- 58 -
Pomladansko življenje.
Narava je zopet na novo oživela in se probudila iz dolzegazimskegaspanja. Potihnila je tuleča burja in pomladanski vetriči nežno pihljajo po zelenih logih in livadah. Pridne bučelice uže izletavajo po malem na pašo, da bi zopet pridno nabirale in znašale med, katerega jim neusmiljeni človek v jeseni vzame. Vendar uboga živalica še vedao pridno dela iii se trudi, dokler jej je vreme ugodno, kajti stvarnik jej je dal nag<5n, da ne more biti nikoli brez dela. Uže od staro-davnih časov sta bueela in mravlja zgled pridnosti in trudoljubivega življenja. Vesela god-ba se je uže pričela po zelenih lo-gih in liva-dah, kajti ptice selilke so se vernile
zopet iz daljaih tu-jih krajev nazajvmilo domovino, ter ubirajo sladke gla-sovein hva-lijo po svoje vsemogoče-gaBoga. Le poglej, kaj
se  vertf tamgorivi-soko v zra-ku,   kakor černa piki-ca, ter iz te vertoglave višave   ne-
prestano vrišči, žver-glj& in drobf
nedolžno
pesnico ? To je skor-janček,   ki nam   pervi
naznanja zaželeno po-mlad; rado-
sti mu je
vzkipelo drobuo ser-čece,  žver-
gole se je vzdignil v
razjasnjem zrak, tam se verti v ue-besnih viša-vah, ter nam od o-n6d veselo vriskaje na-poveduje, da se bliža mladoletje.
Po dnevi o lepem vremenu poje skoraj ves božji dan. Veselo ga hite gledat oče, mati in otroci, ko se pevaje dviga više in više, zdaj naravnost, zdaj zopet v ovinkih v sinjo višavo, dokler ga naposled ae izgreši oko. Pevaje se tudi spušča počasi na zeailjo, potlej prereže pesen, ter kakor kamen pade na zemljo, kjer mu njegova verna družica gojf mlade. Skorjanček vzveličuje v svojej pesnici lepo naravo, oa poje v slavo Stvarnikovo.
Ako greš po zeleaem logu in premišljaš neizmerno in umetno delo Stvar-nikovo, ali moreš terdoserčno gledati vse to ? Ali se ne bodeš čudil tako modrej naredbi, ter molil Onega, ki je vse to iz ničtakolepo napravil in uredil? Vsaka
-59 —
živalica se giblje in dela po svoje.   Tudi človek ne zaostaje; tudi on dela in se giblje enako pridnim živalicam.
Oj sladka beseda pomlad! Zdi se mi, kakor bi se vsa narava otresla onih sanj, v katere jo je zazibala merzla zima. Vse diha novo življenje, vse je veselo in živahneje. In kako ne bi? Solnce nam gorkeje sije, težki oblaki so se iz-gubili iu tudi snega nij več. Livade nas zopet razveseljujejo s svojim zelenilom. Bilke poganjajo malo po malo in povsod se je razsulo duhteče cvetje, ki s svojo prijetno vonjavo napaja in sladi zrak. Drobne ptičice se veselo vozijo po zraku, ter se radujejo in hvalijo svojega dobrotljivega Stvarnika. — In vi otroci, ki ste cvet pomladnega življenja
Zdaj tedaj radujte se Zdaj si venčike pletite, Zdaj ko pomlad vam cvetfc, Radost 'z polne kupe pijte; Zima pride, cvet vmori, Vse veselje vam skali.
—č.