Projektna mreža Slovenije      |      Oktober 2019 3
BLIŽA SE PROJEKTNI FORUM 2019
P
rojektni forum je vsakoletni osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management. 
Gre za konferenco, na kateri se zberejo strokovnjaki, raziskovalci in akademiki s področja projektnega 
managementa. Že nekaj let na njej poleg domačih sodelujejo tudi tuji predavatelji. Tako je konferenca 
v preteklih letih že začela nekoliko preraščati nacionalno usmerjenost. Lahko bi rekli, da za znanje ne obstajajo 
državne meje in da se je občasno potrebno zazreti tudi čez meje, še sploh, če se je možno kaj naučiti. V nadaljevanju 
Projektni forum 2019 na kratko povzemam po sestavku, ki ga je pripravil na temo foruma Rok Petje, sekretar ZPM, 
v zadnji številki ZPM Mrežnika.
Letošnja konferenca Projektni forum  2019 nosi naslov »Projektna Slovenija«. Na to tematiko je na lanskem Projektnem 
forumu opozoril dr. Anton Hauc. V Sloveniji namreč zelo odmevajo novice o neuspešnih projektih, veliko premalo 
pa o uspešno zaključenih iz katerih bi se lahko učili dobre prakse. Konferenca bo potekala 12. novembra 2019 na že 
preskušeno odlični lokaciji v Ljubljani, v Radisson Blu Plaza Hotelu. Toplo vabljeni, da obogatite sebe in dopolnite 
svojo mrežo povezav. 
Organizatorji z letošnjim dogodkom želijo izpostaviti primere dobrih praks projektnega managementa in projektov, 
ki so bili izvedeni v Sloveniji ali s strani slovenskih projektnih managerjev. Tudi Slovenija namreč spada med okolja, 
kjer lahko najdemo številne inovativne rešitve na področju projektnega managementa in pa odlične projekte, ki 
so jih izvedle organizacije, podjetja, javni zavodi in občine, a se o njih premalo ve, predvsem pa se iz njih premalo 
naučimo. Tako bo na dogodku predstavljenih več projektov z različnih področij, različnih velikosti in zahtevnosti, 
ob tem pa tudi strokovnjaki, vodje projektov in drugi pomembni deležniki, ki skupaj ustvarjajo uspešne projekte. 
Delovanje na predstavljenih projektih bo obravnavano z vidika ICB kompetenc. Gre za model kompetenc projektnega 
managementa, ki ga je razvilo Mednarodno združenje za projektni management IPMA in s katerim lahko presojamo 
ustreznost in celovitost usposobljenosti projektnih managerjev. Udeleženci bodo tako na tokratnem Projektnem 
forumu ob spoznavanju primerov uspešnih slovenskih projektov in praks projektnega managementa spoznavali tudi 
pomembnost posameznih kompetenc projektnega managementa in njihov prispevek k uspešnosti projektov.
Pa preidimo od Projektnega foruma 2019 na vsebino tokratne številke Projektne mreže Slovenije. Revija tokrat 
ponuja dva znanstvena članka, prvega na temo kompetenc v mednarodnih projektih, drugega pa o pospeševalnem 
vplivu sposobnosti dobre presoje in hitrega odločanja na področju projektnega managementa in managementa 
portfelja projektov na uspešnost osvajanja Industrije 4.0 v organizacijah.
Urška Naveršnik in Mirko Markič sta proučila kompetence, ki so po mnenju sodelujočih v projektih Leonardo da 
Vinci najbolj ključne za učinkovito sodelovanje v mednarodnih timih, in analizirala ter primerjala vrednote članov 
v mednarodnih timih po državah. V raziskavi je sodelovalo 328 oseb iz 31 evropskih držav. Vsak sodelujoči je 
sodeloval vsaj v enem projektu Leonardo da Vinci. Vprašani so med ponujenimi kompetencami najvišje ocenili 
sposobnost koordinacije aktivnosti, sposobnost dela z ljudmi iz drugih kulturnih okolij ter sposobnost produktivnega 
sodelovanja z drugimi. Kot najmanj pomembne so anketiranci navedli znanje na drugih področjih (npr. finance), 
sposobnost vzpostavljanja lastne avtoritete in profesionalno znanje o drugih državah (ekonomsko, družbeno, pravno 
ipd.). Avtorja sta potrdila hipotezo, da se vrednote med evropskimi narodi statistično značilno razlikujejo. Obstajajo 
sicer podobnosti znotraj posameznih regij, vendar pa ni dveh držav, ki bi imeli identično razporeditev vrednot. Za 
severno in zahodno Evropo so najbolj značilne vrednote storilnost, tradicija in varnost ter nadvrednote konzervacija 
in samopoudarjanje. Za južno in vzhodno Evropo pa so najbolj značilne vrednote dobrohotnost, samousmerjanje 
ter hedonizem pri vrednotah in odprtost za spremembe ter samopreseganje pri nadvrednotah. Poleg strnjenega 
UVODNIK

Projektna mreža Slovenije      |      Oktober 2019
4
in preglednega teoretičnega dela o mednarodnih timih, kompetencah in vrednotah sta glavna prispevka avtorjev 
raziskave predvsem mednarodna študija kompetenc članov projektnih skupin na mednarodnih projektih in 
inovativni pristop k analizi vrednot po evropskih državah.
Profesorja dr. Pieter Steyn in dr. Brane Semolič ugotavljata, da so projekti in portfelji projektov Industrije 4.0 
kompleksni, večdimenzionalni in dinamični.  Njihovo kompleksnost je mogoče razčleniti na poslovno kompleksnost, 
tehnološko kompleksnost, organizacijsko kompleksnost, kompleksnost kompetenc in kulturno kompleksnost. Zgolj 
tehnološke spremembe v organizacijah niso dovolj za doseganje pričakovanih rezultatov, kot je to veljalo v preteklosti. 
Kritični integratorji novih verig vrednosti in poslovnih procesov so kolaborativni projekti in programi, ki delujejo 
kot organizacijska vozila in sploh omogočajo uvajanje novosti, preoblikovanje in spremembe, tehnologije in sisteme. 
Najpomembnejša je sposobnost dobre presoje in hitrega odločanja oziroma pronicljivost. Članek je osredinjen na 
razpravo o izboljšanih praksah upravljanja projektov in portfeljev projektov z namenom večjega uspeha podjetij na 
področju uvajanja industrije 4.0. Članek je v angleškem jeziku.
Kot vedno tudi tokrat vabim vse vas, ki delate na projektih, raziskujete različne vidike projektnega managementa in 
lahko tako ali drugače prispevate k širitvi izkušenj in znanja s področja projektnega managementa, da prispevate v 
skupno zakladnico znanja in ga delite z ostalimi v obliki članka v reviji Projektna mreža Slovenije. Saj poznate rek 
»vzgledi vlečejo«. Odlika te revije so članki v pretežno slovenskem jeziku, ki avtorjem olajšajo strokovno izražanje in 
pogosto doseganje višje kakovosti člankov kot v tujem jeziku, bralcem pa lažje absorbiranje novih spoznanj.
Brigita Gajšek, urednica