V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6	for.	20	kr.
„ pol leta	.	3	„	SO	„
n četert leta	1	„	70	„
Po pošti:
Za celo leto	.	7	for.	60	kr.
„ pol leta	.	3	„	80	„
„ četert leta	.	2	„	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar. pesom.
Št. 54»	V Celovcu v sredo 19. julija 1865.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuj e: 6 kr., ktera se enkrat,' 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
-----
Tečaj 1.
Mladina — naša nada.
Skorej bode spet šolsko leto pri kraju ; spet zapusti naša slovenska mladina nemška in ponemčena mesta, poda se v prelepo svojo domovino, in verne se na preljuDi svoj dom, kjer bode spet slišala in govorila mile glasove jezika maternega. Le pridi v naročje svojih ljubih prijatlov in znancev in vživaj veselje, kterega si po dolgem in velikem trudu vredna in potrebna. Pa — ljuba šolska mladina! zraven veselja in počitka te tudi v počitnicah čaka marsikaj dela in truda — za veliko našo mater, za slavno Slavo. Po šolah in mestih nisi mogla za njo veliko storiti, — zdaj v ljubi domačiji, v sredi ljubih Slovencev moreš na ndrodnem polju veliko veliko storiti. Mladina, ti si naša nada, ti si „Slovencu" prijatelica, od česar imamo dosti prelepih dokazov; ljuba mladina! dopusti da „Slovenec11 Slovencem, prijatel mladim prijatlom spregovori zdaj ~o koncu šolskega leta pri-jatelsko, prijazno besedo!
Šolska mladina! zbuj aj donid slovenski duh! Žalostne okoliščine So branile, da se duh slovenski ni mogel oživljati in razvijati, — vendar se je storilo veliko in se obernilo na boljše — vsem overam vkljub. Pa še jih je veliko, ki spijo staro narodno spanje; —■ jih je veliko, ki se zbujajo pa nimajo serca, da bi se skazo-vali za prave Slovence. Tu je še dela veliko. Ljuba mladina! tukaj se skazuj in delaj, kolikor koli le premoreš, zbujaj zaspane, zbujene pa podpiraj. Povej ali beri kako domačo pripovest, zapoj kako pošteno, domačo pesem, — in gotov sad ne bode izostal. Kjer je vas pa več, napravite in oskusite kako slovensko igro; ni treba akega gledališča ali kake bogato okinčane sobane, — pod lipo, na travniku, na gumnu se tudi da kaj narediti: „Iz malega raste veliko!“
Besednik.
Književne eertice.
Ponosnega veselja igra gotovo slehernemu rodoljubu slovenskemu serce, ko gleda marljivo delovanje na polji slovenskega napredka, ki se čedalje lepše razvija. Narodna zavest, narodni ponos izbuja se dan za dnevom veselejše tudi v najdaljših pokrajinah mile Slovenije naše. Posebno se pa slovstvo slovensko razcveta veselo in, če pojde o sreči naprej, čaka ga še lepša pri-odnost. Leto za letom postaja obilneje gle-dč broja, kakor tudi gledč raznoverstnih 8truk, na ktere se razvija in razdeljuje. Do zdaj smo obdelovali najbolj slovniško in lepoznanstveno plat, česar je tudi trebalo, da smo dobili po slovniških pravilih ustanovljen jezik, kterega lepoznanstvo gladi in čisti. Lani smo storili že velik korak naprej lotivši se naravopisa, in po Kozlerjevem zemljovidu tudi pervo stopinjo v zemljopis, kterega bode g. Jesenkovo delo, ki se nam iz Gorice obeča, skorej pomnožilo, Geršakova čitalnica donaša nam
Priporočaj in beri slovenske časnike! Minuli so časi, v kterih so ljudje mislili, da je za kmeta samo motika, kosa in sekira. Tudi kmetom j 6 naše dni treba kaj se učiti in znati. Kako hočejo občine ali srenje opravila svoja opravljati, da bode prav, deržavi in občinam na korist in srečo, ako nič ne vedč o postavah in časnih potrebah? Kako hočejo kmetje svoje visoke davke plačevati in svojim mnogoverstnim potrebam vstreči, ako si ne bodo znali več pridelovati in prisluževati? Prav tako in sreča velika za naše ljudstvo, da so se ljudje jeli časopisov bolj anati, tudi si jih naročevati in pridno jih prebirali. Pa vsak začetek ie težek, — posebno pa pri nas Slovencih zastran branja slovenskih knjig in časnikov. Slovenci nismo imeli slovenskih šol, nismo se učili slovenski brati, zatorej se marsikomu slovensko branje težavno dozdeva. Pomagaj, ljuba mladina! vzemi ti časopis v roko, prebiraj glasno in počasno, razjasnuj bolj neznane in nove besede, — potem pa tudi zaukaži, da kmetje eden za drugim berč in ne bode preteklo 14 dni in perve pa naj hujše sitnosti in overe so premagane. Na kar pa posebno glej, je to, da vrineš naše časnike srenjskim predstojnikom, kavanam,. kerčmam in odpraviš tiste nemško časnike, ki za nas Slovence in za naše pravice nimajo nobene besede, na vsa usta pa vse, kar je slovenskega in sploh slavjanskega, gerdijo, čer-nijo, zasramujejo in zatirajo. Povej ljudem in prašaj jih, ali je pametno tiste plačevati, ki nam ostro brušen meč v persi zasajajo? Noben narod ne plačuje in ne podpira takih časnikov, ki so mu sovraž. Učimo se od njih Slovenci in pustimo nam sovražne časnike!
Nabiraj slovenske pesmi in besede! S prostim kmetom boš se šolske počitnice pajdašila ljuba mladina in ravno med prostim ljudstvom se nahaja marsi-ktera prelepa slovenska pesem, prislovica,
izverstne narodarske razprave, in z Blei-sovimi in Vilharjevimi igrami se je napravil tudi na dramatičnem polju pervi začetek.
Ni ga skorej tedna, da bi ne izišlo kako novo delo slovensko med svet. S kolikim hrepenenjem pa pričakuje posebno mladina slovenska vsako po časnikih naših naznanjeno novo knjigo, — in dobivši jo v roke rekel bi, da jo kar požre! Ali ravno to je, kar me skerbi in vznemiruje. To naglo požiranje ni dobro. Ni vse zlato, niso same rude-če jagode, kar se piše in popeva v slovenskem jeziku: kdo bi hotel to terditi? Koliko terdih kamenov, ki le preradi zastanejo v za vse navdušenih sercih mladenških, se poserka med zlatimi biseri v nepreraišlje-nej naglici! In če vemo, da se človeka slabo raje prijemlje ko dobro, kakšna korist utegne iz tega za našo mladino vzra-sti ? Temu kriva je nezmožna razsodnost mladostna in še premalo uglajeni okus gledč slovstvenih lepot in dragocenosti, če hočete, povem Vam eno na primer: Godilo se je meni in mnogim tovaršem mojim, ni še tega dve leti, da se nam je dopadal spis v nekem zabavniku slovenskem in to tako zelč, da smo ga za naj goršega v celem
beseda itd. Poglejte prelepo vijolico, kako tam na skrivnem in tihem pod ternjem skrita prijetno dije; ravno tako se marsiktero čisto, slovensko jezikoslovno zlato in srebro v borni koči na kmetih nahaja. Srečen, kdor ta žlahtni zaklad naleti, vzdigne in shrani. Zatorej, mladina! poprašuj , zapisuj in nabiraj, in kar najdeš, izroči kakemu znanemu rodoljubu, da se tudi najmanjša drobtinica ne pozgubi, temveč spravi na beli dan. Naj svet, ki naš jezik toliko rad zasramuje in sovraži, sčasom vidi in spozna bogatijo, gibčnost in milino našega jezika in svojo krivico prekliče.
Podpiraj slavjansko slogo in vzajemnost! Nemcev je v Avstriji 7—8 milijonov, — Madjarov 4—5 milijonov, — Slavjanov pa je 17—18 milijonov. In — čudi se svet! — od Slavjanov se v Avstriji še govori komej, tim manj se posluša njih glas. Odkod neki to? Nemci vedč, kaj hočejo, in delajo složno in vzajemno za svoje namene, — Madjari so tudi vsi ene misli, imajo si pred očmi vsi en in isti cilj in konec. Kako pa je z nami Slavjani? Čehi malo marajo za Jugoslavjane, Hervati malo za Slovence, Serbi se s Hervati kav-sajo zavoljo imena, Slovaki nočejo slišati od češke slovnice, in Poljaci hodijo svoja pota. Hervatje so dobili svojo dvorsko kan-celarijo, pa ne vemo, ali bodo pomagali tudi dobiti jo slavjanskim bratom Čehom, Poljakom in Slovencem. In če dobijo Čehi, česar želijo in iščejo, Bog ve, ali se bojo pognali tudi za naše pravice. Taka je med Slavjani, ne delajo složno in vzajemno, torej je pa tudi le malo sadu. Govori se od Čehov, Poljakov, Eusinov, Slovakov, Serbljev, Hervatov in Slovencev, — avstrijan-skih Slavjanov pa nikdo v misel ne jemlje. Pa te žalostne resnice nismo krivi le mi Slavjani, timveč naši nasprotniki, ki so brata ščuvali in šuntali nad brata in si na vso moč prizadevali, razdor in neslogo sijati med sorodne brate, da bi vse vkup
zabavniku imeli, spis, kterega je kritika pozneje čisto — zavergla. Po tem so se nam še le oči odperle!
Kako temu v okom priti? čujte možaki narodnjaki, ki radi pravite: „Mladina je na-. ša nada“, — temu pomorete lahko Vi, da se vam tem gotoveje izpolni, česar si nad-jate. Tu je versta na Vas, da pokažete in razjasnite, česar neizkušena in neizvedena mladež še ne ve, še znati ne more. Kar hočemo in zahtevamo mi slovenska mladina od Vas, ki ste izkušeni in izobraženi možje, je, da se zopet poprimete živo in krepko kritičnega delovanja. Mlačnost in lahkomiselnost, ki vlada na tem polju slovenskega slovstva že nekaj let sem, ne more ne sme še dalje terpeti, če nočete, da zabredemo v zmešnjave, iz kterih se bodemo pozneje le težko izviti zamogli. Kam pridemo, če bode še dolgo „Slov. Glasnik11 le bolj hvalisal kakor pa rešetaval vsakega, ki kaj slovenskega na beli dan spravi, kakor da bi bilo za slovensko knjigo že dosti, da je le slovenski pisana, — in če bodo „Novice" še dolgo odpravljale vsako delo s privajenim jim izrazom: „Kaj več o tem delu drugo pot"? Tacih „druzih pot" nabralo seje „Novicam" že toliko breme, da jim želimo
pod seboj imeli. Spoznajmo vsaj enkčatf, česa nam' je posebno in pred Vsem treba. Stogč, VzUjeititfpsft iti bratimstvo med vsemi avstfijartsiimi Slavjpnif K temu moreš veliko pripomagati ti ljuba šolska mladina. Pripoveduj ljudem,' kako se po velikih mestih, na Dunaju, V Pragi, Lvovu itd. shajajo SlavjAtii rtižnih plemen, kako se eden druzega jezika vadijo, kako med seboj vsak svoje pesmi prepevajo, kako se med seboj spoštujejo, ljubijo in razveseljujejo; — povej ljudem daljej, kako tu in tatn' Slavjani napredujejo, kaj od vlade imeti hočejo, ko-likoi so že dosegli; dalje kaži jim, kako bi imeli tudi mi za njimi hoditi in jih podpirati, kako to, kar eno slavjansko koleno doseže, na pol že tudi vsem drugim Slavja-ritftti priptidi: Čč tako delaš, gotoVo frodesko-rdj prtšHUlti tažko iti' dolgo pričakovana sfpežda ifaVjanske- »logti itr vzajemnosti; — tk na je porok in zastava Slavjatiske ve-ljavtičrfti id boljše pViliOdnoSdi.
To delaj, ljuba moVcnska nfltiđina! o šolskih počittiićah. Pa ne misli, da je k temu treba, Vpiti in fazsajati, rogoviliti iti dražiti; tega filtig obvadi, to Več Škodtije kakor pa koristi. Obnašaj se povsod mirno' in poli le Vtič, rie prizadevaj si nemškutarjev pre-kčršHeVati: zamorca tič boš do belega umil! — jtifšti jih, le tistih' še loti in derži, pri kterih čutiš, da islrfn ljubezni do domoVine šč tli, to podpihuj iti Oživljaj, da se Vnaitio dtf svitlfega plamena, iti Spet tudi druge ogrela, -m. Ne zaitieri ttii, Šolska mladina! mojih dortiOdOdhlh besed! Ravnaj se po njih in Svet btfčle škorej Spdžhal, da fe res — „mladina — tikša nada!“ —
Deržavni zbor,
Govpčć, dk še bode defrž. zbor v kratkem ritišldVil in štafet s prestolnim govorom, kjer bčdd posltitidi zvedeli, kaj iti kako, in da dfcegh. zbork več tič bode. Nasproti pa je ddžeihiiti kbOrOrtl Vtič pravic namenjenih, lri jih po sedanji sištemi kratko in malo niso ihteli, - vse tako, kakor zahtevajo federalisti že Od nekdaj. Ždlfetl nam )e le, da se vse ttidi Vrčsniči ih V djatiju izpelje. Sladkih bčsed; Obljub na papirju ih, kar je šS tacih lepih reči, ne potrebujemo več! PeivO, kar bi bilo potem potrebno, je to, da bi sč razpisale noVe Volitve na podlagi pravičnejšega volilnega reda. Če tudi mi-ništerska kriza ni koj pri kraju, se že po-terpi, samo da le kaj pravega zadenejo. — Komisija, ki Ste jo izvolili obe zbornici, da poravna ih dokonča proračun fitiančino pbštavo za 1. 1865, je že imela dve seji, ali neki ni mogla še Vsega dogotOviti. Ne-ktari celti hočejo vedeti, da se bode obrav-
— 214 —
tiava' razderla. Vendar pa se nič pravega ne ve, ker so se člani zavezali o vsem* molčati tako dolgo, da je kaj gotovega sklenjenega. — Zadnjič smo tudi omenili, da mislijo poslanci luterpelirati, kaj in kako je z rainistersko krizo. Dozdaj sicer tega še niso storili, ali ko je bil pretečeni če-tertek v očitni soji razgovor o predlogu oolnega odbora, omenjal je zlasti dr. Berger to Čudno stanje ter tožit, da zdaj ni nobene vlade in kdaj se bode ustanovila, da zve derž. zbor, s kom da ima opraviti. Ta odbor je namreč nasvetoval, naj se posvetovanje o novi čolni tarifi za letos odloži. To je tudi zbornfča odobrita, darilih je g. Kalchberg zahteval, naj se vladin predlog poterdi. Potem so se še menili o predlogih Za nove železnice, kakor za Budje-viško — Hčbsko, itd. ter so poterdili tudi to, kar je gosposka zbornica o Aškem okraju sklenila. —
Avstrijansko cesarstvo.
Dežele niže-avstrijanske.
Uuiiajt*. (Minister ska kriza, — dvorska kancelarija no t ran j e-a vs tr ij a n s k a, — Smerlihgovo delo razpada). Odkod da je prišla tako naglo znana ministerska kriza, v razjasnuje se od dne do dne bolj in bolj. Čujte, kaj se od nje tukaj sliši. Šmerling je imel na cesarskem dvoru dobrih prijatlov in krepkih podpornikov , po imenu na nadvojvodih Rainerju in Albrehtu, — vsa ostala cesarska rodovina pa stoji na strani presvitlega cesarja, ki je sam od sebe jel premišljevati, da tako ne pojde z našo vlado. Ravno ta čas se je pa začelo V deržavnem zboru raz-jjasnovati in prerešetovati žalostno stanje na-jših finačinih zadev. To je presvitlega cesarja nagnalo, da je svoje ministre pri tej priči k sebi poklical in jim naravnost povedal, da tako dalje ostati ne more in da je neobhodno treba, da se deržavni stroški znižajo. Pa ministri so neki rekli, da to na nobeno stran biti ne more. Tedaj pa je cesar rekel: „Pa jih spustim 50.000 vojakov domu.11 Samemu cesarju se imamo tudi za to zahvaliti, da se bode naša vojska tako zdatno zmanjšala in na mirno stanje postavila.
Zdaj pa neko anektodo ali šalinko, ktero set« sam slišal pripovedovati v neki tukajšnji kavani. „Slovenec11 je naznanil misel, naj se napravi devet dvorskih kance-larij in med njimi tudi kancelarija za notranje-avstrijanske dežele. To misel so pred nekimi dnevi tudi posneli in razglašali nemški časniki. O tej zadevi je nek gospod, kterega pa nihče iti poznal — po govoru je bil prej ko ne kak človek iz Ko-
roškega— pravil to le dogodbo: Leta 1863 bili--' so poslanci deželnega zbora na Kočoškem na domačo večerno veselico zbrani pri deželnem kapitanu in predsedniku deželnega zbora, g. grofu Goesu. Kakor vselej tako-so poslanci tudi tisti večer bili prav dobre volje in uganjali svoje šale. Tu jame g. E., ki je tedaj še deželni poslanec bil, svoje misli razkladati zastran federalizma in pravi, da je k izpeljavi federalistične sisteme naj-pred treba, da se napravijo deželne skupine (Landergruppen). Se ve da te misli niso šle centralističnim poslancem nikakor
v	glavo, in bilo je veliko smeha in besedovanja. Zdaj pa E. reče: „Gospčda! stavimo kaj, da imamo, preden 10 let mine, na Dunaju dvorskega kancelarja notranje-avstri-janskih dežel.11 Na to se zdajci vzdigne svetovavec najviše sodnije na Dunaju in deželni poslanec, g. žl. 0. in pravi: „Stavim 10 butelj šampanjskega vina, da tega ne bode,“ — in E. udari v roko in stava je bila storjena. Mi tukaj na Dunaju ne vemo, ali je ta pravljica le norčija ali pa resnica;
vi	poznate g. E in lahko zveste, ali je temu taka ali ne; *)' — pa bodi si, kakor hoče, to je gotova, da vsi časniki — tudi oficiozni — so pisali o tej reči, o kteri se poprej nobenemu še sanjalo ni. Morebiti da so jo le omenili kot utopijo in da jo pred celim svetom kot pravo bedarijo na sramoto postavijo; pa vendar 36 o nji po-gostoma govori ir; marsikomu se ne zdč tako abotna in smešna, timveč prav pametna in celč pravična in potrebna, da v resnici v življenje stopi ravnopravnost vseh dežel in narodov. Bomo videli!
Se nekaj moram Vam naznaniti, kar je prav imenitno in — če je res — veselo znatnnje, da se Polaci in Slovenci zavedajo. Slišal sem praviti, da se na Poljskem in Slovenskem napravljajo pisma, po kterih se deržavnim poslancem svetuje, naj za-pustč deržavni zbor in se podajo domu, kakor so že pred dvema letoma storili politično izurjeni poslanci češki in moravski. Tudi na Ogerskem in Ilorvaškem, ja še celć na Sedmograškem se menda pridno dela, da se podere, kar je nesrečna Šmer-lingova politika zidala. Vidi se očitno, da je le pravičnost do vseh narodov avstrijan-skih v stanu, avstrijansko deržavo postaviti na stanovitno podlago in zagotavljati vladi in deržavi srečo in slavo. A- Še par novic: Zl. Kriegsau, ki bode mbnda zanaprej tiskarne zadeve obravnoval, je velik prijatel Madjarov, in g. Komers, ki bode neki minister sodnijskih zadev, slovi kot pošten, svobodomiseljen in vsem narodom pravičen mož. —
*) Vso je resnica.	Vredn. [/
ii stifca dtibfer tak, kedar se jih bbdo lotile. Tfekb, mislim ti’e more iti ne šme nikakor več ostati za naprej, če nočemo lastne SVoje škode.
Vsake nov* delo naj be tedaj hitri), ko zagleda bteli dan, v tem ali onem Časniku kritično pregleda, da se očitnb pleve odberč od dobrega žernja, da se razločijo izverst-titiSti, pa tndi slabosti brbz vsakih ožirov, natančno iti določno, ne samo v poveršnjih betredah.
h*a pravite: Pisatelji naši so večidel mladi začetniki; če denemo njihova dela na rešeto ostre kritike, ostalo nam bode le malo rabljivega zehija, in verh tega preplašimo mlade delavce, da si naprej ne upajo več s kakim novim delom na dan.
Naštt misel v tej zadevi je druga; pefVen-ci ttis da so pbVSOd bolj ali manj pomanjkljivi, ali kaj iti koliko je pravega talenta v pisatelju, Vidi se ročno tudi v pervencih njegovih. Takemu naj se pokaže tedaj čisto ih OdkrittiserčhO: Vidiš, dragi moj, to je tako in takti; tukaj si jo dobro zadel, ta pa, ne vbiti, če bo veljala; to le je izverstno tiho pa slabo ; tega se derži, unega se varuj h i d.
Pameten človek se ne bode branil podu-čevanja, tem manj, ker hi samo pisatelju tifegb tudi ostalim br&veem na korist.
Kar pa nikamor ne kaže, s takim pa le kar proč; brez Usmiljenja naj se zaverže in izčerta iz slovstva. Nič ne de, če nam po teni takem ostane le sila malo kaj vrednega ; ljubša nam jfe Saka čiste pšenice, ko celi vagati druge, med ktero je več ko pol pleV in ljulike. Kar je zlato , ostane zlato tudi v ognju; za smeti je pa tako pravi prosto V lo na gnojišču.
Smešna se nam tudi zdi misel, ki deleč okoli velja, da namreč vsak domorodec moral bi biti v tudi pesnik ali vsaj prozaičen pisatelj. Če je kdo teh rodoljubov skoval nekoliko neslanih stihov, ali pa na-čerčkal Sako praznih in abotnih čenča-rij, potlej pa kar misli, da si je ne-smertne zasluge pridobil za narod in domovino ter hoče, da bi ga kar v zvezde kovali.
Slabo za narod, ko bi ne bilo druge pomoči in drUZega pota domorodstva svojega djansko kazati! Pisateljbtvb je lfe poseben dar previdnosti božje, ki tii Vsakemu dan; kdor pa svoj narod v resnici ljubi, našel
bode stotero prilolnosti, djahsko kazati mu svojo ljubezen.
Začnimo tedaj pregledovati in pretreso-vati vse od kraja, toliko skerbneje, kolikor več smo zamudili ta leta sem s svojo zapi-kernostjo in, skorej bi rekel, nemarnostjo. Lože se ljulika popiplje in popopleje, dokler je še redka, ko pozneje, kedar pšenico deleč preraste tem bolj, ker nepristrane kritike še niso nikoli nobenemu slovstvu škodovale , važnost in visoka vrednost njegova pa se je spoznala vvsakej literaturi že davno.
To kritično polje naj bi si posebno „Slov. Glasnik11 prisvojil, ki bi tako sčasoma leh-ko obsegal celo zgodovino novejega slovstva našega. Kako lepo in podučljivo je prebirati Glasnikove vozke prejšnjih let, ko je med drugo tvarino donašal tudi izverstne kritike gg. Levstika, Valjavca i. d. Ali to pot je zapustil „Glasnik11 in zdaj — dona-ša le ktere pesmi, novele, včasih še kako slovstveno obravnavo ali pa starinoslovsko preiskavo. Reči moramo, da nam nekaj časa že ne zadostuje več „Slov. Gl.“
Res je, da je Glasnikov jezik najlepši, najčisteji vseh naših časnikov in knjig — ali kdor ga ne bere samo zavoljo miline
Zastran tiskovnih zadev, ktere bčde ob-ravnoval žl. Kriegsau, ie cesar zaukazal, naj se mu vsak den ali vsaj trikrat ha teden sporočujejo poglavitne reč*, o kterih časniki pišejo. To je kaj imenitna in hvalevredna naprava!
Dežele notranje-avstrijanske.
Q V Celoves«. 16. jul. — (Kaj pravijo Nemci? — Vreme in letina). Ker druzega nimam, naj povem par besedi, kakšnih političnih misli so tukaj (judje. Kakor zapazujem , je le malokterenm za politiko kaj mar. Drugod se zdaj še le začenja tista strašna doba, ki se imenuje „sai son morte“, — tu je menda leto in dan. Celovčani so bili vendar vneti Šmerlingov-ci, da jim ni bilo koj enacih; zdaj ni slišati ni bele ni čeme, razun če se kdo na tihem za njim pojoka, česar pa ne vidimo. Tudi zastran prihodnosti menda nikogar nič ne briga. Nemci imajo zdaj pet listov, a nihče ne pove in ne vpraša, kaj kaj Slovenci mislijo. Le semtertje naletiš na koga, ki je „Presse44 bral in te potem zamišljeno vpraša: „Kaj pa hočejo spet „diese Windi-schen“ ? Kaj a Konigreich44 ? To ne gre! Mi se ne bomo „windisch učili44, itd. Tako slišiš semtertje kterega godernjati in po Smer-lingu zdihniti, češ, kaj bode znnaprej , če se res Slovencem kaj več svobode podeli? To je žalostno, tako žalostno, da bi se lahko britko zjokal, ako si to bolj k sercu jemlješ. Svobodni hočejo biti, pa ne znajo pravični' biti, pravični proti nam Slovencem ! Nevednost pa je veliko kriva. Da bi se dali kaj podučiti, zgubili bi se kmalo krivi zau-meni in predsodki, tako pa ni skorej tega pričakovati. Žalostno ali resnica! — Kakor po več krajih, nastala jo tudi velika vročina in suša. Letina na Celovškem polju pa ni slaba. Košnja pa tudi žetev je dobra.
IjJuhljaiie. K. (Letina, — nove naprave, — slov. duh, — vozniki). Perva košnja in žetev boste po celej Kranjski le z malim iziemkom skorej dogotov-ljeni; obe ste posebno slabi izjemši le malo krajev na gorenski strani, le okoli Kranjske gore in za Kamnikom se nam pripoveduje, da se letina med najboljša leta prištevati more; ali kaj nam pomaga, ker so ti kraji morebiti še komej stotni del cele dežele. Od vseh krajev se nam terdi, da se bo prav malo zernja in slame pridelalo, še slabeje pa je sč senom. Tako slaba košnja se je celo nahajala, da bi bil kosec zvečer vse seno, kar ga je celi dan nakosil, na dom sam nesti mogel. Ni čuda tedaj, da je mno-goverstna živina ceno zgubila, vsak jo proč tišči in tudi za nizko ceno je prodati dostikrat ni mogoče, ker tudi najboljim kup-
ingladkosti jezika, pregleda ga in položi, skorej bi rekel, nevoljno na stran. Pa je res tudi sitno toli razkosane novele prebirati od meseca do meseca, tako da je skorej treba, da na novo pregledaš , kar si v zadnjem listu bral, če hočeš ostati v pravem teku povesti, kar je pa za tiste, ki se ne pečajo samo z branjem — in taki so menda večidel vsi naši bravci — dosti težavno. Tudi se vživa sladkost in nježnost lepe novele le tedaj prav, če se lahko od začetka do konca naenkrat prebere.
Namen in cilj, kterega „Glasnik14 sedaj sledi, bi se torej po našem mnenju ravno tako in še menda veliko lepše dosegel, ko bi se novele in pesmi, ktere nam donaša na mesečne pole razkosane, vkupno izdale v letniku, kjer bi potem cela knjiga še dosti cenejša prišla.
(Konec pride.)
„SloveiiiMtlies Hprach* umi (Jebungs-
Šesti popravljeni natis. Na svitlo dal g. Ant. Janežič. Velja 1 gld. 20 kr. — Derž. ministcrstvo je dovolilo, da se sme ta slovnica rabiti v nižih gimnazijalnih in realnih šolah.
- tih —
cem denarja zmanjkuje. Davki so tako visoki, da jin tudi premožnejši redno plačevati Več ne morejo in vendar se nam ni nadjati, da bi se ponižali; kam bomo prišli? — Slišimo, da se je neki Aleksandrijski ter-govec napovedal, da bi rad do 300 tisoč goldinarjev vrednosti pitanih volov nakupil in da se je zarad tega na nekega premožnega posestnika na Notranjskem obernil; mar sikakemu kmetu se bo ustreglo, ako se to uresniči. Ali kaj bo potem, ako nič več prodati ne bo? Ce se bojo tudi jesenski pridelki tako slabo obnesli in če se nam nov vir kake pomoči ne odpre, bojo ljudje prihodnjo zimo po celej deželi gladu merli. Visoka vlada naj bi v pravem času posker-bela, da cela dežela ne pride v tako stiske, kakor so bile pretečeno zimo na Notranjskem.
Slaba prihodnost pa ne žuga samemu kmetu nego tudi meščanom, obertnikom, tergovcem, fabrikantom in vsemu ljudstvu sploh. Akoravno sedanji čas vsacega spod-bada, prebivalci na Kranjskem večidel se le starega kopita deržč, sedajnerau času primerne naprave in znajdbe se le redkoma pri nas vpeljujejo, le sila malo premožnih gospodov si prizadeva, nove fabriko ali tovarne napraviti In tako ljudem k potrebnemu zaslužku pripomagati, pa tudi ti veliko premalo domoljubno mislijo in navadno le tujce za bolje službe sklicujejo, ako ravno se mnogo prebrisanih domačinov z raznimi vednostmi nahaja. Mi 'mislimo, da se to le za-tb godi, da bi se mehanične vednosti preveč ne razširile in da bi potem tudi kak sosed kake take naprave ne poskusil in vpeljal. Preskerbimo si najpoprcd domačih ljudi in le takrat tujce pokličimo , kedar nam sposobnih domačinov zmanjka Kakor je pa naš materijalni stan slab, taka se nam godi tudi v duševnem življenju; narodna zavest je začela pri nas hirati, mi ne napredujemo; kdor pa ne napreduje, gre gotovo že rakovo pot. Vsi Slovenci gledajo na središče, na belo Ljubljano, ona pa ali spi ali pa se zarad osebnosti prepira in zraven pa na svoje delovanje za narod pozabi. Domorodci predramite se in glejte, da nas nasprotnika na severju in na jugu ne prekosita in nam naših pravic ne kratita. Da nam res za napredek slovenščine in narodnega duha ni veliko mar, naj dokaže to le: Sploh se pripoveduje, da je vsakemu čita-telju „Slovenec44 zarad izverstnih in za domačo omiko puhtečih dopisov, samostalnega neodvisnega njegovega duha in svobodnega napredka jako všeč; ali kaj še to vse pomaga, tudi podpirati ga je treba, saj ni drag, velja do konca decembra 1865 po pošti le 3 gld. 80 kr. in vendar se tukaj samo v Gnezdovi kavarni nahaja. „Novice44 so 1864 na 198. strani rekle, da ga bojo vsi gospodje podpirali, ki so za Ljubljano nemški list obdarovali; če se ne motimo, tako ga res vsaki deseti podpira, vsi drugi za domačo reč nimajo grošev, tedaj se tudi nočejo udeležiti, za tujo reč pa so bili tako radodarni.
Todakaj tacegase nam jetudi tukaj komej nadjati. Ljubljančanjesmo si vsi enako ubož-ni in bogati: domači Slovenci in tukaj prebivajoči tujci; Če je potreba nove naprave, mora le zopet še tujec priti, da jo vpelje, taka je vselej ; ozrimo se na primer le na plinovo svečavo, na postreščeke, celo na tlačane in zadnji čas na voznike. Nikakor se ne sme braniti, kar napredek časa zahteva. Morebiti bo z vozniki kai drugači. Presker-bel nam je Cimadori iz fersta lične napre-žene vozove, ki so na raznih krajih mesta razpostavljeni, toda domačini so se hitro iz-dramili in so napravili po izglcdu imenovanega gospoda še lepše vozove nadjaje se, da bojo tujca tudi kmalo ispodrinoli. Človek je sam sebi najpervi bližnji; taka je tudi z mesti, deželami i. t. d. Podpirajmo toraj najpopred najbližnje tedaj domače, vozimo bos tuječvim vozom takrat, kadar domačega ni.
■z Ter* ta. V. (O raznih reččh. Konec). Lepo in koristno bi tudi utegnilo biti, ako bi se
poprej omenjeni gospodje tudi med občinstvom, postavim na sprehajališčih ali kjer koli si bodi, snidali in se prav na glas pogovarjali v svojem narodnem jeziku, kaz&je tudi tako, da nismo to, za kar nas ponavadi imajo Nemci in Italijani. Saj slišimo tukaj gospodo govoriti po ulicah, po cestah i. t. d. francoski, turški, angleški, gerški; zakaj bi tam ne slišali tudi Slovence govoriti v svojem jezika brez nobenega pri-deržka?
Pred nekimi meseci sem po sreči imel priložnost, kupiti dve slovenski knjižici, rav primerni za naše prosto ljudstvo. Uni-an sem obe izročil svojemu prijatlu v Rojani, naj ju daje tamkaj čitati. Zvedel sem zdaj z veseljem, da ste hodili od rok do rok med onaašnjimi Slovenci, ki umejo brati, in pa da žele imeti še drugih. Pa kje jih dobimo? Kje tičijo? Zakaj ne bi se prodajale tudi tukaj v Terstu, in pa kolikor je le mogoče, za tako cčno, kakor jih prodaja g. Giontini v Ljubljani? Nekteri tukajšnji knjigarji, *) postavim Bazo, Škabar, itd. si od nekaj časa sami kupujejo slovenske knji-e v Ljubljani, ali, za Boga, kako jih pro-ajajo! — Tako, kakor sem že enkrat v „Slovencu44 naznanil. Ali bomo mar tako skerboli za svoje reči in kar se tiče razširjenja slovenskih knjig med naše slovensko ljudstvo? Ali je morda pri druzih narodih tudi taka? Te dni sem kupil tukaj nemško knjigo z naslovom , „Volksgesundheitsleh-rer4‘, ki ima 240 strani, njena cena pa ni viša — od 30 kr., med tem ko se za kako Vilharjevo igro, ki ima 52 strani, tirja 40 kr., za molitvene bukvice s 160 stramni pa 70 do 80 kr. Kdo po toliko plačeval. Ni čuda tedaj, da ti knjigarji, kakor sami pravijo, skorej nič ne spečajo. Govoril sem ni davno v tej zadevi s knjigarjem Šubertom. Djal mi je, da bi rad prevzel prodajo slovenskih knjig in da je pripravljen se pogajati v tem oziru. Naj se vendar kaj poskusi; morda pojde. Tudi naj bi se povsod po listih oznanovalo ali kakor si bodi, kje aa se dobivajo slovenske knjige tudi v Terstu. Tudi „Matica44 naj si prizadeva tako delati, kakor ji jo „Glasnik44 priporočal. Sklep, naj se zdaj na svitlo da „Fabiola44, ni srečen. To bi bilo le za društvo sv. Mohora. Naše ljudstvo potrebuje še drugih reči in pa silno in Matica bodo spolnovala svoj namen, če se vede po Glasnikovem nasvetu. — Kroz nesreče sreča iznosi, pravi Gundulič. Res je. Pred nekim časom so bile „Novice44 objavile izvestje iz Tersta, da je tukajšnja „Ver-delska Dolina44, zlasti spomladi, po letu in jeseni vsa osmrajena po dveh tvorilnicah ali fabrikah, namreč po tvorilnici francoske družbe za pripravljanje gaza ali plina in pa o mahličevi tvorilnici za pridelovanje sveč, tera je zraven tega tudi ognjuševala vodo potoka, kjer so naše tukajšnje delavne in prav pridne Slovenke od nekdaj pralo sebi in teržaški gospodi perilo. Fabrika francoske družbe dela zdaj prav malo, od kar si je srenjska gosposka sama napravila na primernem kraju fabriko za pripravljanje gaza; druga pa ne dela že zdavnej nič. Nam pa je čist zrak in dobro zdravje mnogo dražji nego — taka fabrika, ki nam enakih škod prinašal — Te dni sem po sreči tukaj našel neko, kakor se mi dozdeva, le skrivaj tiskano italijansko pesem (inno), v kteri Istra (?! — se ve da peščica Italijanis-simov), slovanska Istra nek hrepeni po — Italiji. Tako se ljudstvo bega! —
Dežele trojedme kraljevine.
Iz Zagreba. (Dež. zbor in dvorski kane el ar) Da se je naš deželni zbor preložil da 28. avgusta, razveselilo nas je vse; kajti znano nam je to, da dobimo od dunajske vlade vse drugačne predloge, kakoršnih smo se bali od centralistične vlade Šmerlingove. Vse stranke napenjajo žile,
*) Ta beseda se mi zdi boljša, nego knjigoteržci. Ljudstvo misli, da so knjigoteržci tisti, ki teržejo ali tergajo (reisaen).	Fis.
da dostže vsaka svoj cilj in konec. Delajo Šmerlingovci, ki hočejo na Dunaj, delajo madjaroni, ki zaljubljeno gledajo v Pešto, delajo pa tudi pravi narodnjaci, kte-rim je samostalnost trojedine kraljevine in oktoberska diploma sv. bandero, pod kterim mislijo izpeljati federalistične namere svoje. Pa tudi treba je, da ti našinci ne derže križem rok, kajti iz Dunaja slišimo, da une dve stranki obračate vodo na svoj mlin. Zlasti nevaren pa je Majlčth, ki na Og« rskem ne pozna drugega naroda od madjarskega. Da ne bode prepozno, mislijo nekteri, da bi bila živa potreba, naj sedajni dvorski kancelar Mažuranič odstopi in se poišče drug mož terdnega in delavnega značaja, kteri se ne bode deržal znanega gesla: Moremo čakati. Dokler ljudje spe, pride nasprotnik in seje ljulike. Zatorej se nam še nič prav jasno ne kaže in naše nebo je še oblačno; kar nas posebno vznemiruje in žalosti, je to, da pervi sin trojedine kraljevine in najslavnejši rodoljub jugoslavjan-ski še ni bil poklican na Dunaj. Vemo, kako je prevzvišeni vladika Strossmayer v deržavnem svetovavstvu 1. 1860 dajal žl. Majldtha in krepko zagovarjal nemadjarske narode po Ogerskem. G. Strossmayer je stal povsod in vselej za oktobersko diplomo;
—	kedar pride torej srečna ura, da stopi ta diploma na oder in do svoje veljavnosti, pokliče se gotovo tudi ta gospod na dvor in v svetovavstvo presvitlega cesarja in še le tedaj bodo Jugoslavjani zadovoljni in veseli. Tako pa vse, kar se godi, le na to meri in kaže, da Madjari niso si še iz glave zbili svojih prevzetnih misli, da so oni na Ogerskem gospodje in zapovedovavci, drugi narodi pa vsi le materijal ali tvarina, da povišajo njih moč in slavo: Pravičnost pa ]e perva podlaga vsake Bvobode!
Ptuje dežele.
Ruska.
■z Petrograda. (Razstava v Moskvi, — šolstvo, — druge drobtine). Ceski „Narod44 donaša kaj zanimivih novic. V Moskvi je bila razstava obertniških izdelkov. Vsi, ki so to razstavo obiskovat in gledat prišli, sodijo o nji prav prijazno in bvalivno. Res da obertnija na Ruskem še ni tako razvita in ne stoji na tako visoki stopinji, kakor po zahodnih deželah,
—	res da je treba staviti visoke cole (vvoz-nino) in jo tako še varovati in podpirati; vendar je veselo in vse hvale vredno, kako je obertnija napredovala posebno nedavno minula leta. Na to razstavo so poslali obert-niki svoje izdelke iz vseh končin velike Rusije in nam pokazali stanje ruske obert-nije. 7. julija so gostje napravili velik obed, pri kterem so se slišali tehtni govori. Naj-pred se je napivalo, potem pa prime za besedo A. M. Gezen in razkazuje v obširni besedi, kaj razvitek ruske obertnije posebno overa. Naštel je več zaderžkov, določno pa je dokazoval, da ruskim šolam in učencem manjka tako imenovana klasična omika, ktera se nahaja na Angleškem in Francoskem, kjer vsa izomika počiva na dveh starih jezikih in na matematiki. Za tem govorom, ki je bil občno pohvaljen, govoril je Angličan Mitchel. Hvalil in priporočal je svobodno kupčijo, pa ni si pridobil nobene pohvale, temveč ruski fabrikant Gardner in Šipov sta ga spodbijala in dokazovala, da se Rusko z Angleškim meriti ne more, da pa vendar tudi ono postavlja v voznino in varuje domačo svojo robo: „Počakajte in dajte nam časa, sta rekla, in tudi pri nas se vpelje svobodna kupčija.“ Ravno ta dopis donaša še drugih novic. Na novoruskem vseučilišču v Odesi se prihodnje leto odpreta perva dva tečaja vseh treh fakultet: historično - filogogiške, pravniške in iisiko-matematične. — Po novi po-Btavi se imajo dosedajne gimnazije pre-narediti v klasične ali realne gimnazije. V kazanskem okrogu bode 10 klasičnih gim-
— 21« —
nezij in 3 realne. — V guberniji Volinski so kmetje lani založili lfOpočetnih šol in zato darovali 11.161 ruby e v. V guberniji kovenski so tudi kmetje nedavno napravili 50 takih šol, in preden leto mine, bode jih ravno toliko spet novih. Po rekah zahodne Sibirije hodi letos 18 parnih ladij. — Skorej bode napravljen telegraf med rusko Kiahto in Pekinkom na Kitajskem. — Tudi je ruska vlada oznanila, da je na morju Hvalintkem ribji lov, ki je prej bil monopol, zanaprej svoboden in sicer na celem pobrežju od ust reke Tereka do mej dežele uralskih kozakov. To je velik dobiček za deržavo in ljudstvo ob morju Hva-linskem.
Za Poljsko je napovedana prihodnjo jesen velika rekrutba ali nabiranje novincev za vojaščino. Od tisoč mož moralo jih bo dati 6 ya, kar je veliko. Odkupina znaša 400 rubljev.
Praska.
Pravijo, da Bismark z orožjem rožla in da od dne do dne bolj ošaben postaja. Vedno pa so Slesvik-Holštajnske zadeve, o kterih se ne more z Avstrijo pogoditi. Znamenito je, da je v tej zadevi od 1. decembra 1863 do 1. junija 1865 — desetkrat že plajšč po vetru zasukal in svoje namere premenil. S konca je terdil, aa velja londonska pogodba, od 1.1852 potem pa, da je neveljavna, in da ima le vojvoda Avgustenburški do vojvodin pravico. Kmalo je bil pa ta spet ob vse pravice — in reklo se je zaporedoma, da so Oldenburški, Pruska in Avstrija pravi dediči, itd. itd. Tako skače Bismark od enega do druzega prdva in vpraša se lahko: „Kdo ima pravo?44
liazne novice.
* Tudi nam Slovencem vsem je znano ime Strosmajer, „dika jugoslavanska;“ kajti tudi nam se je že inarsikterikrat velikodušnega „mecena4* in podpornika skazal, — on, kterega serce gori „za veru in domovinu44 in ki vse Slavjane objema z enako vročo očetovsko ljubeznijo. Da pa naši bravci razvidijo, da se ne hvalisa zastonj, postavimo luč njegovo na mernik, da vidijo njegova dela in zvedč, koliko je že dobrega storil in raznim napravam podaril. — Daroval je namreč:
60.000	gld. za ustanovitev jugoslovanske
akademije,
20.000	„	ilirskemu kapiteljnu sv. Jero-
nima v Rimu,
6.000	„	za skupljenje 18 starih rokopi-
sov hervaških pisateljev iz XV. —XIX. veka,
6.000	„	za napravo jugoslovanskega vse-
učilišča,
5.000	„	glagolskemu semenišču v Priku
v Dalmaciji,
5.000	„	aa izdavanje zgodovinskega spisa
„monumenta Slavorum meridi-onalium44,
5.000	„	za izdavanje Bulgarskih ndro-
dnih pesem,
5.000	„	gimnaziji Reški,
2.000	„	za izdavanje ljudstvu koristnih
knjig,
2.000	„	za izdavanje življenjepisa sv.
Janeza, škofa Trogirskega,
matici Dalmatinski,
„ slovenskej na Ogerskem, „ českej v Pragi,
„	„ slovenski v Ljubljani,
1.000	„
1.000	„
1.000	„
L 000
1.000 „	za napravo spominka banu Je-
lačiču v Zagrebu,
1.000 „	gimnaziji Vinkovški,
100 zlatov za ranjene Černogorce in Hercegovce,
500 gld. matici serbski,
960 „ za vsakoletno štipendijo štirim bulgarskim učencem, ki v Zagrebu v šolo hodijo,
500 „ za vsakoletno podporo g. Done-ganu, dokler se bode v Rimu malarije učil, itd. itd. itd.
Razumč se samo ob sebi, da mali darovi niso tu omenjeni; da jih je tudi veliko, je gotovo, zato slava takemu možu in dobrotniku našemu!
*	Zavod ali fond plemenitega Te-lekija vlzeškega in kevermeškega ima prelepi namen, da se podpirajo serbski
■ siromašni dijaci, kteri na vseučilišču v Pešti poslušajo juridične, medicinske in filo-sofijske nauke, ali pa tisti, ki hodijo v sedmi in osmi gironazijalni razred. Premoženje tega zavoda je veliko: Istina ali kapital znaša 171.911 gld. 53 kr., — gotovina: 3.461 gld. 64‘/a kr., — nepremakljiva posestva: 2 hiši v Pešti, 8 hiš pa v Aradu, 32 oralov ali johov njiv in 3'/4 oralov travnikov. To razglaša upravljavni odbor v Novem sadu. —
*	God in praznik sv. aposteljnov Cirila in Metodija se je letos v Velehradu spet kaj sijajno obhajal. Sešlo se je iz bližnjih in daljnih krajev Moravske in češke sila veliko romarjev. Štejejo jih 25.000 in pra-vijo, da je bil letošnji shod tistemu 1. 1863, ko se ie slavila tisočletnica Velehradska, prav zelo podoben. —
Drobtine.
CtoMiiodarutvene. (Sviloreja m. julij*1) G vi mesec se navadno zapredejo vse sviloprejke. Komur je mar za pleme t. j. jajčica, naj skerbi, da se metulji izležejo. Za to pa je treba toplote. Stanišče naj bo temno. Kdor pa tega noče ali mu treba ni, naj proda še žive mešičke (kokone), preden še izležejo metulji iž njih, ali pa naj koj svilo ali žido zmota, če ima za to potrebno pripravo.
Mešičke je treba, predno se kam prevažajo, zravnati v zaboje, ki imajo krog in krog luknjice in verste, po kterih se k ve-čemu 2 pavca debelo razložč, sicer se raz-grejejo in zaduše. Če so pa mešički že umorjeni, se pa že samo ob sebi razumč, da te priprave treba ni. Zato je tudi bolje, da se kokoni prej umore (glej svilorejo m. junija). Pomorjeni mešički ali kokoni pa se v Žakljih ali spletenicah pošiljajo in na prodaj ali v prejo nosijo. To se mora še po letu zgoditi, ker treba je, kedar se prede, toplote.	>
Po lastnosti, dobroti in baži se plačuje za: 1 lot svilnih jajčic . . 2— 6 gld.;
1 funt živih mešičkov . 5—10 „
10 funtov umorjenih meš. 10—20 „
1 funt zmotane svile . 16—30 „
Od 8—12 funtov umorjenih mešičkov se dobiva 1 funt svile, 1 funt prejedene svile pa velja 1—2 gld. —
Celovško svilorejsko društvo in najberže tudi druga prejemljejo svilno robo in sker-bijo, da se pridelki spečajo ali pa da se v tovarnicah na Dunaju in v Pragi iž nje mnogoverstni izdelki naredč in, kakor kdo hoče, pobarvajo. — 250 mešičkov tehta 1 funt. — Po drevesnicah naj se zemlja pridno rahlja Zavolj visoke lege naših krajev in čistega zraka dobiva tukaj murbino perje prav tenko smolo in daje dobro pa lepo svilo, ki ni nič slabša od dozdaj najbolj slovečih krajev. —
Ker kmetovavci le bolj na dobiček in pridelke gledajo, razvidijo lahko iz tega malega razkazka, kaj sviloreja verže. Tedaj naj jih pa tudi ravno to naganja, da se po izgledu druži h, ki so že davno korist svi-loreje spoznali in zavolj dobrega pridelka, ki ga v tako kratkem času donaša, začnč i njo pečati. Videli bodo kmalo, da se jim ni napčno svetovalo. Tedaj nikarte se obotavljati in odlagati od leta do leta: napravite si drevesnic in vnemajte se aa tolikanj koristno svilorejo! —
Loterija.
Gradec, i *4	9« l« ‘i ‘t 30.
Danajska borsa 18. julija 1865.
London.................................109.75
Novi zlati.............................  5,26
Srebro.................................107.26
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Boži«. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-ja.