefe zavedali, rili v trgovini, pogovorite se o kaj pomenijo ta ta dejstva. Oe ste vi nepoznai teh stvareh s kom, ki razume stvar —' vprašajte na svoji banki — vprašajte, da primerjamo dobičke mesarske trgovine z onimi kakega drugega velepddjetja v teh časih, in prepričali se bodete, kaj je resnica. • The Federal Trade Commission ni podafa nobenega, dokaza k svojemu poročilu, da bi imeli velemesarji monopol na mesarsko obrt. \ i Nasprotno, poročilo te komisije kaže na pomen in velikost veleynesarjev, x i Velemesarji, omenjeni v tem poročilu, so pripravljeni dokazati vsakomur, ki ni fanatičen, da se nafhajajo medsebojno v ostrem tekmovanju, in da nimajo nobene moči, da bi manipulirali s cenami. JL ' ln še več, vladne številke dokazujejo, da pet velikih mesar-* jev, ki so omenjeni v poročilu, tvori samo eno tretino vse mesarske obrti v deželi. / • ± * Oni želijo, če bi jim bilo le mogoče, da bi vas zainteresirali v podrobnostih njih argovne. Na primer, kako je mogoče, da prodajajo pripravljeno meso za manj kot velja žival prir^^. živi vagi, namreč ker uporabljajo stranske produkte. Poleg ^ tega pa imajo krasen sistem distribucije mesa po vsej tej o-gromni deželi kakor tudi v drugih deželah. * * s - Pet velemesarjev omenjenih v poročilu, se čuti opravičene, da sodelujejo eden z drugim s tem, da skupno podajejo to izjavo občinstvu v presodbo. Oni so bili zmožni, da so naredili veliko delo za vlado v ča-cu, ko jih je, vlada potrebovala; 6ni so odgovarjali vsem potrebam, ki jih je prinesla vojna točno in popolno in oni so prippiyljeni sporočiti njih zadevo premišljenim ameriškim državljanom z dejstvi, jasnimi kot beli dan. Armour & Company Cudahy Packing Co. Morris & Company Swift &'Company Wilson & Company / s