cena 17 dinarjev številka 39 ( 743)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 4. oktobra 1984
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober!
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje
Občina Velenje
V novo srednjeročno obdobje s smelejšimi cilji

■■■■■i^HHnHHBH
zunanjetrgovinske menjave še naprej povečujemo, ob tem pa dosegamo pozitivno pokritje uvoza z izvozom. Celotno gospodarstvo občine je spoznalo prepotrebnost izvoza, saj se je število izvoznikov v primerjavi s tistimi na začetku srednjeročnega obdobja, precej povečalo. V izvoz je danes vključenih 12 OZD, največji izvoznik je Gorenje, ki ustvari okrog 90 % občinskega izvoza, zanemariti pa ne gre tudi manjših uspešnih izvoznikov kot so: Modni salon, ERA, EKO, ESO, Elkroj TOZD Konfekcija Šoštanj, Vegrad, Tozd 1UV, TUŠ, Veplas in drugih.
Zanemariti tudi ne gre dejstva, da je poprečna realna rast družbenega proizvoda v prvih treh letih srednjeročnega razdobja negativna, v letu 1983 in tudi v letošnjih gibanjih, pa se že kažejo določene tendence oživljanja.
Omenili smo že, da smo z ogromnimi fizičnimi napori uspeli kot družbeno-politična skupnost dokazati, da se lahko rešimo iz nastalih težav, mislimo predvsem na ogromne fizične napore delavcev Gorenja in energetike. Ob tem se moramo še vedno zavedati naslednjega:
1. Gorenje kot sistem izrazitega finalnega proizvajalca v primerjavi z rezultati doseženimi v letu 1983 kaže'poleg fizičnih porastov tudi ugodne dohodkovne učinke;
sanacijski programi izdelani in
verificirani v začetku leta 1984 so kot osnovno pot sanacije opredelili nadaljnje povečevanje konvertibilnega izvoza in doseganje čimvečjega neto deviznega učinka. Ta predpostavka na kateri je bil grajen, izdelan sanacijski program, se uresničuje in danes že lahko govorimo o uspehih sanacije Gorenja, kar zasledimo tudi v dnevnem časopisju in drugih medijih javnega obveščanja.
Dolgoročna sanacija Gorenja pa se uresničuje v okviru projekta ,,obnova Gorenja", v katerem je skupaj z znanstveno raziskovalnimi institucijami zasnovan kompleksen in strokovno podprt pristop k preosnovi sestavljene organizacije Gorenje.
Po zaključnem računu 1983 je bilo v gorenju izkazane nekrite izgube 4.745 milijonov dinarjev. Do 14. septembra letos je bilo pokrito 2,761 milijonov din izgube, še vedno pa je nepokrito 1.707 milijonov. Predvideno je, da bi moral biti ta znesek pokrit s strani poslovnih bank, rezervnih skladov občin SRS, občine Velenje in OZD, ki se v repro-verigi poslovno- povezujejo z Gorenjem.
Fizični obseg proizvodnje je bil v Gorenju TGO v letošnjem prvem polletju za 33 odstotkov večji kot v istem obdobju lani, konvertibilni izvoz je znašal 44,3 milijone dolarjev, kar je za 30 odstotkov več kot v preteklem letu. Storilnost pa je v tem času porasla za 30 odstotkov, zmanjšani so zastoji v proizvodnji in zabeleženi so občutni prihranki pri porabi materiala.
Pred delavci Gorenja je danes cela vrsta pomembnih nalog, ki bodo še precej časa terjale od njih velike napore in odrekanja.
V planu SOZD za naslednje leto predvidevamo nadaljnji porast fizičnega obsega proizvodnje še za 7 odstotkov (ob praktično istih zmogljivostih) in 20 odstotno povečanje izvoza na konvertibilno področje.
Njegovo povečevanje je sprejeto kot edina realna in možna pot za izhod iz sedanjega težkega ekonomskega položaja in za dolgoročno stabilno poslovanje. Na področju razvoja smo si postavili naloge v smeri osvajanja novih generacij izdelkov, s pomočjo katerih bodo na svetov-
nih tržiščih prešli naši izdelki v višji kakovostni in cenovni razred.
Trdno smo prepričani, da ima Gorenje možnosti za uspešno poslovanje in tudi za razcvet. Seveda pa so za to potrebni nekateri pogoji, predvsem bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti pri odpravi dolgov iz preteklosti. Brez te pomoči Gorenje nima realnih možnosti za preživetje.
Ob vseh doseženih uspehih še vedno ta kolektiv obremenjuje vprašanje pokrivanja dosežene izgube. V te aktivnosti se je vključilo združeno delo občine, kakor tudi Izvršni svet, DPO občine Velenje, Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica, sprožene pa so bile tudi vse aktivnosti za pomoč združenega dela Slovenije.
Poleg izgub pa na slabši dohodkovni rezultat, kljub visokim fizičnim dosežkom, vplivajo neuveljavljene cene izdelkov in disparitete v okviru cenovne politike celotnega jugoslovanskega sistema.
- 2. Tudi energetika že vrsto let posluje z deprinirano ceno električne energije oz. premoga, tudi tu nimajo dobri fizični rezultati ustreznega ekvivalenta v poslovnih rezultatih. Obenem rudarjenje uničuje tudi življenski prostor Šaleške doline, stroški rudarske škode znašajo v ceni premoga le 4 % in komaj zadoščajo za nadomestitev porušenih objektov. Ne zadoščajo pa za pravo ekološko sanacijo uničenega okolja.
Ob takih pogojih je prav gotovo težko zagotoviti kontinuiteto proizvodnje, razvojno razmišljati in strnjeno reševati tekoče probleme. To se še izraziteje pojavlja ob formalističnem analiziranju pravilnosti njihovega poslovanja.
3. Ukrepe stabilizacijsko naravnane politike celotne države, so organizacije združenega dela prenesle bolj ali manj uspešno. Tudi ostala tretjina naše gospodarske strukture se srečuje s problemom izgub, največje težave so v Inženiringu in DO Paka TOZD RTC Golte, v kar je usmerjena prav tako celotna družbeno-politična aktivnost.
Ob vsem naštetem je tudi prestrukturiranje velenjskega gospodarstva, kot enega izmed ciljev srednjeročnega obdobja, ostalo neizpeljano. Visoke izgube in ob tem neoblikovana sredstva reprodukcije v njih, pa nizek delež amortizacije (velik delež le-te je angažiran za pokrivanje izgub), ogroža celo enostavno reprodukcijo. Ob dragih sposojenih sredstvih in pomankanju lastnih, je bilo spreminjanje gospodarske strukture onemogočeno, saj smo vse svoje sile morali zastaviti za sanacijo obstoječe gospodarske strukture.
Vse navedeno, kakor tudi nedvomni pokazatelji oživljanja občinskega gospodarstva, tako po fizičnih pokazateljih poslovanja kakor po vrednostnih, kažejo na to, da so premiki v našem gospodarjenju in obnašanju doseženi in to v pozitivni smeri.
' Sedaj moramo vse sile zastaviti za to, da postanejo le-ti tudi dolgoročne tendence in trdne, realne predpostavke.
Novo srednjeročno obdobje, ki se nam približuje, moramo opredeliti še s smelejšimi cilji, ki jih moramo tudi doseči in zi iskanje ter vzpostavljanje novih razvojnih možnosti aktivirati celotno združeno delo občine in vse kadrovske potenciale. Srednjeročno obdobje, ki se počasi izteka je bilo težavno, kljub vsemu pa smo z njim postavili nove temelje uspešnejšega in učinkovitejšega gospodarjenja ob danih zmogljivostih.
stabilizacijske ukrepe kot bi jih v primeru pestrejše in prilagodlji-vejše strukture sektorjev gospodarstva. V letu 1983 so v gospodarstvu občine izbile na plan visoke izgube, katerih razreševanje in tudi pokrivanje ni bilo moč realizirati samo na občinskem nivoju.
Z resolucijo za leto 1984 smo si zastavili nove pomembne cilje za izhod iz težav:
—	odpravljanje izgub in motenj v poslovanju,
—	oživljanje in nadaljnja rast proizvodnje,
—	leto 1984 smo proglasilii za leto kvalitete,
—	zadali smo si še smelejše cilje na področju zunanje trgovine,
—	uveljavitev finančne konsolidacije gospodarstva in odpravljanje potrošnje brez odgovarjajoče proizvodnje,
—	izvajanje politike dolgoročne ekonomske stabilizacije tako, da bodo naloge iz sprejetih načrtov uresničene.
Tudi materialni okviri, zastavljeni z resolucijo 1984 so bili dokaj optimistični, čeprav današnji rezultati velenjskega gospodarstva, katerih uspešnost delno pogojuje tudi visoka inflacija pričajo, da smo kot družbeno-politična skupnost uspeli dokazati, da smo z več in produktivnejšim delom sposobni
izplavati iz težav in tudi izpeljati zahteve stabilizacije.
V letu 1983 so gospodarstvo velenjske občine obremenile visoke izguDe, obenem pa smo v tem letu (proti koncu) dosegli tudi prve znake oživljanja občinskega gospodarstva in izboljševanje njegove učinkovitosti. Trendi osnovnih gospodarskih tokov so spodbudni, naša fizična produktivnost dela je precej višja od lanske dosežene, obseg
Občina Velenje se je že v začetku 80-tih let, ko smo pripravljali srednjeročne planske usmeritve za obdobje 1981—1985, že zavedala nastopajočih bremen stabilizacije, čeprav ne v vseh njenih razsežnostih. V začetku 80-tih let so se namreč že začeli kazati prvi znaki upadanja učinkovitosti velenjskega gospodarstva. Med osnovne cilje za to obdobje smo si takrat zastavili:
1
—	poglabljanje in nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
—	uvajanje sodobne tehnologije in organizacije dela,
—	krepitev izvozne sposobnosti in zmanjšanje uvozne odvisnosti,
—	odpravljanje osnovnih strukturnih nesorazmerij našega gospodarstva,
—	povezovanje OZD na osnovi združevanja dela in sredstev,
—	skrb za povečevanje dohodka in zmanjšanje materialnih potroškov,
—	politika razporejanja dohodka mora zagotoviti hitrejšo rast sredstev OZD za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela.
V vsakoletnih resolucijah smo te cilje prilagajali konkretnim razmeram gospodarstva in v letu 1983 izvršili tudi spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih ciljev, predvsem s stališča dosegljivih materialnih okvirov, ki so se v dejanski praksi pokazali preoptimistični. Velenjsko gospodarstvo je namreč zaradi svoje strukture gospodarstva (velik delež industrije in rudarstva, v tem pa prevladujoč delež Gorenja, katerega proizvodnja je še za nameček močno uvozno odvisna, in drugega giganta SOZD REK) še boli občutilo
' praznik občine velenje ■----
Titovo Velenje *
4. oktobra 1984
Srebrni grb
Stanetu Šmajdlu iz Šoštanja
5. Za dolgoletno, vsestransko, ustvarjalno in nesebično družbenopolitično delovanje na pomembnih družbenopolitičnih področjih.
Stane Šmajdl seje rodil 4. maja 1921 v Celju. Svojo družbenopolitično aktivnost je pričel že kot mladinec. Delal je v rudniku Zabukovi-ca od maja 1941 do aretacije v oktobru 1941. Zaradi revolucionarnega delovanja rudarjev je prišlo že v letu 1941 do aretacij. Nekaj časa je biJ zaprt v Starem piskru v Celju in nato odpeljan v Nemčijo v delovno taborišče. Koncem 1943. leta je bil iz tega taborišča premeščen na delo v tovarno avionov v Maribor, kjer je delal do odhoda v partizane do junija 1944.
V	NOV ie bil borec Šlandrove brigade, nato pa od ustanovitve do osvoboditve v VDV ves čas kot obveščevalni oficir v II. bataljonu III. brigade. Po osvoboditvi je služboval v obmejnih enotah KNOJ do konca leta 1946, ko je bil demobiliziran.
. Po osvoboditvi se je vključil v mladinske delovne akcije, kjer je prebil 16 mesecev.
Po končani gostinski šoli je bil odrejen za direktorja zdravilišča Slatine Radenci in bil na tej dolžnosti do leta 1951. Vodenje delovne organizacije je zahtevalo polno politično in družbeno aktivnost tudi v delovni organizaciji in kraju.
Od leta 1951 do leta 1954 je bil direktor gostinskega podjetja Kino Kavarna v Mariboru.
V	letu 1954 seje preselil v Šaleško dolino. Kmalu po preselitvi je nadaljeval z delom v gostinstvu. Po njegovi zaslugi je gostinstvo v Šoštanju doživelo viden vzpon. V enotno gostinsko podjetje Šoštanj so bili združeni vsi gostinski lokali v Šoštanju in gostinski lokal iz Šmartnega ob Paki.
V	tem času je tovariš Šmajdl opravljal tudi mnoge družbene dolžnosti in sicer: predsednik okrajne gostinske zbornice, podpredsednik gostinske zbornice v Celju, član republiške gostinske zbornice, pozneje pa gospodarske zbornice odseka za gostinstvo. Dolgo časa je bil član sveta za gospodarstvo občine. Bil je tudi dalj časa sekretar osnovne terenske organizacije ZK v Šoštanju. Dalj časa je bil član kontrolne komisije pri občinskem komiteju ZK v Šoštanju in član kontrolne komisije pri občinskem komiteju ZK. Nekaj časa pa je tudi uspešno predsedoval OO ZRVS v Šoštanju.
Leta 1966 je pričel z osebno gostinsko obrtjo, katero je vodil do upokojitve v letu 1976. Tudi v tem času je bil družbeno in politično aktiven v raznih organizacijah, posebej še v OO ZK in OO ZB.
Po upokojitvi ni prenehal z delom, temveč je postal še bolj aktiven. Izvoljen je bil kot delegat v delegatsko skupščino krajevne skupnosti in kot tak za podpredsednika sveta KS Šoštanj. Na tej dolžnosti je bil in je bil in je še danes zelo aktiven in uspešen. V tem času je bil v KS Šoštanj dosežen pomemben in očiten napredek, tako na samoupravnem kot gospodarskem področju. Ustanovljene so bile in delovno zaživele razne samoupravne aktivnosti, in to delegacije SIS in delovne komisije in odbori pri skupščini in svetu KS. Vzpostavljeno je bilo in se še naprej krepi neposredno sodelovanje s samoupravnimi organi in vodstvi v DO, uspešno je bila organizirana pod njegovim vodstvom NZ za kar sta KS in on osebno prejela republiško priznanje. Velika je njegova zasluga pri očitnem izboljšanju splošnega standarda v kraju, predvsem na komunalnem področju prt posodobitvi prometnic in kanalizacije na področju KS, pri toplificiranju stanovanj v KS in splošni urejenosti v kraju.
Pomemben je tudi njegov delež pri uspešni izvedbi dvakratnega referenduma za občinski samoprispevek krajanov in sicer na osnovi preudarno izdelanega programa vlaganj sredstev samoprispevka v k.aju.
Sedaj je tovariš Šmajdl še član predsedstva združenja ZB občine Velenje, predsednik OO ZB Šoštanj, predsednik komisije za varstvo borcev NOV in VVI pri skupščini občine, član sveta za občinski inšpektorat pri skupščini občine, delegat skupščine občine v delavskem svetu DO Vekos, član predsedstva krajevne konference SZDL Šoštanj, član nekaterih drugih področij kot krajan Šoštanja.
Miranu Topolovcu iz Titovega Velenja
MIRANU TOPOLOVCU iz Titovega Velenja, Tavčarjeva 21, za njegove posebne zasluge in uspehe pri delu v pravosodju ter za pomembne uspehe in dosežke pri razvoju občine Velenje.
Miran Topolovec seje rodil 28. novembra 1919 v Ljubljani, kjer je tudi dokončal pravno fakulteto. Od vsega začetka je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju, v NOV paje vstopil leta 1943. V NOV seje udeležil tudi zgodovinskega prvega kongresa slovenski pravnikov, ki je bil v Suhoiju v Beli krajini. Jeseni leta 1943 je bil v zloglasni nemški ofenzivi ujet, nakar se je do konca vojne nahajal v zloglasnem koncentracijskem taborišču Dachau, od koder se je skrajno izčrpan vrnil šele po osvoboditvi.
Po osvoboditvi se je zaposlil v pravosodju, kateremu je še danes zvest. Januarja 1946 je bil izvoljep za predsednika Okrajnega sodišča v Šoštanju, od tam pa je za krajši čas odšel na delo v zvezni sekretariat za pravosodje v Beograd, nato pa je bil na lastno željo premeščen ponovno na delo v sodišče v Gornjem gradu. Po ukinitvi tega sodišča ie bil .vseskozi predsednik okrajnega oziroma občinskega sodišča v Šoštanju in Titovem Velenju. Od 1. 1. 1979, ko so bila ukinjena občinska sodišča, pa je vodja enote Temeljnega sodišča Celje v Titovem Velenju, ki oosega občini Velenje in Moznje. Na odgovornem vodilnem mestu na sodišču bo tako že skoraj 40 let, kar je edinstven primer v naši republiki.
Sodišče, ki gaje vodil, je ves čas dosegalo zgledne delovne rezultate in je izvrševalo vse naloge, ki jih je imelo po ustavi in zakonih. Velik del zaslug je potrebno pripisati Miranu Topolovcu, kije znal izvršitev vseh, tudi najtežjih delovnih nalog, uspešno organizirati, voditi in nadzorovati, pri tem paje s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom dajal zgled svojim sodelavcem kako je treba delati v Jcorist naše družbene skupnosti. Prav zaradi njegovega osebnega angažiranja in njegove delovne vneme so bile vse naloge opravljene redno in pravočasno. Te naloge pa so bile zlafti prva desetletja po osvoboditvi, zelo obširne, zahtevne in odgovorne. Naloge je uspešno reševal ne samo zaradi pridnosti in zagnanosti, pač pa tudi zaradi svojega ogromnega strokovnega znanja, zaradi katerega uživa poseben ugled v vrstah slovenskih sodnikov in zaradi katerega je pred leti dobil tudi posebno priznanje slovenskega sodniškega društva.
Miran Topolovec sije vsestransko prizadeval, da bi se tudi sodišče dejavno vključevalo v aktualna družbena dogajanja. Sodišče je redno spremljalo in preučevalo družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in je o tem redno poročalo skupščinam družbe-
rr
nopolitičnih skupnosti občin Mozirje in Velenje in daialo ustrezne predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, odgovornosti in socialistične morale.
Poleg dela na sodišču ie Miran Topolovec opravljal številne i naloge, ki so bile v zvezi z njegovo funkcijo na sodišču. Vsa leta po osvoboditvi je bil predsednik okrajne oziroma občinske volilne komisije, predsednik komisije za nacionalizacijo in podobno.
Vseskozi se je aktivno udejstvoval tudi kot aktivist Osvobodilne fronte oziroma Socialistične zveze delovnih ljudi ter v ostalih družbenopolitičnih organizacijah. V teh organizacijah je vseskozi opravljal pomembne in odgovorne naloge. V več mandatih je bil član občinskega komiteja ZKS ali predsednik častnega razsodišča ZK. Večkrat je bil sekretar osnovne organizacije ZK na terenu. Posebno pozornost je posvečal idejno — političnemu izobraževanju in je na predavanjih in ostalih oblikah izobraževanja svoje tovrstno bogato znanje in izkušnje prenašal na druge. Bil je tudi član tovariškega razsodišča Zveze komunistov Slovenije.
Ves čas je bil osebno skromen in je bil prijazen ter tovariški z vsakim, tudi najbolj preprostim človekom. Zlasti za slednje je storil velikokrat mnogo več, kot bi bilo potrebno. Prav zaradi tega uživa med občani občin Mozirje in Velenje, ki ga skoraj vsi poznajo, ugled in spoštovanje. Tudi družbena skupnost mu je podelila več odlikovanj; med drugim medaljo zaslug za narod, medaljo za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red republike z bronastim vencem in srebrno priznanje OF.
Nagrada „8. oktober
Hermanu Rigelniku
Na osnovi zaključkov iz razprav po izvršilnih odborih KOO ZSS in koordinacijah s predsedniki OO ZSS iz DO Gorenje s sedežem v Titovem Velenju predlagamo, da se Hermanu Rigelniku podeli nagrada »8. oktober« za izredne dosežke pri saniranju in preobrazbi Gorenja, kar neposredno vpliva tudi na gospodarsko stanje in razvoj naše družbenopolitične skupnosti.
Herman Rigelnik, magister ekonomije, rojen 29. 3. 1942 v Mežici je bil s sklepom občinske skupščine Velenje imenovan za predsednika začasnega kolegijskega poslovodnega organa SOZD Gorenje.
V času trajanja ukrepa družbenega varstva v SOZD Gorenje je uspešno vodil zasnovo in izvedbo saniranja razmer v Gorenju. Pri tem je v odpravljanje pomanjkljivosti in v izboljšanje razmer pri poslovanju vložil veliko osebnega truda, znanja in samoodpovedovanja, pri čemer je znal ohranjati človeškost in spodbujati samoupravne socialistične odnose med ljudmi. Pri vsem tem je bila njegova skrb vselej namenjena delavcem v neposredni proizvodnji, zlasti še njihovi socialni varnosti in delovnim pogojem.
Po temeljiti analizi stanja v Gorenju je posvetil pozornost vzpostavitvi osnovnih vrednot, kot so: delo, znanje, kakovost, zaupanje in red. Njegov odnos pri odpravljanju nakopičenih težav ni nikdar tehnokrat-ski, dasiravno so težave mnogokrat na meji človeške vzdržljivosti, temveč je razvijal in spodbujal pristno, tovariško sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Predsednik Rigelnik takšne medsebojne odnose vzdržuje tudi v okviru članov individualnih in kolegijskih poslovodnih organov, kar se je neposredno odražalo V Odliusih nicd delavci v koUktivu.
S takšnim pristopom, ki temelji na strokovnem delu in socialističnih samoupravnih odnosih, je dosežena visoka stopnja enotnosti in sodelovanja med strokovnimi delavci, poslovodnimi delavci, samoupravnimi organi in družbeno političnimi organizacijami.
Takoj po pričetku dela v SOZD Gorenje je tovariš Rigelnik skupaj s sodelavci posvetil posebno pozornost pogojem za povečanje proizvodnje in konvertibilnega izvoza, za ustavitev nastajanja izgub, zmanjševanju režije in povečanju delovne in tehnološke discipline.
Uspehi teh prizadevanj niso izostali, saj so kmalu za tem zabeležili tudi prve proizvodne rekorde.
Sile pri saniranju stanja v Gorenju tako niso usmerjene zgolj v pokrivanje izgub in v iskanje notranjih rezerv temveč v iskanje in izgrajevanje temeljev za dolgoročni obstoj in razvoj Gorenja. V tem kontekstu so izdelane smernice za sistemsko in dolgoročno preobrazbo SOZD Gorenje in smernice za prestrukturiranje sestavljene organizacije. V skladu z njimi so bili pripravljeni sanacijski programi in izvedena reorganizacija članic SOZD Gorenje s sedežem v Titovem Veleniu.
Uresničevanje sanacijskih programov je že dalo prve viefne uspehe. Zasnova in pristop k sanaciji Gorenja sta bila koncepirana in izvajana celovito in sistematično, posebej še z uvedbo Projekta Obnova Gorenja, v katerega so bile vključene tudi znanstveno raziskovalne institucije.
Saniranje razmer v Gorenju, kijih vodi Herman Rigelnik, torej ni usmerjeno le v pokrivanje izgube, temveč so aktivnosti naravnane predvsem v celovito in dolgoročno preobrazbo sestavljene organizacije.
Vali Žohar
Vali Zohar se je rodila 2. februarja 1932 v zavedni delavski družini v Celju, kjer je obiskovala meščansko šolo, po njej pa se je odločila za srednjo tehnično šolo strojne smeri v Ljubljani, ki jo je kot edina ženska slušateljica uspešno končala leta 1950.
Po končanem šolanju je nekaj časa službovala v Ljubljani in v celjski Cinkarni, nato pa se je zaposlila v Rudniku lignita v Velenju, kjer je postala vsestransko aktivna. Tako je bila že leta 1960 sprejeta v ZK, bila je predsednica občinskega odbora AFZ, večkrat je bila članica delavskega sveta in upravnega odbora RLV, en mandat pa je bila tudi občinska od-bornica.
Posebej uspešna je bila Vali Zohar na strokovnem področju, saj se je kmalu po prihodu na RLV v Elektrostrojnih obratih vključila v začetek toplifikacije Velenja. Prisluhnila je naprednim idejam takratnega vodstva RLV in čeprav še neizkušena vodila in nadzorovala izgradnjo osnovne toplovodne mreže iz TE Velenje, nato pa vedno bolj samostojno in odgovorno vodila nadaljni razvoj toplovodne oskrbe mesta.
Njena ustvarjalnost, organizacijske in strokovne sposobnosti ter napredne ideje so se sproščale zlasti v šestdesetih in.sedemdesetih letih, ko je z razcvetom Velenja in celotne občine uspela slediti potrebam po toplotni energiji in zagotavljati pravočasno izgradnjo in širjenje toplovodnega oskrbovalnega sistema kot njegovo sodobno tehnološko opremljenost, zaradi česar je velenjski oskrbovalni sistem postal vzgled mnogim mestom v ožji in širši družbeni politični skupnosti.
Pri tem je tovarišica Zoharjeva predvsem po letu 1973, ko je postala prvi individualni poslovodni organ novoustanovljene delovne organizacije Toplovod, velike napore vlagala tudi v sodobno organiziranost toplotne oskrbe, v podružbljanje te dejavnosti in v povezovanje podobnih OZD v Sloveniji in Jugoslaviji.
V stalni konferenci mest, katere članica je bila vse od njenega
-
iKRisr
nastanka, je dala pobudo za organiziranje in prevzela tudi gostiteljstvo 1. posvetovanja toplarn Jugoslavije, ki je bilo leta 1974 v Velenju.
Posvetovanje je ravno po njeni zamisli in zaradi potrebe po izmenjavi izkušenj, znanja in usmeritev za nadaljnji razvoj toplifikacije mest, postalo tradicionalno.
Ob takih prizadevanjih pa je s svojo strokovno in organizacijsko avtoriteto ter blago človekovo neposrednostjo uspela ob sebi vzgojiti vrsto mladih strokovnjakov in zagotoviti njihovo samostojnost in pravilno družbenopolitično naravnanost.
Tudi delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih, organizacij je bila njena stalna skrb, zaradi česar je bil kolektiv DO Toplovod vedno akcijsko in poslovno uspešen.
Na koncu bogate in vsestransko uspešne delovne dobe je daia tudi velik prispevek k snovanju in izpeljavi združitve komunalnega gospodarstva v občini Velenje in je po ustanovitvi DO Vekos vodila v njej razvoj in programiranje komunalnih dejavnosti.
Tovarišica Zoharjeva je v več kot tridesetletnem delu na področju toplovodne oskrbe v mnogočem osebno zaslužna, da je ta gospodarska dejavnost v občini Velenje dosegla tako razširjenost, s čemer je zagotovljena velika racionalnost koriščenja energije in napravljen ogromen prispevek k zaščiti našega življenskega okolja.
Predlagamo, da se ji ob njenem odhodu v pokoj v letošnjem letu podeli nagrada ,,8. oktober" za izredne dosežke pri razvoju dejavnosti za toplovodno oskrbo Velenja.
Nagrada Karla Destovnika Kajuha
Karlu Kordešu
Karel Kordeš je rojen 11. 11. 1927 v Radi/elu pri Mariboru. Za seboj ima že 32 let uspešnega pedagoškega in kulturnega dela z izrednim posluhom za človeka.
Njegovi stiki z učenci, sodelavci in ljudmi, ki jih pri opravljanju poklica rešuje, so vedno topli, tovariški in iskreni.
Med vidne dosežke njegovega pedagoškega dela štejemo uspešno delo učitelja v Cirkulanah, kjer je opravljal številne funkcije. Kot učitelj je bil v Rušah uspešen mentor mladinske planinske sekcije. Leta 1965 je prišel na šolo Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju kjer je leta 1966 prevzel delovno mesto ravnatelja. Sodeloval je pri ureditvi šole in njene okolice ter podružničnih čol v Zavodnjah in Topolšici. Z njegovo veliko zavzetostjo pri ureditvi podstrešja je šola pridobila knjižnico ter spominsko sobo XIV. divizije. Pri ohranjanju tradicij NOB je po njegovi zaslugi zaživela najprej Kajuhova spominska soba, nato pa se je razširila v spominsko sobo Kulturniške skupine štirinajste divizije.
Prizadeval si je, da je šola obogatena z izvirnim zgodovinskim gradivom. Številnim obiskovalcem iz vse Slovenije je vedno pripravljen z izčrpno prazlago, predstaviti spominsko sobo.
2e 16. leto je šola organizator in gostitelj republiške razstave Likovni svet otrok. Karel Kordeš organizacijsko vodi pripravo razstav. Za organizacijo je šola prejela visoko republiško priznanje, Zagarjevo nagrado.
Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha ima že vrsto let stike z zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji. Po zaslugi tovariša Kordeša se ti stiki ohranjajo in imajo na učence velik vzgojni učinek.
Bil je pobudnik ustanovitve Pionirske hranilnice, ki že deset let
ujpcSnu tit>!t,jc,	p« j« tudi k a«!om u JolcLi TTrtrugi, ki jo vndi in
vanjo vlaga mnogo svojega prostega časa.
Dve mandatni obdobji je bil predsednik ZKO Velenje, deluje pa tudi v organih Občinske kulturne skupnosti. Tudi pri tem delu je izkazoval svojo dejavnost, doslednost, skromnost in topel odnos do sočloveka Karel Kordeš je sredi ustvarjalnega dela, ki ga opravlja pošteno in z izrednim idealizmom.
Radu Pongartniku
Rado Pungartnik se je rodil 9. avgusta 1918 v Zagorju. Poleg neobi čajne zavzetosti in izrednega posluha za delo s šolsko mladino, je Rado Pungartnik skozi desetletja deja ustvarjal v učencih čut za tehnično kultu ro, likovno in tehnično znanje, telesno kulturo in predvsem osebnostno kulturo.
Način dela in njegovi številni uspehi pri delu z mladimi so znani ši ršemu krogu občanov in je zanj prejel že številna priznanja.
Rado Pungartnik je ob svojem delu učil mlade ravnanja v cestnem prometu, za prometno športna tekmovanja pa je vzgojil precej tekmovalcev, ki so zastopali občino na republiških in zveznih tekmovanjih. Kot zunanji sodelavec in dolgoletni član sveta za preventivo in vzgojo v cest nem prometu občine Velenje je prispeval k delu sveta pomembne akcije ki jih je izpeljal samostojno ali timsko. Tudi zdaj kot upokojen učitelj tvorno sodeluje v šolah, vrtcih, pri AMD ter drugod in operativno vodi posamezne preventivne oziroma prometno vzgojne akcije. Zato je dobil kot prvi član priznanje SPV, visoka priznanja SPV SRS, največ pa je vredno gotovo nenapisano priznanje med učenci, sodelavci in člani SPV in drugih prometnih združenj.
Kajuhova nagrada naj obeleži širšo družbeno priznanje za strokovno in človečansko prizadevanje za kulturo, varnost in spretnost pri vzgoji najmlajših za življenje.
Jožetu Založniku
Jože Založnik se je rodil 7. oktobra 1931 v Mestiniu. Dobri delovni rezultati, ki jih je nogometni klub Šmartno dosegal v dosedanjem organiziranem delovanju, so v največji meri povezani z imenom Jožeta Založnika. Delu v klubu seje zapisal pred več kot tridesetimi leti in mu ostal zvest vse do danes, ko še naprej ostaja njegov nepogrešljiv član. V treh desetletjih aktivnega dela je v klubu opravljal najrazličnejše funkcije in bil med drugim tudi predsednik in podpredsednik društva ter tehnični vodja nogometne ekipe. Ves ta čas je bil med najaktivnejši mi člani kluba v katerem je kot pobudnik in nosilec aktivnosti pomagal pn opravljanju najrazličnejših pomembnih nalog na vseh področjih delovanja. Sodeloval je pri organizaciji in vodenju tekmovanj, pn urejanju športnih objektov, pri organizaciji vsakoletne mladinske delovne akcije na športnih igriščih, pri zagotavljanju pogojev za kar najuspešnejše strokovno delo z igralci v vseh starostnih selekcijah ter še posebej pri yzgoji mladih nogometašev v dobre športnike in vzorne člane naše družbenopolitične skupnosti. Z izjemno delavnostjo, pravim tovariškim odnosom do sodelavcev in doslednim zavzemanjem za prave športne ideale, je pridobil širok krog članov društva in prispeval neprecenljiv delež k uspešnemu razvoju športa, ne le v domačem kraju, ampak tudi v občini in izven nje. Njegova delavnost, nesebičnost, neutrudljivost in pripadnost športu so bili in ostajajo dober zgled in spodbuda mhogim članom društva in drugim občanom.
V društvu je vseskozi delal resnično amatersko, zato ga številni privrženci športa poznajo kot vnetega borca za uresničevanje zdravih načel športnega amaterizma.
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Uhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Vrenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853^151, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaaočenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od promela proizvodov.
____ liaS C35 ★ stran 3 . lil . mmmmmmmmmmmmmmi——
Častni občan občine Velenje
Ob jubileju 75 — letnice se NESTL ŽGANK iz Titovega Velenja proglasi za ČASTNEGA OBČANA OBČINE VELENJE.
Nestl Zgank je rojen 30. decembra 1909 v Dolenji vasi. Izhaja iz številne kmečke družine. Po končani osnovni šoli se je izučil mizarske obrti. Kot mlad delavec se je najprej zaposlil v tekstilni tovarni v Preboldu, nato pa v Ljubljani, Povsod je spoznaval težaven položaj delavskega razreda, zato je že v mladih letih sodeloval v organiziranih delavskih in komunističnih akcijah in se boril proti izkoriščanju in političnem zatiranju. Član Komunistične partije Slovenije je postal aprila 1941.
Takoj po okupaciji se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem, kjer je pokazal izredne organizacijske sposobnosti. Zato mu je bila med drugimi zahtevni-
mi in odgovornimi nalogami dodeljena dolžnost vodenja nabavnega sektorja tehničnega materiala ilegalnih tiskarn na Štajerskem. Ta sektor se je imenoval po svojem vodji »Nabavni sektor Nestl«. Ukvarjal se je tudi z izdajanjem in razpošiljanjem najrazličnejše literature političnim forumom na terenu. Po osvoboditvi seje vključil v obnovo in izgradnjo porušene domovine: organiziral je tiskarsko službo v Celju, izvedel postopek nacionalizacije vseh večjih trgovin v Celjskem okrožju, organiziral je opekarno za obnovitvene namene in udarniško delo, izvedel je ustanavljanje kmetijskih zadrug in organizacijo odkupov. Zaradi svojega uspešnega dela je bil leta 1948 imenovan za predsednika okraja Celje — okolica, leta 1949 pa za pomočnika ministra za rudarstvo Slovenije.
Leta 1550 je Nestl Žgank prišel v Velenje in prevzel dolžnost
direktorja velenjskega rudnika. To dolžnost je opravljal do leta 1965, to je 15 let. Njegova organizacijska sposobnost je v majhnem rudarskem naselju in v rudniku, izropanem po okupatorju, hitro prišla do veljave.
Začelo se je z izgradnjo sodobnega rudarskega naselja, na njegovo pobudo je jama pričela s širokočelnim odkopavanjem, zgradil seje nov jašek in upeljala nova mehanizacija. Iz majhnega polproletarskega rudnika je nastal kolektiv, ki je še danes temeljni nosilec energetike v Sloveniji. Vendar tovariš Žgank ni skrbel le za čim večjo proizvodnjo premoga, temveč tudi za čim boljše socialne in družbene razmere delavcev. Gradil se je center mesta Velenje z vsemi potrebnimi objekti: otroškimi vrtci, šolami, trgovskimi, obrtnimi in gostinskimi lokali, kulturnimi ustanovami. Pri tem je treba
poudariti, da je tovariš Zgank s svojo delovno vnemo in zagnanostjo in s svojim iskrenim pristopom do ljudi dosegel velike simpatije in vsestransko podporo. Roje organiziral prostovoljne delovne akcije so mu ljudje navdušeno sledili. Tako je Velenje v kratkih letih postalo iz majhnega naselja sodobno in lepo urejeno mesto. Nedvomno gre zasluga za tako hiter in uspešen razvoj velenjskega rudnika in mesta Titovo Velenje prav tovarišu Žganku, ki je znal aktivirati vse materialne in ustvarjalne sile za uresničitev skupnega cilja — boljše in lepše življenje delavcev. Velenje in rudnik sta bila eno. Povsod je bil isti cilj: naprej, za socializem, v samoupravljanje. Pozneje, ko je tovariš Žgank opravljal funkcijo predsednika Skupščine občine Velenje, je neumorno nadaljeval s svojimi prizadevanji za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj
občine. V času njegovega pred-sednikovanja se je občina Velenje povzpela v sam vrh SR Slovenije po ustvarjalnem, družbenem proizvodu na prebivalca.
V tem času je dal tudi pobudo in organiziral akcijo za pomoč prizadetemu Kozjanskemu (izgradnja šole v Zibiki).
Tovariš Zgank opravlja sedaj funkcijo predsednika OO ZZB NOV Velenje. Uspehi njegovega dela se zlasti kažejo pri ohranjanju in prenašanju revolucionarnih tradicij na mlajše rodove, v skrbi za popravilo starih in postavljanje novih spominskih obeležij NOB. V domu borcev in mladine je urejena Titova spominska soba borca in Kardeljeva spominska soba, v katerem se zelo uspešno izvajajo različne aktivnosti.
Lik in delo tovariša Nestla Žganka sta svetel zgled, kako se je treba bojevati za stvar delavskega razreda, za blaginjo in srečo človeka, za bratstvo in enotnost, za svoboden in samostojen razvoj socialističnega samoupravljanja, za neodvisnost Jugoslavije in njeno neuvrščeno politiko. Tovariš Nestl Žgank
pripada tistim velikim ljudem naše revolucije, ki so v vseh njenih razdobjih in prelomnih trenutkih aktivno sodelovali v največjih bojih za osvoboditev dela in človeka. Za svoje bogato revolucionarno delo, za velik prispevek NOB in socialistični graditvi je bil tovariš Žgank odlikovan z najvišjimi odlikovanji. Je nosilec Partizanske spomenice in član Sveta republike.
V Velenju smo v zadnjih tridesetih letih s svojo ustvarjalnostjo dokazali, kaj zmorejo ljudje, ki hočejo in želijo imeti lepše življenje. Vendar seje prav v občini Velenje pokazalo, kako pomemben je za doseganje takšnih ciljev posameznik, ki zna vizionarsko pa vendar realno usmerjeti in povezovati hotenja ljudi v konkretne akcije, v lepši danes in jutri.
Proglasitev za ČASTNEGA OBČANA OBČINE VELENJE je prav gotovo priznanje za delo, ustvarjalnost in vztrajna prizadevanja pri izgradnji socialistične samoupravne družbe in hkrati čestitka tovarišu Nestl Žganku ob njegovi 75-letnici.
S seje zborov občinske skupščine
Vsi trije zbori občinske skupščine so na ponedeljkovi seji potrdili predlog za potrditev priznanj in nagrad občine Velenje v letošnjem letu. Za častnega obiana občine Velenje so delegati imenovali Nestla Žganka za njegove izjemne zasluge za razvoj Titovega Velenja v preteklem in sedanjem obdobju.
Poleg te, je bila gotovo osrednja točka dnevnega reda kadrovska problematika v občini Velenje. Podatki, ki so bili nanizani v gradivu ter v uvodnih govorih, vsekakor opozarjajo na neustrezno kadrovsko politiko v oiganizacijah združenega dela v občini Velenje. Opozarjajo pa tudi na to, da se dokaj šarlatansko delo na tem področju nadaljuje kljub opozorilom tako skupnosti za zaposlovanje kakor našega izvršnega sveta. Neustrezna kvalifikacijska struktura zaposlenih ter tudi neustrezna raizvitost materialne osnove dela v občini, se nam že otepa, neustrezne zaposlitvene tokove pa bomo gotovo le stežka odpravili v nekaj prihodnjih desetletjih.
Kako neodgovoren odnos do tega vprašanja pa imajo v večini organizacij združenega dela v občini Velenje, je pokazala tudi molčečnost delegatov na seji zbora združenega dela občinske skupščine, ko razen ene izjeme, in sicer delegata Zavoda za urbanizem, pravzaprav o tem vprašanju ni bilo nobene razprave. Mi bomo podrobneje o tej problematiki spregovorili v naslednji številki Našega časa.
Delegati so na seji zborov občinske skupščine poslušali informacijo o poteku evidentiranja in kandidiranja Franca Avberška za predsednika izvršnega sveta (objavili smo jo v prejšnji številki Našega časa). Kandi-
datura je bila sporna, ker je bilo ime
Franca Avberška omenjeno v poročilu republiške inšpekcije SDK, ki je ugotavljala stanje v REK. Ker je ta komisija menila, da so nekateri odgovorni delavci tega kolektiva neustrezno razvrščali družbena sredstva in ker ta ugotovitev še ni dorečena (najbrž pa tudi ne bo do konca letošnjega leta), je bilo dogovorjeno, da se Franc Avberšek umakne kot možen kandidat za predsednika izvršnega sveta.
Na seji so predstavniki rudnika, med njimi tudi direktor Alojz Diacci, opozorili, da je do tega problema prišlo zaradi dolgoletnega nerazčiščenega položaja energetike v naši družbi. republiška inšpekcija je namreč menila, da so na REK namenili preveč sredstev za stanovanjski sklad, za amortizacijo, za investicijsko porabo. Ob tem pa je več kot jasno, da bi takšna usmeritev .onemogočila vsakršno rekultivacijo doline, sodobnejše opremljanje proizvodnje ter zaposlovanje novih delavcev. Delavci rudnika so opozorili, da smo se za takšno usmeritev odločili v občini in da so se delavci REK trudili, da bi jo ustrezno uresničili. Torej bi ugotavljanje krivde pomenilo nezaupanje občinski usmeritvi. Dosledno izvajanje birokratske usmeritve SDK, so opozorili delegati, bi nas pripeljalo do tega, da bi Titovo Velenje postalo razrušena rudarska naselbina, podobna tistim, ki jih poznamo iz kapitalistične Amerike.
Prav pa bi bilo, če bi-v prihodnje bolj prisluhnili tudi mnenju, da je potrebno v postopku evidentiranja zagotoviti za tako odgovorne funkcije več delegatov, kar bo omogočilo večjo demokratičnost pri izbiri in preprečilo takšne zaplete. Delegati so tudi opo-
Pestra in prijetna prireditev
V soboto je bilo v Titovem Velenju srečanje slušno prizadetih iz vse Slovenije. To srečanje je bilo organizirano ob mednarodnem dnevu gluhih, pripravila pa ga je temeljna organizacija slušno prizadetih Šoštanj v katero so združeni slušno prizadeti iz mozirske in velenjske občine. V dopoldanskih urah je imel razgovore s predstavniki slušno prizadetih predsednik skupščine občine Velenje Janez Basle, ob 12. uri pa se je v Rdeči dvorani pričel program za približno 800 udeležencev tega srečanja. Po uvodnih govorih so podelili priznanja za športne uspehe dosežene na republiških, državnih in drugih prvenstvih za gluhoneme, ■potem pa se je pričel kulturni program v katerem so sodelovali
folklorna skupina Koleda, Plesna skupina Kaos, Plesni klub Velenje, pantomimičarka Jana Kovač — učenka in asistentka Andresa Valdesa, tamburaši iz Pesja in ansambel Dan iz Titovega Velenja. Program je povezoval Toni Rehar. Vsi nastopajoči so nastopili brezplačno.
Sicer pa so to prireditev ob mednarodnem dnevu gluhih omogočili Rdeča dvorana, REK tozd Družbeni standard, Vekos tozd Komunalna oskrba. Termoelektrarne Šoštanj. Kulturni center Ivan Napotnik ter Gorenje Ekonomska propaganda. Po prireditvi so si gostje ogledali velenjski grad. se zbrali na kosilu ter nato ponovno na družabnem srečanju v Rdeči dvorani.
Prireditve se je 'ide!e*i*n veljko štev!lo sluSne OTiiadetih :-r vse ^"»enije
zorili, da bi morali zagotoviti, da bi kandidati, ki so bili izvoljeni za te odgovorne funkcije tudi ne zapuščali svojih delovnih mest pred iztekom mandatov.
Ob koncu seje so delegati razpravljali še o pobudi delavskega sveta šoštanjskih termoelektrarn za razrešitev direktorja Termoelektrarn. Do te pobude je prišlo, ker je direktor Franc Pečovnik preprečil izplačilo poračuna osebnih dohodkov. Na seji skupščine je bilo ugotovljeno, da je Franc Pečovnik deloval povsem v skladu z zakonom in samoupravnimi akti ter družbenimi usmeritvami. Delegati so postali vprašanje in zahtevo, da se ugotovi, kako je mogoče in kdo vodi sile v tej delovni organizaciji, ki skušajo na takšen način diskreditirati direktorja, ki je zgolj ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi. Menili so, da se takšne in podobne »igrice« že vse predolgo vlečejo in da bi odločnejšo vlogo pri razreševanju teh vprašanj morale odigrati tudi družbeno politične organizacije v občini Velenje. Delegati so dali tudi vso podporo izvršnemu svetu, da po potrebi in po lastni presoji poseže v razreševanje razmer v poslovni skupnosti Farmin oziroma v delovni organizaciji Inženiring, ki je zabredla v precejšnje poslovne težave. O tem bodo podrobno spregovorili tudi na naslednji seji zborov občinske skupščine.
Seja DS sozda Rek
Delavski svet sozda Rek je podobno kot delegati zborov skupščine obravnaval informacijo o ugotovitvah republiškega SDK. Pri pregledu poslovanja je SDK ugotovila, da je bilo preveč obračunano, porabljeno oziroma napačno knjiženo v Rek 1258,9 milijonov dinaijev, v ostalem EGS pa samo 26 milijonov dinarjev ali vsega 2 odstotka. Takšna povsem pisarniška odločitev SDK je za delavce Rek popolnoma nerazumljiva. Rek je namreč v letu 1983 (to poslovanje je pregledal SDK) reševal energetsko krizo Jugoslavije, cena energije pa jebila najnižja, saj je RLV dobil za GJ le 123,15 dinarjev oziroma bi z zahtevami in popravki dobil le 109 dinaijev, čeprav je bila cena premoga za široko potrošnjo 136,98 dinaijev, premogovnik Koluba-ra (površinski kop) pa je prodajal svoj premog kar za 33 odstotkov dražje. Na seji so posebej poudarili, da popravki, ki jih zahteva SDK, predstavljajo negiranje gospodarske politike, ki jo je vodil RLV in ogroža nadaljnji razvoj tega kombinata, je povsem birokratski in povsem v nasprotju s politiko dobrega gospodarjenja. Ogroženo bi bilo poso-dabljenje proizvodnje, obenem pa so opozorili, da zaradi zmanjšanja stanovanjskem skladu ne bi mogli zaposliti novih rudaijev. Zmanjšanje sredstev za rudarske škode pa pomeni tudi nezaupnico celotni družbeni usmeritvi, da je potrebnp izgubljeno zemljo nadomestiti, nadomestiti pa je potrebno tudi ostale rudarske škode.
Spominsko obeležje na Karničnikovi domačiji
V počastitev letošnjega praznika občine Velenje, bo krajevna organizacija Zveze borcev Skale Hrastovec skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Velenje in odborom borcev 3. bataljona 3. brigade VDV odkrila spomenik pri kmetu Karničniku v Hrastov-cu. Spomenik je obnovljeno grobišče v katerem je pokopanih pet borcev VDV, ki so padli nedaleč stran.
12. decembra leta 1944 se je namreč kolona borcev 3. bataljona VDV pomikala preko Pake proti Cirkovcam. Verjetno so Nemci ta premik odkrili in enoto pričakovali. Zasedo so postavili na robu gozda južno od kmeta Rahneta — Cevzarja v Šembri-cu. Ko se je kolona borcev 3. bataljona skupno še z nekaterimi drugimi deli 3. brigade VDV raztegnila od Rahnetove kmetije po travniku do roba gozda so Nemci vžgali po njih. Borci so se
znašli v zelo težkem položaju na popolni čistini na travniku pred nemškimi mitraljezi. Umikali so se lahko le v hrib proti gozdu, kjer pa so bili še bolj izpostavljeni nemškim strelcem. Vsak se je umikal kakor je vedel in znal.
Nekateri so celo odvgrli osebno opremo. Pet jih je smrtno zadetih obležalo. Tri pa so Nemci zajeli, med njimi težko ranjenega Franca Pliberška. Zajete so Nemci mučili, zasliševali nato pa odvedli v taborišče.
Padle borce so domačini naslednji dan pokopali na drugi strani gozda na Karničnikovi
domačiji v Hrastovcu.
Na slovesnosti ob odkritju prenovljenega spominskega obeležja vabimo svoje padlih borcev, v se udeležence tega pohoda, nekdanje borce in krajane.
Franjo Marošek
Četrtkovi družabni večeri niso namenjeni samo hotelskim
Čeprav veljata poletna meseca, julij in avgust za kulturno zatišje v hotelu terme topolšica ni bilo tako V avgustu so se pričeli redni četrtkovi družabni večeri in izleti za hotelske g' -.ste. Na i ni m ne drugi pa od dej ne bodo samo za le. temveč želijo zraven pritegniti čimveč krajanov in občanov Velenja. Z repertoarjem bi radi prikazali kulturno angažiranost, ki raste . uK-m n tudi izven nje.
Tako sta se v literarnem vvče/u že predstavila pesnika Ivo Stn-pn/k ,n Dušan Brešar. k irtavtor Boris Mravljak. večer pa so zapolnili -,v, i mladin- l.e"1' nevskeei zbor- ■ ■ J ■ < .
.spet drug večer posrečeno kviz tekmovanje med ekipama Topolšice in hi ttflsMh gostov. Vsak večer pa je bila glasba
V programu z;; mesec september je Petje p., vasi. ura kratkih filmov, lile-i srni vect riz, nanitnj in manj znanimi -brazi. večer s Kolede. koncert tam-hurašev
Družabnih več-rov vsekakor ne bo :,ia!o . parno .v. da tudi ne ljudi, kijih privablja nežna pesem, glasba, zvok •mm. xakštn fdm ali pa korak plesa, .'"crtkovi družabni večeri v hotelu terme lopo&ca -e začno ob 19. uri.
' ■ > i i n r	IC t;
Šmartno ob Paki
Srečanje brigadirjev
Mladinci svoje jesenske aktivnosti, po bolšjem trgu, ki so ga imeli v soboto, pričenjajo s srečanjem nekdanjih, sedanjih in bodočih brigadirjev. Srečanje bo delovno, začelo pa se bo v soboto ob 8. uri v Šmartnem ob Paki.
V Titovem Velenju se bodo brigadirji zbrali ob 7.30 uri in sicer pred stavbo sodišča in DPOterse
od tu z avtobusom napotili v Šmartno ob Paki, kjer bodo dopoldan pošteno zavihali rokave. Popoldan pa bodo imeli brigadirji v Šmartnem ob Paki športna srečanja in zabavni program. Zanimivo bo in pestro, posebno še, če bo tudi udeležba takšna, kot so na občinski konferenci ZSMS Velenje predvideli.
Titovo Velenje
Podelili priznanja prosvetnim delavcem
V petek je bila v Domu kulture v Titovem Velenju slavnostna seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Na seji so podelili Ši-lihove plakete, značke in priznanja, podelili pa so tudi priznanja občinske izobraževalne skupnosti. Prosvetnim delavcem ter delegatom, ki so se zbrali na tej svečani seji so se s kulturnim programom predstavili učenci Centra srednjih šol.
Šilihove plakete so za svoje požrtvovalno delo prejeli Olga Medved, Anica Šuligoj, Anica Podlesnik in Silvester Tamše.
Podeljeno je bilo tudi 13 Šilihovih značk, 12 priznanj in 8 priznanj občinske izobraževalne skupnosti. Več o tej slavnostni seji bomo poročali v naslednji številki Našega časa.
malem nogometu na rokometnem
Prireditve ob prazniku občine Velenje
V petek, 28. septembra so v Zavodnjah otvorili XI. Malo Napotniko-vo kiparsko kolonijo, v soboto pa so krajani Lokovice predali namenu vodovod in športno igrišče. V nedeljo je bilo orientacijsko tekmovanje na Paškem Kozjaku za pokal Planinskega društva Titovo Velenje. Prireditev pa tudi v prihodnjih dneh ne bo manjkalo:
ČETRTEK, 4.10.1984
ob 16. uri Sindikalni turnir igrišču v Šoštanju.
ob 19. uri Otvoritev razstave akvarelov Bogdana Potnika iz Kamnika v avli doma kulture v Šoštanju.
ob 19.30 Razstava fotografij mest pobratenih občin, Titovih mest in mesta Titovo Velenje v avli občinske skupščine. Razstava bo odprta od 4. do 11. oktobra 1984.
PETEK, 5.10.1984
ob 16. uri Zaključek del na sekundarnem toplovodnem omrežju v KS Staro Velenje — pri podpostaji za gradom.
ob 16. uri Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Šoštanj s podelitvijo plaket KS v dvorani KS s kulturnim programom godbe Zarja in MPZ Svoboda.
ob 17. uri Otvoritev doma krajanov v KS Šmartno v Titovem Velenju.
ob 17. uri Otvoritev novih zbirk umetnosti na velenjskem gradu (zbirka baročnih umetnosti in batika).
ob 20. uri Koncert: Vladko Korošec, Rajko Koritnik, Sonia Hočevar harmonikaijem Milanom Stantetom v Kajuhovem domu v Šoštanju.
NEDELJA, 7.10. SS84
ob 7. un Občinsko tekmovanje v SLO in DS rezervnih vojaških
starešin na Paških vrheh.
ob 8. uri Občinsko prvenstvo lovskih družin v streljanju na glinaste golobe — LD Oljka v Skornern.
ob 14. uri Otvoritev primarnega vodovodnega omrežja Gavce.
PONEDELJEK. 8.10.1984
ob 10. uri Otvoritev ceste Skale—Plešivec.
ob 17. uri Promocija knjige »Šolsko varčevanje na Slovenskem« v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik.
ob 18. uri Promenadni koncert Rudarske godbe na Titovem trgu v Titovem Velenju.
ob 19. uri Svečana seja skupščine občine Velenje s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj in koncert mešanega pevskega zbora Gorenje v domu kulture v Titovem Velenju.
TOREK. 9. 10.1984
ob 18. uri Svečana seja sveta K 5 in D'PO ob krajevnem prazniku KS Bele vode s podelitvijo priznanj zaslužnim članom KS.
PETEK, 12 10.1984
ob 18. uri Odprtje razstave inovacij in podelitev priznanj inovatorjem v avli občinske skupščine.
SOBOTA, 13.10.1984
ob 20. uri Tekmovanje radioamaterjev CB sekcije na Golteh.
Komite za družbene dejavnosti
V analizah in smernicah preveč fraz
Na torkovi razširjeni seji so člani komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje obravnavali analize in smernice dolgoročnih razvojnih možnosti SR Slovenije in občine Velenje v obdobju 1985—2000 s posebnim poudarkom področju družbenih dejavnosti, analize in smernice srednjeročnih razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1985—1990 prav tako na področju družbenih dejavnosti, potrdili pa so še šolski koledar in poslušali poročilo o uresničitvi- stališč, sprejetih na skupščini občinske kulturne skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Analize in smernice dolgoročnih razvojnih možnosti republike Slovenije in občine Velenje so po mnenju članov komiteja za družbene dejavnosti zelo pomembne za nadaljni družbeni in gospodarski razvoj, vendar žal niso odraz življenja, ki ga živimo. Dolgoročni programi se namreč precej razlikujejo od srednjeročnih. V tej razširjeni in poglobljeni študiji je zapisanih vse preveč oguljenih fraz, ki kažejo iiij nepoznavanje razmer. Smernice razvoja bi morale biti stvarnejše, ne pa spisek želja in potreb. Nekatere stvari so v tem dokumentu vse preveč posplošene, zopet druge premalo opredeljene. Vse kaže, da je stabilizacija za nami, praksa pa potrjuje, da smo še marsikje precej daleč zadaj.
Planski programi so temeljna sestavina vsake družbe, zato bi se delovne organizacije morale po njih tudi ravnati in jih v svojih razvojnih programih upoštevati. Poseben in zelo hiter razvoj naše
občine je potegnil za sabo vrsto težav, iz katerih se bomo težko izkopali. Analiza kaže enak ekonomski razvoj naše družbene skupnosti in znova zaostanek na področju družbenih dejavnosti. V razpravi so člani komiteja menili, da moramo ohranjati načelo razvitosti. Družbene dejavnosti bi morale za izvajanje svojih programov dobiti načrtovana sredstva, saj drugače bodo osebni dohodki še padali, prispevne stopnje pa vedno višje. Iz te poglobljene in razširjene študije izhaja, da bo struktura dela, ki močno vpliva na način življenja, celo slabša kot pa je danes. To pa nikakor ni v skladu s stabilizacijo in našimi prizadevanji. Dolgoročne razvojne možnosti v republiki in naši občini analizirajo vzroke in stanje, ni pa razvidne perspektive, ki je precej bolj pomembna. Kar najhitreje bodo potrebne jasnejše usmeritve, da se bomo znali obnašati v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Tudi na analizo in smernice srednjeročnih razvojnih možnosti v naši republiki v obdobju 1985—1990 so imeli člani komiteja za družbene dejavnosti občine velenje vrsto pripomb. Priloženo gradivo je prosti spis, ki vodi v še večje težave. Tudi tu so besede predvideva se, morali bomo, naj bi in tako dalje vse prevečkrat zapisane. V tem dokumentu ni vidnega nadaljnjega razvoja, prav tako nikjet ne piše kako bomo sedanje obnovili, modernizirali, kaj šele kako bomo lahko vse to dosegli. V smernicah niso opredeljne spremembe družbenoekonomskega odnosa, ki bi zagotavljale realizacijo sprejetih smernic na področju družbenih dejavnosti. Prav tako ni ustrezno razmerje v delitvi dohodka na
Spremembe šolskega koledarja
Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti so na svoji zadnji seji potrdili tudi spremembne šolskega koledarja 1984/85.
Ta določa, da bodo učenci osnovnih šol velenjske občine namesto petka, 2. novembra morali sesti v šolske klopi v soboto, 6. oktobra, prav tako se prestavi en dan pouka s petka, 3. maja 1985, na soboto, 6. aprila 1985. Vse načrtovane aktivnosti za dan pionirjev in dan mladosti bodo učenci izvajali na sam datum navedenih dni, in sicer se bodo na proslavi ob dnevu pionirjev zbrali v soboto, 29. septembra letos, delovna sobota pa bo za osnovnošolce velenjske občine tudi 25. maj 1985.
Šolsko leto 1984/85 se je začelo v soboto, 1. septembra, končalo pa se bo v soboto, 31. avgusta 1985. Prvo polletje tega šolskega leta bodo učenci osnovnih in srednjih šol naše občine kon-
čali v petek, 11. januarja prihodnje leto; učenci osmega razreda bodo v drugem polletju sedli v šolske klopi v ponedeljek, 28. januarja in ga končali v petek, 14. junija prihodnje leto. Učenci od 1. do 7. razreda osnovne šole pa bodo drugo polletje začeli v ponedeljek, 28. januarja 1985, -zadnji dan pouka pa bo zanje petek, 21. junu 1985.
Zimske počitnice v šolskem letu 1984/85 trajajo od 14. do 25. januarja 1985.
Tako kot osnovnošolci se bodo racionalno obnašali tudi srednješolci velenjske občine. Upamo, so v razpravi poudarili člani za družbene dejavnosti, da bodo delovne organizacije upoštevale te spremembe šolskega koledarja pri načrtovanju nekaterih aktivnosti, zimskih oddihih in delovnih sobotah in da bo tako manj odsotnosti učencev od pouka in njihovih staršev z delovnega mesta.
splošno in skupno porabo. Ponovno bi morali oceniti poprečno stopnjo rasti življenjskega standarda. Če upoštevamo sedanje zaostajanje in inflacijo, 3,7 odstotne stopnje rasti osebne potrošnje ne moremo pričakovati. Končno bi že lahko vedeli, da je treba planirati na realnih osnovah, ki morajo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju upoštevati stabilizacijsko naravnanost. Ohranjanje stikov z umetniškimi tokovi V svetu je povezano s vprašanjem depozita, o njegovi usodi pa v smernicah ni ničesar povedanega.
Vprašanje razvoja celodnevne osnovne šole je treba kar najhitreje rešiti, vendar mora kakršnakoli odločitev temeljiti na možnostih in enakih pogojih za vse šole in učence v republiki. Program življenja in dela osnovnih šol pri nas že uvajamo, opozoriti pa kaže na prve ugotovitve, da je program sicer kvaliteten, vendar zaradi učiteljeve preobremenjenosti ne bi dosegel svojega namena.
Člani komiteja za družbene dejavnosti so pohvalili prizadevanjal delavcev občinske- kulturne skupnosti za kar najhitrejšo uresničitev stališč sprejetih na skupščini kulturne skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, saj so marsikje stvari na kulturnem področju bolje urejene.
SIS za ceste
Velike potrebe, malo denarja
Konec preteklega tedna so delegati obeh zborov skupščine samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Velenje na 7. seji obravnavali in potrdili finančno poročilo in poročilo fx izvršnem programu del za obdobje od 1. januarja do 31. avgusta letos, poslušali poročilo predsednika skupščine o njenem delu in delu organov v tem letu. Na ločenih sejah pa so delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev obravnavali še osnutek samoupravnih aktov delovne skupnosti skupnih služb gospodarskih dejavnosti ter sklepali o najetju kratkoročnih kreditov.
Tudi samoupravna interesna skupnost za ceste občine Velenje je ena od tistih, ki ima za uresničitev vseh potreb premalo denaija. Stanje naših cest je vse bolj zaskrbljujoče, neugodne zimske razmere od meseca januarja do marca letošnjega leta pa so naše ceste še močneje poškodovale. Prispevek 0,70 odstotkov od osnove bruto osebnih dohodkov iz dohodka se zbira po načrtovani dinamiki in višini, zaostaja za prispevek od taks za motorna vozila in od prodanih goriv. Obveznosti iz preteklega leta je ta skupnost v glavnem izpolnila.
Občinska skupnost za ceste vzdržuje 139,51 kilometrov lokal-
Samoupravna stanovanjska skupnost
DSSS SIS gospodarskih dejavnosti
Preteklo sredo so se sestali delegati zborov in 'skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Sprejeli so pogodbo o dolgoročnem opravljanju storitev pri vzdrževanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini občine Velenje, rebalans plana večjih popravil, amortizacije in solidarnostnega sklada za letošnje leto, samoupravni sporazum za izvedbo sekundarnega toplovodnega omrežja v KS Staro Velenje ter pravilnik o načinu poračunavanja vloženih sredstev imetnikov stanovanjske pravice v družbena stanovanja. Pravilnik, dopolnjen s členom, da poračun ni obvezen za vse, ki svoja sredstva vlagajo v družbena stanovanja, ampak samo za tiste, ki to žele, bo objavljen v Uradnem cestniku občine Velenje.
Delegati so na seji potrdili tudi šestindvajset novih upravičencev do delne nadomestitve stanarine in predlog prednostne liste upravičencev do stanovanj zgrajenih iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje. Na listi je ose-minštirideset prosilcev, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev teh stanovanj. Blizu trideset upravičencev bo že v teh dneh dobilo odločbe za vselitev v nov stanovanjski blok, zgrajen iz sredstev SPIZa.
Delegati so potrdili tudi elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, torej skupne strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti, Komunalne skup-
nosti, Stavbno zemljiške skupnosti, Temeljne vodne skupnosti in Samoupravne interesne skupnosti za ceste. Takšne strokovne službe bodo lahko pripravljale kvalitetna gradiva za delegatsko obveščanje, zmanjšala se bodo družbena sredstva za administracijo, v njih pa se bodo izvajale vse tiste skupne zadeve, ki jih ne morejo opravljati strokovne službe uporabnikov in izvajalcev. Te službe bodo izvajale samo naloge v skladu z Zakonom o združenem delu, na tak način pa se bodo preprečili tudi pojavi odtujevanja in preprečila razdrobljenost izvajanja skupnih zadev pri posameznih izvajalcih (ZUV, Vekos ...). To je samo nekaj od razlogov, ki so narekovali potrebo po ustanovitvi skupnih služb gospodarskih dejavnosti občine Velenje. Z zvezi z ustanavljanjem pa so delegati sprejeli tudi Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje in Delovno skupnostjo skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti, ter dali soglasje k razvidu del in nalog Delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti, statusnim odločbam statuta Delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti.
Na pobudi delegata iz KS Center Levi breg pa bodo do prihodnja skupščine pripravili tudi odgovor na vprašanje, koliko izmed triindvajsetih zaposlenih bo opravljalo dela za skupnosti stanovalcev.
Ob koncu skupščine so delegati potrdili tudi pravilnik o knjigovodstvu.
Izboljšajmo izobrazbeno strukturo zaposlenih
sam
■■H
joslovanje pripravnikov - eden najpomembnejših premikov
Nadaljevanje iz prejšnje številke
KAKO OCENJUJETE BREZPOSELNOST V PRIHODNJE?
Ljubiša Savovič: »Ta bo
odvisna predvsem od tega. kakšne vire zaposlovanja bo uporabljalo združeno delo. V primeru, da bo slonelo na povečatiih kakovostnih dejavnikih, uporabi strokovnega znanja, da bo to zaposlovanje namenjeno mladini, ki se šola v tej dolini, potem bo v prihodnje zadostovala tudi manj kot 1 odstotna stopnja rasti zaposlovanja. Če bi znotraj te stopnje zagotovili tudi strukturo takšno, ki bi odgovarjala mladini, ki se izobražuje, potem v prihodnje v občini Velenje ne bo potrebno govoriti o brezposle-
nosti. Seveda pa od predpostavki, da ne pride do pojava, ki mu pravimo tehnološki viški delavcev, torej v primeru, da bodo vsaj večje organizacije v občini poslovale normalno, da ne bo prišlo do stečajev in podobnih rezultatov neuspešnega gospodarjenja.«
NA PODLAGI ANALIZE 7 * POSLOVANJA, KI STE JO PRIPRAVILI ZA OBDOBJE 1981-1985, STE VERJETNO PRIŠLI TUDI DO OCEN, KAKO SE BODO ZAPOSLITVENI TOKOVI OBNAŠALI V PRIHODNJE.
Ljubiša Savovic: »V tem trenutku, ko se pripravljajo vsi srednjeročni dokumenti, ni najbolj pomembno ugotoviti, kaj se bo zgodilo, ampak
te srednjeročne dokumente pripraviti tako. da bodo vplivali na ta razvoj. V teh planih bo potrebno najbrž bolj poudariti usmerjevalno funkcijo določenih planskih dokumentov. Najkrajše povedano: vsaj v mejah mogočega bi morali načrtovati tak razvoj ali pa takšno usmerjanje ..občinske akumulacije kapitala, ki bo zadovoljevalo tudi ustrezno zaposlovanje in .maksimalno izkoriščanje delovnega potenciala, zlasti strokovnega kadra in hkrati tako izobraževanje in razvoj tega kadra, ki bo zadostna podlaga za uspešen razvoj združenega dela.
Najprej bi nam morali biti jasni cilji. Ta cilj je po našem mnenju ta, da ohranimo aktivnost. ki jo imamo, ta paje
nad republiškim povprečjem. Drugi cilj bi najbrž moral biti, da bi generacijo, ki je tu, zadostno in kvalitetno izobrazili za razvojne programe združenega dela. Tretje, kar bi morali pri načrtovanju upoštevati paje dejstvo, da samo z zaposlovanjem mlade generacije ne moremo izboljšati izobrazbene strukture zaposlenih v takšni meri, da bi lahko govorili tudi o kvalitetnem razvoju tako materialne kot kadrovske osnove dela. Povečati moramo predvsem obseg tistega, čemur pravimo dopolnilno ali funkcionalno izobraževanje. In četrtič, najbrž bo potrebno del občinske akumulacije usmeriti v razvoj tistih panog, ki povečujejo pestrost občinskega gospodarstva in tako dajo možnost za ustvarjalno delo in za izobraževanje mladine.
M. Krstič-Planinc
nih in 48 kilometrov regionalnih cest. Za zimsko vzdrževanje je bilo porabljenih 304,5 ton soli, 2868 kubičnih metrov posipnega materiala, za pluženje in posipanje pa so komunalci porabili 4847 ur. Poprečna vrednost zimskega vzdrževanja za kilometer dolgo regionalno cesto je zhašala 159,458 dinarjev, za lokalno pa 59.380 dinarjev. V poletnem obdobju je bilo vzdrževanje cest na območju naše občine zaradi pomanjkanja denarja precej okrnjeno. Po dopolnjenem programu je ta skupnost namenila za vzdrževanje lokalnih cest 11.641.964 dinarjev ali 83 odstotkov, od tega za zimsko 8.843.364 dinaijev ali 63 odstotkov. Za tri mesece letnega in dva meseca zimskega vzdrževanja ima ta samoupravna interesna skupnost le 2.309.036 dinarjev oziroma 17 odstotkov načrtovanega denarja.
Kot vse kaže, sis za ceste občine Velenje nikakor ne bo mogel ugoditi vsem zahtevam krajevnih skupnosti, ki imajo za vzdrževanje krajevnih cest bore malo denarja. Na seji skupščine pa smo med drugim slišali, da naj bi bile do leta 1990 vse makadamske ceste v velenjski občini asfaltirane.
V razpravi so delegati med drugim tudi poudarili, "da je vse premalo sodelovanja med temeljno vodno skupnostjo in cestnim podjetjem. Prav
tako je sedaj skrajni čas, da pripravijo krajevne skupnosti predloge načrtov za prihodnje leto, saj bo načrtovanje tako mnogo realnejše.
V Drizadevania delavcev Gorenja za pokritje izgub se je vključila tudi samoupravna interesna skupnost za ceste občine Velenje. Obveznost do Gorenja je znašala staro milijardo. Ker sredstva neredno dotekajo, vseh del na terenu pa tudi ne bi mogli narediti do konca, je ta skupnost najela kratkoročni kredit pri temeljni banki Velenje za obratna sredstva in tako poravnala svoje obveznosti do Gorenja., O tem ter o najetju kredita pri celjskem cestnem podjetju za izgradnjo mostu in cestnih priključkov v Paški vasi ter pri Zavarovalnici Triglav Celje za odpravo črnih točk na lokalnih cestah so se izrekli tudi delegati zbora uporabnikov tega sisa.
Naj ob koncu zapišemo še to. Gradiva za to sejo je bilo ogromno in delegat se je kar težko znašel med vsemi listi, točk dnevnega reda pa malo. Seja je trajala več kot tri ure. To paje tudi edina samoupravna interesna skupnost naše občine, ki sestan-kujejo dopoldne. Da bi se po tolikih letih tudi ta sis vključila v stabilizacijska prizadevanja naše družbene skupnosti, so delegati med drugim sklenili, da bodo o težavah na področju cest od sedaj dalje spregovorili na popoldanskih sejah skupščine. Bo tudi takrat prisotnih več delegatov kot pa je delegatskih mest, tako kot je bilo to na petkovi seji skupščine te samoupravne interesne skupnosti?
Gorenje - gospodinjski aparati
Najpomembnejše - izvajanje lastnega sanacijskega programa
V Gorenju Gospodinjski aparati so na konstitutivni seji, ki so jo imeli pred nedavnim med drugim opredelili tudi naloge komunistov pri reševanju trenutno najbolj pereče problematike v delovni organizaciji ter naloge, ki jih imajo komunisti v naslednjem letu in v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav tako pa so se tudi dogovorili, kako bodo pristopili k razpravam po 13. seji
Predsednica akcijske konference Gorenje Gospodinjski aparati
irena Brložnik
CK ZKJ. Ugotovili so, da pomeni za njih izvajanje dolgoročnega plana ekonomske stabilizacije izvajanje lastnega sanacijskega programa.
,,Ogromna sredstva, ki nam jih je družba za njegovo izvajanje že zaupala in napovedi za še nadaljnje zaostrovanje pogojev gospodarjenja nas še kako zavezujejo in zahtevajo od nas v bodoče še večje opiranje na lastne sile," je poudarila predsednica akcijske konference ZK v tej delovni organizaciji Irena Briož-nik. Se vedno so za njih obvezujoči sklepi, ki so jih sprejemali na akcijski konferenci in po osnovnih organizacijah Gorenje TGO.
Ob razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ bodo v Uorenju Gospodinjski aparati podrobno osvetlili uresničevanje letnih planov in sanacijskega programa na področju uresničevanja kadrovskih in socialnih pogojev za delo, problematiko zaposlovanja in zmanjševanja režije. Vso pozornost bodo namenili tudi uresničevanju nalog na področju materialnega poslovanja s posebno pozornostjo na stroških poslovanja ter uresničevanju proizvodnih planov, kvalitete proizvodov, proizvodnih progra-
mov in izkoriščanja zmogljivosti. Veliko pa bodo razpravljali tudi o usmeritvah v srednjeročni in dolgoročni razvoj. Na akcijski konferenci so predlagali, da osnovne organizacije Zveze komunistov v tej delovni organizaciji redno vključujejo na dnevne rede svojih sej obravnavo posameznih delov dolgoročnega programa in na ta način spremljajo tudi uresničevanje sanacijskega programa v svojem okolju. In na katera vprašanja opozarjajo v Gorenju Gospodinjski aparati.
,,Odgovoriti moramo kdaj in kako so člani Zveze komunistov zastopani kot oblikovalci idejno politične usmeritve za samoupravna odločanja in zakaj ne; kako o posameznih vprašanjih in kako uspešno so se člani Zveze komunistov opredeljevali v zvezi s predlogi samoupravnih določitev in na kakšen način so svoja stališča uveljavljali v sindikatu, delavskem svetu in na zborih delavcev. Oceniti moramo, kako se člani Zveze komunistov vključujejo v uresničevanje in kontrolo Samoupravnih odločitev ter uresničevanje lastnih delovnih nalog: kako se osnovne organizacije vključujejo v obravnavo problematike na dnevnih redih sej skupščine občine, samoupravnih interesnih skupnosti ter kako oblikujejo stališča in pripombe kot pomoč delegatom in delegacijam.
Odgovori na ia vprašanja boao dali sliko o uresničevanju vloge osnovnih organizacij Zveze komunistov v okoljih in sliko posameznih članov. Skoraj gotovo bodo ti odgovori na podlagi upoštevanja določil statuta ZKS povzročili precejšnjo diferenciacijo članstva v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov," je povedala Irena Brložnik in še posebej poudarila: „Nekatere osnovne organizacije ZK so začele razprave o diferenciaciji članstva že po 6. seji CK ZKS vsekakor pa bo diferenciacija članstva po razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKS tudi podlaga, da bomo vnaprej lažje ugotavljali odgovornost ter hkrati ustvarjali pogoje za večjo odzivnost članov Zveze komunistov in osnovnih organizacij ZK oa nepredvidljive probleme in nenavadne razmere."
V tem času bodo namenili vso pozornost tudi doseganju enotnosti vseh subjektivnih sil, medsebojnemu obveščanju komunistov ter akcijskemu povezovanju z ostalimi komunisti v velenjskem delu Gorenja.
is. obravnavi predlogov sklepov so pristopili že tudi v drugih organizacijah Gorenja.
4. oktobra 1984 * Titovo Velenje
MHHBHR-! U^MMaaiMIKTa
PRAZNIK OBČINE VELENJE
mmmmmm^m
■k stran 5

\
mladinska knjiga trgovski
center -tozd knjigarne in papirnice TITOVO
velenje
Delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za občinski praznik - 8. oktober!
zavod za urbanizem velenje
Za 8. oktober — praznik občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
Projektiranje gradbenih objektov Prostorsko in urbanistično projektiranje Inženiring (organizacija in nadzor)
ilinos
ljubljana
delovna organizacija za promet z odpadnimi surovinami n. sol. o. tozd
priprava odpadnih surovin
skladišče Titovo Velenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE - 8. OKTOBRU!
OBRTNO ZDRUŽENJE TITOVO VELENJE
V imenu vseh svojih članov — samostojnih obrtnikov čestita vsem organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
Za usluge, ki jih opravljajo člani združenja na področju samostojne obrti, gostinsko-turistične ponudbe in prevozništva se priporočajo!
KULTURNI
CENTER —. IVAN
NAPOTNIK VELENJE
Ob prazniku občine Velenje — 8: oktobru iskreno čestitamo vsem prebivalcem Šaleške doline!
ZAVAROVALNA SKUPNOST
T R I G LAV
• OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. • 63001 CELJE
predstavništvo titovo velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline iskreno čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje!
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLJENA LETA 1788
Proizvajamo:
—	vegetabilno strojeno usnje
—	oblačilni velur in podloge iz svinjskih kož
—	krom strojeno usnje
—	goveje gornje usnje, boks
—	zaščitna sredstva
NOVO ! — proizvodnja sedežnega pohištva v kombinaciji les
usnje
Vsem delovnim ljudem in občanon. občine Velenje iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8, oktober!
J
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Turistično gostinsko podjetje KOMPAS JUGOSLAVIJA n.sol.o., Ljubljana TOZD RENT -A- CAR Ljubljana — poslovalnica Titovo Velenje
I
se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru!
tura n em ........*
Vsem delovnim ljudem in občanom ter obiskovalcem kina v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Braslovčah in Doliču iskreno čestitamo za praznik občine Velenje - 8. oktober!
GOSTIŠČE -PRENOČIŠČE TINKA ZAJC
TITOVO VELENJE
ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB 8. OKTOBRU -PRAZNIKU OBČINE VELENJE!
Gostišče
,, FRAKELJ" Kardeljev trg 11,
Titovo Velenje
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem Šaleške doline ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
Imlefnil*
,, IZLETNIK CELJE" tozd potniški promet in tozd turistična agencija poslovna enota titovo velenje
,.IZLETNIK" sporoča, da bo z 8. oktobrom odprl nove in posodobljene prostore poslovne enote Titovo Velenje: čakalnico, perone ter turistični biro. Izletnik se priporoča za naročila prevozov potnikov in storitev turistične agencije!
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku 8. oktobru — prazniku občine Velenje!
naš čas
ČESTITKAM DELOVNIM UUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE OB NJIHOVEM PRAZNIKU SE PRIDRUŽUJEMO TUDI DELAVCI NAŠEGA ČASA IN RADIA TITOVO VELENJE!
6. stran * |"iaS CBS	_ PRAZNIK OBČINE VELENJE	Titovo Velenje * 4. oktobra 1984
		
/P ljubljanska banka
TEMELJNA BANKA VELENJE
Rudarska 3,63320 Titovo Velenje
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline, še posebej našim varčevalcem za praznik občine Velenje - 8\ oktober!
PREKORŠEK TATJANA
MESNICA + DELIKATESA
Kardeljev trg Titovo Velenje
Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku—8. oktobru!
S02B KMETIJSTVA PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA
DO Potrošnik CELJE
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
DO Mlinsko predelovalna industrija CELJE
PEKARNA, SLAŠČIČARNA
Titovo Velenje in SKLADIŠČE MLEVSKIH IZDELKOV Šmartno ob Paki
■KM&:	- .> c ~r - > - • :. v«r - S5S-
- •
l(sem delovnim ljudem in občanom
Šaleške doline iskreno čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje!
naravno zdravilišče topolšica
hotelvesna
ČESTITAMO VAM OB 8. OKTOBRU
in vas vabimo, da vsak teden preživite vsaj en
DAN V TOPOLŠICI!
v&fčo
velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36a
Iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik občine Velenje - 8. oktober!
4. oktobra 1984 * Titovo Velenje
praznik občine velenje
nas cas * Stran 7
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela
Titovo Velenje
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, Titovo Velenje
TOZD Pralna in pomivalna tehnika TOZD Galvana
TOZD Mali gospodinjski aparati Nazarje TOZD Kompresorji Črnomelj TOZD Kondenzatorji Rogatec TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika TOZD Štedilniki TOZD Gostinska enota Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE NOTRANJA OPREMA, Titovo Velenje
TOZD Gradbeni elementi TOZD Pohištvo
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE PROCESNA OPREMA, Titovo Velenje
TOZD Tehnološka oprema TOZD Poslovna oprema Ptuj TOZD Poslovna informatika Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, Titovo Velenje GORENJE MUTA, Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, Muta
TOZD Proizvodnja poljedelskega orodja
TOZD Proizvodnja kovinskih čistilnih sredstev in
ulitkov
TOZD Proizvodnja sive litine
TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE FECRO, Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo, Slovenj Gradec
GORENJE ELRAD, Tovarna elektronike, avtomehanike, anten in kablov, Gornja Radgona
TOZD Proizvodnja anten in kablov
TOZD Proizvodnja elektronike in elektromehanike
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE METALPLAST, Industrijsko podjetje, Ruše
GORENJE VARSTROJ, Industrija in montaža, Lendava
TOZD Tovarna varilne opreme TVO TOZD Montaža
TOZD Variš, proizvodnja sanitarnih kabin Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE PETAR DRAPŠIN.Industrija nameštaja, Kikinda GORENJE MURAL, Tvornica aluminijskih radijatora i odljevaka, Mursko Središče
GORENJE TIKI, Elektrostrojno^odjet-je, Ljubljana
GORENJE GLIN, Lesna industrija, Nazarje
TOZD Stavbno pohištvo TOZD Zagarstvo TOZD Iverna
TOZD Energetika in vzdrževanje Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE MIV, Metalna industrija, Vranje
TOZD Alfa TOZD Metalac
Delovna skupnost skupnih služb
GORENJE COMMERCE, Titovo Velenje GORENJE SERVIS, Titovo Velenje GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, Titovo Velenje
GORENJE INTERNA BANKA, Titovo Velenje
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB GORENJE SOZD, Titovo Velenje
DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI GORENJE SOZD, Titovo Velenje DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GORENJE SOZD, Titovo Velenje
vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje v pričakovanju novih skupnih dosežkov pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije ter krepitvi samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov!	Delavci Gorenja
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje
Z izkušnjami in znanjem v prihodnost
Poslovni sistem Gorenje je eden od najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v Socialistični republiki Sloveniji in Socialistični federativni republiki Ju-
goslaviji.
Združuje 13 tovarn in 4 skupne izvedbe. Gorenje ima na tujem 6 predstavništev oziroma podjetij; v Jugoslaviji pa deluje 14 predstavništev, 38 razstav-noprodajnih centrov in 82 servisov.
Gorenje je nastalo pred 31. leti. Kolektiv 11 delavcev je zrasel v poslovni sistem tudi svetovnih razsežnosti.
Motivacija delavcev Gorenja je vseskozi: delati in nenehno misliti najutri. na razvoj, na še neuresničeno. pa čeprav je to pogosto povezano tudi z odpovedovanjem.
Med porajanjem Gorenja je bila zakoličena njegova proizvodna usmeritev, hkrati pa tudi pot, kako priti do kupcev.
Z naravnavanjem proizvodnih programov po željah in potrebah potrošnikov si je Gorenje utrlo pot do kupcev.
Zaradi potreb po koope-racijskem sodelovanju Gorenje vse bolj vpliva na prestrukturiranje spremljajoče industrije. , Prednost Gorenja je v njegovi tradiciji, daje vselej znalo gledati v prihodnost in da mu ni nikdar manjkalo poguma in volje, da uspe prav tam. kjer je videti najtežje.
Največja prednost pa so ljudje, ki vidijo najbolj zanesljivo pot za uresničitev svoje osebne sreče skozi ustvarjalno, produktivno delo.
Izpopolnjevanje in nenehno dopolnjevanje programov, hkrati pa iskanje novih, snovanje in načrtovanje novih programov, to je v izdelkih izražena vizija Gorenja.
Proizvodnja in razvoj Gorenja sta bila že od nekdaj prilagojena vsakdanjim potrebam človeka. Sicer pa je Gorenje v 31. letih življenja z velikimi
zamahi ne le širilo in gradilo proizvodne dvorane ter snovalo nove proizvodne načrte, ampak je krepko poseglo tudi v razvoj posameznih krajev in mest, kjer
so tovarne Gorenie.
Celotni prihodek sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je znašal v letu iy«3 72.4 milijarde dinarjev. Na tuja konvertibilna tržišča pa je Gorenje lani prodalo 103 mjlijone dolarjev izdelkov, se pravi, daje Gorenje drugi največji slovenski izvoznik.. Fizični obseg proizvodnje se je v letu 1983. v primerjavi z letom poprej, povečal za okrog 12%. produktivnost pa je porasla za 10 %.
V Gorenju ocenjujejo, da bo letošnja proizvodnja, v primerjavi z lanskoletno, večja za okrog 12 do 13 %, se pravi, da bo nadvse zahtevni letni načrt fizičnega obsega proizvodnje uresničen z okrog 96 do 97 %. Vrednostno pa bo letni načrt proizvodnje dosežen in presežen.
Dosledno uresničevanje operativnih mesečnih načrtov proizvodnje pa naj bi zagotovilo tudi ostvaritev letnega načrta konvertibilnega izvoza v vrednosti 117 milijonov dolarjev. Konvertibilni izvoz bi bil v tem letu, v primerjavi z letom 1983, tako večji za 25 S.
Z nadaljnjim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti pa naj bi v letu 1985 v Gorenju povečali fizični obseg proizvodnje za 7 %, za prav toliko pa tudi produktivnost. Najmanj vso povečano proizvodnjo pa želijo prodati na tuja konvertibilna tržišča. V primerjavi z letom 1984 bi izvoz tako povečali za petino oziroma na 140 milijonov dolarjev.
Na bližnjem devetem sejmu sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, ki bo od 22. oktobra do 2. novembra v Titovem Velenju in katerega geslo bo »Z IZKUŠNJAMI IN ZNANJEM V PRIHODNOST«, bodo predstavljeni dosežki Gorenja ter razvojne usmeritve in hotenja.
l udi letošnji sejem Gorenja bodo obiskali predstavniki dobaviteljev surovin, reprodukcijskega materiala in sestavnih delov, raziskovalnih in znanstvenih institucij, trgovine in hank.
8. stran * H3	is cas	NAŠI KRAJI IN l.lllfl.lF _		Titovo Velenje * 4. oktobra 1984
				
Krajevna skupnost Lokovica
Pridobitve pripomogle k hitrejšemu razvoju
Tako slovesno kot preteklo soboto krajani Lokovice že dolgo niso praznovali krajevnega praznika. Kako tudi ne, saj se jim je uresničila dolgoletna in težko pričakovana želja, ki so jo v soboto predali svojemu namenu.
Lokovičani so svoj krajevni praznik proslavili letos nekoliko kasneje kot pretekla leta. 27. julija je okupator odpeljal v zapore največ ljudi s tega področja. Da bi letošnji krajevni praznik proslavili kar najbolj svečano, so ga premaknili za dva meseca, saj do tega dne kljub prizadevanjem nismo mogli uresničiti največje naložbe tega srednjeročnega obdobja — izgradnje vodovodnega omrežja. Krajane Lokovice je stala lepe denarce, kar 17 milijonov 600 tisoč dinarjev. Gotovo te načrtovane naloge ne bi mogli pripeljati do konca, če se ne bi pri izgradnji pošteno potili prav vsi. Opravili so, reci in piši, 11 tisoč udarniških ur. Zato so seveda na to pridobitev nadvse ponosni, je med drugim v svojem slavnostnem govoru poudaril podpredsednik te skupščine te krajevne skupnosti Mirko Hudej.
K tej pomembni delovni zmagi so krajani v soboto
Avtokamp Menina
Končno dovolj zdrave pitne vode
dodali še eno — svojemu namenu so namreč predali tudi večnamensko športno igrišče, ki je za rekreativno vadbo starih in mladih nujno potrebno.
Naložba jih je veljala za sedaj le 50 tisoč dinarjev. Seveda so tudi pri uresničevanju te naloge krajani pošteno krampali in lopatali. Igrišče še ni dokončano, manjka še asfaltna
prevleka. Zaradi pomanjkanja denarja bo ta prišla na vrsto morda prihodnje leto. Ob tej priložnosti pa se je na razširjeno telefonsko omrežje priključilo še 40 naročnikov.
Vse te pridobitve so za krajane Lokovice nadvse pomembne in gotovo bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju kraja. Vlile pa jim bodo novih moči za uspešno pre-
Vse več tujih gostov
V avtokampu Menina v Varpoljah so v letošnji sezoni našteli znatno več nočitev tujih gostov, kot v lanskem letu in s tem v celoti izpolnili zahtevne načrte. Lani je bilo tujih nočitev 2.517, letos pa ž£ 5.271. Od tega je bilo 3.993 nočitev odraslih gostov in 1.278 nočitev otrok. Drugače povedano je kamp letos obiskalo 507 odraslih gostov in 140 otrok.
Seveda prostor ob Savinji nenehno dograjujejo in urejujejo. Letos so še naprej
izravnavali teren in navažali pesek, postavili terase z mizami in stoli, uredili lesene klopi in mize na skupnem prostoru za goste, zgradili pokrit peskovnik in igrala za otroke, dokončno uredili zunanjost poslopja za sanitarije, postavili kres in nov vhod v kamp. V načrtih za prihodnje leto je med drugim zapisana dokončna izgradnja otroškega igrišča z otroškim bazenom.
Tudi sicer letos ni manjkalo novosti. Poleti sta pri delu
pomagali študentki, ki sta goste vodili v gore, na oglede turističnih in drugih znamenitosti, na obiske prireditev po vsej dolini, pomagali pri strežbi in podobno. Posebna ugodnost za gosteje bila tudi prodaja živil v kampu, zanjo je poskrbela mozirska Blagovnica, s tem pa gostom prihranila vsakodnevno vožnjo do trgovin.
Seveda ti uspehi niso prišli sami od sebe, zanje je bilo potrebnih veliko naporov, reklamnih akcij in potovanje
Ljubezen do domovine je bila
očneiša od smrti
S a
Občinski zbor ZZB NOV Velenje je v petek, 28. septembra, organiziral spominsko ekskurzijo na avstrijsko Koroško.
Nekaj po 6. uri zjutraj nas je avtobus odpeljal izpred Rdeče dvorane proti Slovenj Gradcu in Dravogradu. Po obveznih formalnostih na mejhnem prehodu Vič, smo nadaljevali pot ob Dravi proti krajem, ki smo jih nameravali obiskati.
Prvi naš postanek je bil v Šentrupertu blizu Velikovca. kjer smo se poklonili osemdesetim padlim partizanom različnih narodnosti. Veličasten spomenik, ki izpoveduje junaštvo in trpljenje umrlih, je bil v nekaj letih nazaj že dvakrat oskrunjen, razstreljen. Z mešanimi občutki smo nadaljevali pot proti Gosposvetskemu
polju, nato se ustavili ob Knežjem kamnu, kjer so v davnini ustoličevali slovenske kneze. Nad celovško kotlino je bila gosta megla, zato sem bila v mislih s tistimi naprednimi Korošci, ki že stoletja s svojimi pesmimi in narodnimi običaji ohranjajo pripadnost matični domovini Sloveniji, podoživljala sem zgodovinsko povest o Mik-lovi Zali ter Kernjakovo pesem Rož, Podjuna, Žila — venec treh dolin.
Blizu Celovca se je pokazalo sonce, mi pa smo imeli naslednji postanek v slovenskih Borovljah, kjer nisem imela občutka, da sem v Avstriji, ker večina ljudi govori po domače, slovensko.
Po enournem oddihu je naš avtobus odbrzel naprej. Vozili

mm
,.....

■ ^^^ IH ' • ' / ■

Peršmanov dom
smo se pod zasneženimi vrhovi Obirja, Svinjske planine proti Železni Kaplji, kjer smo se zopet ustavili. Na tamkajšnjem pokopališču so člani ZZB položili venec s slovenskim trakom k spomeniku padlim in umrlim koroškim rodoljubom. Po kosilu v hotelu Obir. smo se vozili po ozki soteski našemu končnemu cilju nasproti. Po desetih kilometrih vožnje, smo se po serpenti-nasti cesti povzpeli nad tisoč metrov visoko, pod Peco, na Per-šmanovo domačijo — na kraj kjer so nemški SS-lovci v marcu leta 1945 — tik pred svobodo, postre-lili številno družino, zažgali hišo in gospodarsko poslopje ter trupla zmetali v ogenj.
V soncu se je lesketala zasnežena Peca, veter je pihal z gore, ko smo tiho prebirali besedilo s spominske plošče, ki je vzidana na obnovljeni domačiji. Naš vodič, koroški partizan, nam je natančneje opisal ta grozljiv dogodek in razkazal muzej v hiši. Spoznali smo tudi po naključju preživelo Peršmanovo hčer.
Poslovili smo se od prijaznega vodiča in krenili nazaj v dolino. Za nami je ostala lepa, z okoljem skladno obnovljena Peršmanova domačija, hiša. ki stoji mogočno kot branik slovenstva na Koroškem. kot pomnik sedanjim in prihodnim rodovom.
Organizatorjem tega zanimivega in poučnega izleta se v svojem in imenu vseh udeležencev iskreno zahvaljujem.
Anica Tamše
magovanje težav v prihodnje.
V kulturnem programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili tamkajšnji kulturniki, pa so nastopili godba na pihala Zarja iz Šoštanja, domači moški in ženski pevski zbor, mladinci ter pionirji. Ob koncu so najzaslužnejšim krajanom za njihovo marljivo delo pri izgradnji vodovoda in večnamenskega športnega igrišča podelili še priznanja.
v tujino, najboljša reklama pa je seveda zadovoljstvo gostov. Tudi sicer so kamp letos obiskali številni tuji poslovni partnerji, največ z Nizozemske. Na podlagi vsega tega v kampu Menina pričakujejo, da bodo prihodnje leto poleg individualnih gostov, našteli vsaj 8.000 nočitev tujih gostov.
Krajevna organizacija ZRVS KS Ed. Kardelja
Kljub začetnim težavam uspešni
Krajevna organizacija rezervnih vojaških starešin Edvarda Kardelja je najmlajša v velenjski občini, ustanovili so jo oktobra leta 1982. V začetku je bilo vključenih v to krajevno organizacijo le 27 članov rezervnih vojaških starešin, kasneje pa se je s prihodom novih stanovalcev v to sosesko število močno povečalo. Tudi kadrovska zasedba organizacije je bila v začetku zelo šibka.
Na ustanovni konferenci in izvolitvi predsedstva so imenovali tudi štiri komisije, in sicer komisijo za idejnopolitično izobraževanje in strokovno usposabljanje, za ljudski odbor in družbeno samozaščito, za kadrovske in organizacijske zadeve ter komisijo za propagando in informativno dejavnost.
Sekretar krajevne organizacije ZRVS Edvarda Kardelja, Luka Daničič, pa je takole ocenil delo rezervnih vojaških starešin: »V začetku, ob ustanovitvi naše krajevne organizacije ZRVS Edvarda Kardelja je bilo kar precej težav, zlasti zato, ker nas je bilo zelo malo. Nismo se med seboj dovolj poznali. Prihajali so tudi novi člani, ki so poleg vojaških obveznosti imeli še svoje lastne težave. Sedaj po dveh letih vztrajnega dela, pa smo po številu že ena močnejših krajevnih organizacij v velenjski občini, zlasti z vsestransko pomočjo občinske konference ZRVS Velenje, trdim, da smo pri našem odgovornem delu naredili velik korak. Čeprav moram ob tem poudariti, da nas tudi za naprej čaka še veliko nalog in obveznosti.
Pred nedavnim, točneje 9. septembra, smo v naši krajevni organizaciji uspešno izvedli tekmovanje usposabljanja s področja SLO in DS, združeno z orientacijskim pohodom. Na omčnjenem usposabljanju so poleg članov rezervnih vojaških starešin sodelovale še ekipe
društva prijateljev mladine, zveze socialistične mladine, krajevne skupnosti, šol in družin sosesk. To usposabljanje smo želeli predvsem razširiti na kar največje število dejavnikov in krajanov naše krajevne skup-
pfip.
mBIk.
i
»Naša naloga je še naprej vključevati nove člane v KO,« meni sekretar Luka Daničič
nosti. Tekmovanje je pokazalo, da nastopajoči dobro poznajo našo krajevno skupnost, organizacijo in pomen narodne zaščite, obrambne strukture SFRJ. nevarnosti požarov in drugo, kar smo imeli v programu usposabljanja. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba na tekmovaniu dobra, saj se ga je udeležilo kar 49 udeležencev.«
Po vseh dosedanjih prizadevanjih in naporih za kar najbolj uspešno delo lahko brez pretiravanja zapišemo, da krajevna organizacija ZRVS Edvarda Kardelja zanesljivo sodi med ene najbolj delovnih in uspešnih. Zato je zamisel občinske konference ZRVS Velenje, da bi letošnji praznik JLA v občini Velenje proslavili v tej krajevni skupnosti, povsem na mestu.
B. Mugerle
0b tednu otroka
Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost
Ob koncu drugega tisočletja naše dobe je človeštvo na pomembnem razpotju svoje nadaljnje poti, obremenjeno s številnimi nasprotji, ki jih prinaša zgodovinski razvoj posameznih družbenih skupnosti.
Živimo v času, ki ogroža srečno in ustvarjalno prihodnost prihajajočih rodov. Svet je razdeljen na bloka z različnima ideologijama — na Vzhod in Zahod, pa tudi na bogati sever in revni jug. Človek osvaja vesolje, hkrati pa je prvič v zgodovini sposoben uničiti človeštvo.
Živimo v času neizmernih nasprotij: ponekod obolevajo otroci zaradi preobilne hrane, drugod pa umirajo milijoni zaradi vojn, lakote in pomanjkanja pitne vode. Na eni strani odpoveduje človeški razum pri iskanju novih iger za zabavo otrok, na drugi strani pa so otroci in mladina še vedno izkoriščani kot najcenejša delovna sila.
Nasprotja preplavljajo tudi naše življenje, njihove posledice občutimo vsak po svoje. Tudi v naši družbi! Krivda zato je v nas samih pa tudi zunaj nas. Zato je tembolj pomembno, da se ob letošnjem tednu otroka vprašamo, kakšna je naša prihodnost in kaj moramo storiti, da bo ta prihodnost taka, kakršno si želimo. Zato smo v Sloveniji temo svetovnega dneva otroka — 1. oktober ki jo je opredelil UN1CEF ,,Otroci in mladina gledajo novo ero," premišljeno preoblikovali v naslov ,,Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost."
Zavedati se moramo, da se otroci, ki se rojevajo danes, obiskujejo vrtce in sedijo v šolskih klopeh, že razvijajo in usposabljajo za življenje v tretjem tisočletju. Vprašati se
moramo, kakšne možnosti ustvarjamo zanje — starši in družba, da bodo lahko ustvarjalno pripomogli k razvoju naše socialistične samoupravne družbe in zlasti v srečne ljudi.
Ali naša gospodarska, zdravstveno socialna in kulturno izobraževalna politika v tem trenutku zagotavlja možnosti za razvoj vsakega posameznika v različnih okoljih. Takšnega, ki bo znal graditi in braniti našo svobodo, neodvisnost in neuvrščenost pred vsakršnimi pritiski? Kaj in koliko smo storili doslej, da bodo naši pripadajoči rodovi ob prelomu tisočletja lahko spremljali in soustvarjali tehnološki ter humanistični razvoj domače in svetovne znanosti in pridobivanja dobrin? Kaj moramo storiti, da bodo naši otroci nadaljevali in razvijali revolucionarne tradicije in vrednote jugoslovanskih narodov in na-
rodnosti ter človeštva? Bomo mlade vzgojili v ustvarjalne osebnosti, ki bodo znale biti srečne in bodo sposobne osrečevati tudi druge?
Teden otroka je priložnost, da ocenimo svoje delo, da se vprašamo kot posamezniki in kot družba in razmislimo, kaj smo storili za razvoj in srečo naših otrok in s tem tudi za našo prihodnost. Zato ne potrebujemo novih resolucij in dokumentov. Potrebno nam je le včdenje, da ustvarja vsaka družba svoj jutri skupaj z otroki že danes.
Le družba z ustvarjalnimi sposobnostmi mladih in možnostmi za njihovo uveljavitev ima obetavno' prihodnost.
Koordinacijski odbor tedna otrojca
Prireditve ob tednu otroka
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo skušala v. tednu otroka ugotoviti, kakšna je družbena organiziranost za otroke v pogojih ekonomske stabilizacije v občini Velenje na področju otroškega varstva, šolstva in usmerjenega izobraževanja.
V tem času bodo pripravili razširjeno sejo predsedstva občinske zveze prijateljev mladine, ki jo bodo namenili predvsem tednu otroka. Sklicali so tudi vse predsednike društev prijateljev mladine in se dogovorili, da vsa društva pripravijo v tem tednu več prireditev. Med drugim bodo otroke obiskale tetke Jeseni, pripravili bodo otroške olimpiade, izlete v naravo, več bo cicibanovih urie, sejem smučarske opreme,
veseli tobogan itd. Vsa društva prijateljev mladine pa bodo v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje . vrteli risanke, predvideni so tudi sestanki predstavnikov društev prijateljev mladine, mladine in drugimi po krajevnih skupnostih, predavanja za starše, v tem času pa nameravajo urediti tudi otroška igrišča.
Ponovno so poznali vse tiste krajevne skupnosti, kjer še vedno ne deluje društvo prijateljev mladine, da pristopijo nemudoma k ustanovitvi.
V tem tednu bodo pripravili na vseh osnovnih šolah velenjske občine tudi razstavo izdelkov male Napotnikove kolonije, podelili pa bodo tudi priznanja aktivistom za družbeno vzgojno delo z otroki.

4. oktobra 1984 * Titovo Velenje

V Ustavi je zagotovljeno, da je obramba dežele največja pravica in dolžnost ter čast jugoslovanskih občanov ter da nihče nima pravice priznati in podpisati kapitulacije naših oboroženih sil ter okupacije dela ali celote SFRJ. To smelo načelo smo lahko zapisali v Ustavi zaradi uspešnega delovanja sistema SLO in DS, katerega pomemben sestavni del je teritorialna obramba.
Teritorialna obramba je kot najširša oblika organiziranega oboroženega odpora sestavni del enotnih oboroženih sil Jugoslavije. TO, skupaj z JLA in drugimi silami SLO in DS, omogoča masovno sodelovanje prebivalstva v pripravah za vodenje oboroženega boja in tako skupaj z narodno zaščito omogoča najdoslednejšo uveljavitev ustavnega načela o neodtujljivosti in nedotakljivosti pravice delovnih ljudi in občanov do obrambe domovine.
Teritorialna obramba je organizirana na celotnem ozemlju Jugoslavije in sestavljena iz štabov in enot in zavodov, ki jih ustanavljajo občine, mestne skupnosti, pokrajine in republike ter iz enot, ki jih ustanavljajo v skladu z zakonom organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Zelo pomembno pa je tudi načelo, da bi bili v morebitni vojni pripadniki TO delovni ljudje in občani, ki bi z orožjem ali kako drugače sodelovali v narodni zaščiti v splošnem ljudskem odporu.
Štabi za TO (občinski, pokrajinski, republiški) so strokovni organi družbenopolitičnih skupnosti za pripravo in vodenje oboroženega
boja, delujejo pa v miru in v vojni. Enote in zavode TO organiziramo in pripravljamo v miru, aktivirali pa bi jih ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni.
Enote TO pa bi lahko aktivirali na predlog Komiteja za SLO in DS SR Slovenije ter na ukaz Predsedstva SR Slovenije tudi v primeru naravnih ali drugih nesreč ter izrednih razmer.
Popolnoma razumljivo pa je, da enote TO lahko aktiviramo zaradi izvajanja vojaških vaj in drugih oblik usposabljanja. Enote TO so taktične in združeno taktične in se organizirajo v formaciji od oddelka TO preko vodov, čet, odredov do brigade TO.
Štabe in enote TO popolnjujemo z vojaškimi obvezniki, ki so odslužili vojaški rok in z ženami — obveznicami. K uveljavitvi ustavnega načela o pravici in časti pri obrambi domovine pa pomembno prispeva zakonsko določilo, da se teritorialna obramba popolnjuje tudi s prostovoljci, ter da se lahko v miru v vojaške vaje in druge oblike usposabljanja enot in štabov TO prostovoljno vključijo tudi občani, ki niso vojaški obvezniki. Ob tem pa velja povdariti dejstvo, da so leti glede pravic in obveznosti izenačeni z vojaškimi obvezniki.
Kot v vsaki občini v SFRJ tudi v naši deluje Občinski štab za TO, katerega mirnodobni sedež je v Domu SLO. Poleg OŠTO imata v Domu SLO sedež tudi Občinski štab za civilno zaščito in Občinski center zvez.
Občinski štab TO razvija poleg svojih prištabnih še več taktičnih
Priprave za izredne naloge
Zadovoljna in srečna
Jubilej, takšen ali drugačen, je praznik ne samo za slavljence, ampak tudi za njihove sorodnike, prijatelje, znance. Če je povezan s 50-letnieo skupnega življenja, je še toliko slavnejši in pomembnejši.
Vida in Franci Klančnik iz šmartnega ob Paki sta pred dnevi proslavila takšen jubilej. Po 50 letih sta znova rekla DA. ,.Življenje včasih ubira kaj čudna pota, enkrat lepa, drugič zopet kruta. Človek stopa po tej poti, če hoče ali ne. Tudi midva nisva nobena izjema. Najina 50 let dolga skupna življenjska pot je bila polna gorja, veselja," sta ob našem obisku povedala zlatoporočenca Vida in Franci.
Ko sta se vzela, sta imela zelo malo ,,pod palcem". ,,Nič," pravi Vida bolj zares kot za šalo, ,,le posteljo in nekaj malega." Fran-čekov oče je bil mizar. Naredil jima je spalnico, ki jo imata š.e danes. ,,Denarja ni bilo, službe pa tudi ne.Po časi sva si ustvarjala maloboljše življenje. Marsičemur sva se morala odpovedati. Včasih je bilo hudo, šlo pa je vendarle," je Vido dopolnil Franček.
Bila sta poročena dobrih šest let, ko se je začela vojna. Septembra leta 1944 se je Franček vključil v narodnoosvobodilno vojno, bil borec Tomšičeve brigade, pred koncem vojne pa borec IV. operativne cone.
in dele združeno taktične enote. Na različnih oblikah usposabljanja pripravlja OŠTO svoje enote za delovanje v primeru izrednih razmer, v začetnem obdobju vojne, največji povdarek pa daje usposabljanju enot in štabov za delovanje na začasno zasedenem ozemlju.
Enote TO v okviru priprav za delovanje v različnih vojnih situacijah usposabljamo za vodenje protioklepnega boja, protiletalske obrambe, protioklepnega in proti-desantnega boja ter za proti-diverzantsko delovanje. Da bi v primeru potrebe enote lahko delovale v navedenih situacijah in oblikah bojevanja, jih moramo tudi opremljati s sodobno oborožitvijo in drugo vojaško opremo, kar pa zahteva od naše družbenopolitične skupnosti zagotavljanje precejšnjih finančnih sredstev, ki jih mora štab uporabljati racionalno in v duhu stabilizacijskih prizadevanj.
Včasih se med našimi občani pojavi mišljenje češ, da si želimo vojne, ker stalno kličemo vojaške obveznike na vojaške vaje in druge oblike usposabljanj. Vsem našim občanom želimo povedati, da temu nikakor ni tako.
Pri vsem našem delu nas vodi Titova misel, da je samo dobra obrambna pripravljenost pomembna sila miru in da moramo biti pripravljeni tako, kot da bo že jutri vojna, z vsemi silami in sredstvi pa moramo delovati, da do nje nikoli ne pride.
Viktor BRGLEZ
V	počastitev letošnjega praznika občine Velenje — 8. oktobra, je Kulturni center ,,Ivan Napotnik" pripravil več prireditev,
V	petek, dne 5. oktobra 1984, ob 19.00, bodo v razstavnih prostorih Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" odprli razstavo stalne grafične zbirke Kulturnega centra. Gre za 60 grafičnih listov, ki smo jih pridobili v zadnjih letih od naslednjih avtorjev: Zvest Apollo-nio, Todorče Atanasov, Janez Bernik, Janez Boljka, Bogdan Borčič, Lucijan Bratuž, Jože Ciu-ha, Riko Debenjak, Anton Herman, Dževat Hozo, Andrej Jemec, Boris Jesih, Kiar Meško, Metka Krašovec, Peter Krivec, Lojze Logar, Vladimir Makuc, France Mi-helič, Marjan Pogačnik, Jože Spa-cal, Lojze Spacal, Branko Suhy, Gorazd Šefran, Karel Zelenko, ter domačini: Andrej Krevzel, Peter Matko, Arpat Šalamon in Marjan Vodišek. Izbor avtorjev je predlagala Moderna galerija (tov. Steletova).
V	kulturnem programu ob otvoritvi bosta sodelovala Nika Vipotnik, sopran in Andrej Jarc, klavir. 'O pomenu zbirke bo spregovorila naša kustodinja Milena Koren Božiček.
V	soboto, 6. oktobra, ob 17.00, bodo na velenjskem gradu odprli 2 novi stalni zbirki in predstavili nov vodič po velenjskem gradu in vseh njegovih zbirkah.
Stalna zbirka baročne cerkvene umetnosti bo odprta v nekdanji grajski kapeli, ki smo jo predtem prenovili, zamenjali ostrešje, kritino in uredili fasado. V njej bomo razstavili baročne sakralije iz nekdanje cerkve v Skalah, ki je bila leta 1953 porušena zaradi izkopavanja premoga. Nekaj baročnih plastik (3) in veliko oltarno sliko J. A. Straussa: Sv. Janez Nepomuk je odstopil župnijski urad v Titovem Velenju. Oltarno sliko je bilo potrebno predtem restavrirati, kaj je opravil Čoro Škodlar v Ljubljani. Razstavljena bosta tudi veliki plastiki sv. Mihaela in sv. Florjana, delo celjskega baročnega rezbarja Ferdinanda Galla in nekaj detajlov baročnega oltarja. Tako bo vsaj deloma ponovno razstavljena baročna umetnost, ki se je pred leti morala umakniti izkopavanju premoga.
Stalna zbirka ,,batik" bo predstavljena v grajski rondeli, ki smo jo prav tako pred leti sanirali: novo ostrešje, kritina, betonski venec, plošča in podij. Batik je pred 2 letoma Titovem Velenju podaril zbiralec Rado Malenšek iz Ljubljane. Gre za 40 slik v batik tehniki iz Indije, Indonezije, Bur-
me, Tajske in Sri Lanke. Ob otvoritvi bo Malenšek podaril še 2 sliki galerijskih razsežnosti.
Vodič po velenjskem gradu in vseh njegovih zbirkah bo izšel v nakladi 3.000 izvodov in s 30 barvnimi reprodukcijami. Finančno sta ga omogočila Kulturna skupnost Velenje in Kulturna skupnost Slovenije ter delovne in družbene organizacije v občini in zasebniki. Predračun znaša 1.200.000 din.
V vodiču oziroma brošuri bodo naslednja poglav ja: dr. Ivan Stopar: Velenjski grad Jože Hudales: Muzej slovenskih premogovnikov
dr. Milan Zevart: Delavsko gibanje in NOB
dr. Pavla Štrukelj: Afriška zbirka Františka Foita
dr. Mirko Juteršek: Slovensko slikarstvo 20. stoletja dr. Mirko Juteršek: Galerija Lojzeta Perka
Milena Moškon: Barok
Jože Hudales: Najdba mastodonta
Marjan Marinšek: Batik
Format vodiča 18,5 x 20,5, tako kot so ostali vodiči in brošure Kulturnega centra Ivan Napoinik (Afriška zbirka, Muzej slovenskih premogovnikov, Šalek).
Ob otvoritvi pridobitev na velenjskem gradu bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: Alenka Svetel, Jurij Souček in Mešani pevski zbor Gorenje iz Titovega Velenja, ki ga vodi Ciril Vertačnik.
XXX
V prostoru grajske kapele (barok) bo še kratek koncert z orglami, v prostoru rondele (batik) pa koncert z indijsko kitaro v indijskih nošah. Veleposlaništvo Indonezije v Jugoslaviji bo Malen-šku izročilo posebno priznanje za Hjegovo zbiranje in predstavljanje slik iz Indonezije.
Franc Lukič: Rak ni smrt
Šoštanj
Razstava del Bogdana Potnika
Bogdan Potnik ves svoj prosti čas namenja upodabljanju lepote, barvam, risbam, podobam in odsevom nekega veliko .širšega doživljanja, kot ga je mogoče razbirati iz življenj episnih podatkov. Je eden najdlje in najbolj sklenjeno dejavnih slikarjev-lju-
Občina Velenje
Razstawa fotografij
Zlatoporočenca Vida in Franc Klančnik
Tudi po končani vojni Frančeku in Vidi ni bilo z ,,rošcami postlano". Franček se je oprijel dela v očetovi mizarski delanici, Vida pa je. skrbno obdelovala ped zemlje. ,,Razkošja nisva fiikoli poznala, še danes ga ne. Kljub temu sva srečna in zadovoljna."
Kulturnega življenja si brez zlatoporočenca v Šmartnem ob Paki ne znamo predstavljati. Ze pred drugo svetovno vojno je bil gonilna sila na tem področju. Marljiv kulturni delavec je Franček še danes. ,,Veliko časa sem porabil za vaje, za delo v kulturi v svojem kraju. Zelo velikokrat sem bil zdoma. Včasih je ,,zaropotalo". Jeza se je polegla, pa sem začel znova."
Kot navadno ob takih jubilejih vprašam tudi za recept. ,,Ni težko toliko časa skupaj vztrajati, če je človek potrpežljiv. Večkrat je treba poslušati le z enim ušesom in gledati z enim očesom. Da bi se pošteno sporekla? Se ne spomniva. »Lepa beseda vedno lepo mesto najde. Pomagala sva eden drugemu kolikor sva lahko. Leta tečejo. Nikoli si> nisva mislila, da bova tako dolgo vztrajala skupaj. Le kdaj je preteklo teh 50 let? Kako bo šlo šele sedaj hitro."
Vida in Franček sta zlato poroko proslavljala skupaj s sorodniki, prijatelji, znanci kar do zgodnjih jutranjih ur. Njuna edina in največja želja pa je, da bi jima bolje ,,služilo" zdravje. Vida in Franček, tudi mi vama iskreno čestitamo. Ob praznovanju biserne poroke pa na svidenje!
Člani foto kluba Zmo iz Titovega Velenja bodo v petek, to je jutri, v avli skupščine občine Velenje pripravili razstavo fotografij »Prijateljska mesta: Esslingen — Titovo Velenje — Titograd«.
Razstavo bodo odprli ob 1930, popestrili pa jo bodo tudi z diapozitivi.
Milan Pešič
biteljev pri nas. V nekaj desetletjih je upodobil skoraj nešteto krajev in ljudi. Postal je pravi kronist svojega časa in okolja. Njegove slike imajo poleg likovne tudi pomembno dokumentarno vrednost.
V Titovem Velenju ga poznamo iz rudarskih likovnih kolonij v zadnjih letih. V njih je napravil nešteto likovnih stvaritev o rudarjih in njihovem življenju, vendar ne kakšnih ozkih, pretirano stvarnih podob vidnega sveta, temveč svojevrstnih optičnih zapisov. O tem nas še posebej prepričajo njegovi krokiji in mnogi akvareli. Ustaljenost in mirovanje nadomešča v Potnikovih kompozicijah dinamična razgibanost, ki seji podreja vse, kar je v sliki živega: figure, drevesa, oblaki, voda .. . Razstava del Bogdana Potnika v domu kulture v Šoštanju prerašča v pravo malo slikar-jevo retrospektivo in pomeni zgleden obračun ustvarjalnih naporov.
Razstava bo odprta v četrtek, 4. oktobra, ob 19. uri. V kulturnem programu ob odprtju bo sodeloval tudi Rudarski oktet.
Polde ROBER
I
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA
TITOVO VELENJE
TOZD MALOPRODAJA Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in
občanom ob prazniku občine Velenje!
1
TOZD VELEPR0DAJA | TOZD VINO | TOK KMETIJSTVO TOK K0PLAS
Vabimo vas v našo novo samopostrežno trgovino „ PREHRANA " v soseski Šalek II.
I
i
DELOVNA SKUPNOST V vseh naših trgovinah, kjer nas boste obiskali,
se bomo potrudili, da boste zadovoljni z naku-
SKUPNIH SLUŽB pom-
«——
kovi kovinote kovinotehna jvinotehna
>tehna
na
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za njihov praznik - 8. oktober!
- J V
vaš poslovni partner doma
in
v tujini
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o.
V Šaleku IIGIP GRADIŠ TOZD GE CELJE zaključuje stanovanjski objekt E2 za delavce SOZD Gorenje. Objekt ima 48 stanovanjskih enot. Gradiš s tem . nadaljuje 30 - letno kontinuiteto v izgradnji stanovanjskih objektov v Titovem Velenju, pri čemer ohranja visoko kvaliteto in kratke roke izgradnje na zadovoljstvo investitorjev ter stanovalcev.
4. oktobra 1984
* Titovo Vel? ije
PRAZNIK OBČINE VELENJE
nas cas * Stran 11
Trebeliško
|
AMD Šaleška dolina Iskreno čestita vsem delovnim © ljudem in občanom za praznik občine Velenje — 8. ©
oktober!	®
•
za moto cross tekmovanja. Naslednje leto bodo pri društvu praznovali že 10-letnico moto crossa. V teh letih so bile ffe organizirane mnoge športne prireditve od republiških in ^ državnih prvenstev ter mednarodna tekmovanja. Veliko ^ tekmovanje v moto crossu bo v nedeljo, 7. oktobra ZA NAGRADO TITOVEGA VELENJA in bo hkrati štelo za *. državno prvenstvo v razredu do 125 ccm. Pokrovitelj bo Izvršni svet skupščine občine Velenje. Za desetletnico pa se prizadevni člani že sedaj pripravljajo na veliko mednarodno tekmo ALPE — ADRIA. To tekmovanje bo vsekakor spektakel za ljubitelje moto športa.
Člani avto moto društva pa se lahko udeležujejo tudi številnih izletov po domovini in tujini (strokovnih ekskurzij in rekreacijskih ekskurzij — smučanja na raznih smučiščih).
Člani AMD imajo tudi komercialni popust pri organiziranju izletov pri nekaterih agencijah.
Informacije o delu pri društvu lahko dobite tudi po telefonu na številko 853-348.
Rekreacijski center
V sklopu delovanja avto moto društva ie tudi rekreacijski center Trebeliško na katerem je urejeno za zabavo v naravi. Prostori so urejeni za možnost privatnega organiziranja praznovanj — uporaba vrtnih utic za pečenje na žaru, trim steza, rusko kegljišče, možnost kampiranja itd____
Na Rekreacijskem centru je tudi velik športni objekt
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA
Avto moto društvo je eno od najmočnejših društev. V Sloveniji je vključenih preko 90.000 članov. Biti član pomeni solidarnostno pomagati v sili, ko potrebuje voznik kakršnokoli pomoč na cesti. Člani avto moto društva dobijo pomoč in ugodnosti tudi na potovanju v tujini, saj je AMZJ vključena v vrsto mednarodnih organizacij (FIA, FIM, AIT. OTA).
Člani AMD imain nravirn «oH*4nvati nri dpln evnic organizacije, deležni so pa še vrste uslug in ugodnosti. Poleg mnogih ugodnosti pa so naslednje bistvenega pomena:
—	brezplačni prevoz v prometni nezgodi poškodovanega vozila
—	brezplačne storitve službe Pomoč — informacije
—	brezplačna naročnina MOTO REVIJE
—	popust pri tehničnih storitvah v bazah AMZ
—	popust pri zavarovanju vozil
—	popust v avto campih
—	50 % popust v samopostrežni avtopralnici v Titovem Velenju
—	komercialni popusti v mnogih hotelih
—	garancijsko pismo za potovanje v tujino
—	mednarodno vozniško dovoljenje
Ugodnosti članov AMD so vsak mesec objavljene v reviji, ki jo prejemajo člani AMD na dom brezplačno. Avtomobilisti, včlanite se še danes, da ne bo jutri prepozno!
V društveni pisarni vas pričakujemo vsak dan od 8. do 1730. ure. Če še niste član se nam pridružite, saj bomo tako še močnejši in tako presegli članstvo 3000, kar pomeni tudi da smo po številu članov najboljši v SFRJ.
Avto šola
V sklopu avto moto društva ŠALEŠKA DOLINA deluje sodobno opremljena avto šola. Tečaje iz cestopro-metnih predpisov organiziramo vsak mesec v dveh izmenah (dopoldan — popoldan). Člani in njihovi ožji družinski člani uživajo veliko ugodnost s tem, da lahko šolnino plačujejo obročno, tudi za otroka, če še hodi v šolo. Kreditiranje je brez obresti in brez pologa. Kandidati se lahko učijo praktične vožnje na vozilih: Zastava 750. Jugo 45 in Zastava 101. V kratkem nameravajo nuditi članom še komercialni popust pri pouku praktične vožnje do 10 %. V avto šoli organizirajo tudi brezplačne kontrole oziroma anonimna testiranja v poznavanju cestnoprometnih predpisov.
m   l
| Iskreno čestitamo vsem delovnim
| ljudem in občanom Šaleške doline
za praznik občine Velenje — 8. oktober!
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT

y i
vame
TITOVO VELENJE
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE
Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jame Škale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost
Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost Tozd Izobraževanje Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA
Tozd Strojni obrati Tozd Elektroobrati Tozd Vodovodno-toplovodni obrati Tozd Krovsko-ključavničarski obrati Delovna skupnost skupnih služb
DO SIPAK
Tozd Plastični izdelki
Tozd Kovinski izdelki in galanterija
Delovna skupnost skupnih služb
DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI
DO ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Tozd TEŠI Tozd TEŠ II Tozd Vzdrževanje Tozd Inženiring
Delovna skupnost Družbena prehrana Delovna skupnost skupnih služb
DO TISKARNA
Delovna skupnost Družbeni standard
Delovna skupnost Zavarovanje
Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov
Delovna skupnost skupnih služb
Ob 8. oktobru - prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje Družbenopolitične organizacije in
Ry§®§wl[«a
m


4. oktobra 1984 ★ Titovo Velenje

PRAZNIK OBČINE VELENJE
★ stran 13
n
nama
n
i
L
KOLEKTIV TOZDA VELEBLAGOVNICE NAMA TITOVO VELENJE ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA 8. OKTOBER -OBČINSKI PRAZNIK
J
mednarodna špedicija in
transport koper n. sol. o.
JnteA&uA&fvb
POSLOVALNICA TITOVO VELENJE

Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober - praznik občine Velenje!
titovo velenje
turizem gostinstvo propaganda
PA<A
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline iskreno čestitamo ob prazniku občine Velenje 8. oktobru!


^
MERX
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
IZLET - SREČANJE - REKREACIJA - NOVA TENIS IGRIŠČA - ZABAVA S PLESOM IN SE KAJ . . .
•OBIŠČITE
DOBRNO
> Izlet, ne le v enega najstarejših zdraviliških krajev Slovenije, • ampak istočasno v čudovito in oskrbovano okolje, povezano i z neštetimi možnostmi rekreacije in vsekakor zdravljenja, i predstavlja odlično izbran cilj vašega izleta.
i
i Tudi ob neugodnih vremenskih razmerah se lahko kopate v i bazenih ali kabinah s termalno vodo, uporabljate trim kabinet, , savno, kegljišče, masaže, medicinsko kozmetično nego ....
Izkoristite ugodno ponudbo paketov storitev s posebnimi popustil
# Pridružujemo se čestitkam vsem delovnim ljudem In 0 občanom Šaleške doline ob njihovem prazniku -0 8. oktobru)
G
Sff^
60 let
iutok, tovarna usnja, kamnik | tozd maloprodaja
| UTOK KAMNIK
| PRODAJALNA TITOVO VELENJE
PRIREJA
ob praznovanju 60-lstnice
VELIKO
MODNO
REVIJO i
| Prikazali bodo usnjeni in dopolnilni program kolek-1 |cije jesen-zima 1984/85. Revija bo 12. oktobra! 11984 ob 16. uri pred prodajalno na Šaleški 18 vi |Titovem Velenju. Če bo slabo vreme, bo modna | I revija v hotelu Vesna v Topolšici ob 20. uri. 1 Vljudno vabljeni!	1
| KOLEKTIV PRODAJALNE UTOK, TITOVO I I VELENJE SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM OB| 1 PRAZNIKU OBČINE VELENJE - 8. OKTOBRU!!
SAVINJSKO I ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober — praznik občine Velenje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag
in pridobitev!
v____)
t
apfpa»c,
ROŽIC FRANJO
kardeljev trg 11 titovo velenje 63320
Vas vabi, da obiščete sodobno urejen lokal OPTIKE ROŽIČ FRANJA na Kardeljevem trgu 11 v Titovem Velenju, kjer
!ahko izbirate med bogato ponudbo: *
-	OKVIRJEV ZA OČALA
-	IZDELOVANJEM VSEH VRST OČAL NA RECEPTE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Prav tako popravljam očala, daljnoglede, uravnavam barometre in opravljam ostale storitve s področja optike.
Vsem delovnim ljudem In občanom občine Velenje Optika Rožič Franjo, Kardeljev trg 11, Titovo Velenje, Iskreno čestita ob prazniku občine Velenje - 8. oktobru!
KOTNIK EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA
Celjska 35 Titovo Velenje
U vekaL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
Vsem delovnim
ljudem
In občanom
občine Velenje
ter našim
uporabnikom
iskreno
čestitamo
ob
8. oktobru —
občinskem
prazniku!
GOSTIŠČE HREN
VINSKA GORA
—	bogato izbiro kvalitetno in okusno pripravljenih jedi
—	morskega psa v pivovem testu, kalamare, osliče, postrvi, sardelce in razne zrezke in narezke po naročilu.
—	sladice: borovničev cocktail, sadno kupo, vse vrste palačink.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, še posebej našim cenjenim gostom iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober/
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, še posebej našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob občinskem prazniku -8. oktobru!
	
-	
f	ift^BS f
:fl s	L L »Pil
i " "C'' iji i -	J ft&Zm * i r% 'KS
i 1 s	f!
f * i *T	1 £
I ll	■ ' t"
! -M	i / ~ f
1 %• i j i	M m
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem
in občanom občine Velenje za 3. oktober — praznik občina Velenja!
T&ZBl 5SSK' 39HS	R"TS! W7SS sse
EKK PTUJ TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
0053235348482348232348484848484802024848480201232323532353235353532323535353480201010101020248232323
235323532348234853485348234848534853532323
KOLEDAR
ČETRTEK, 4. oktobra — FRANC
PETEK, 5. oktobra — MARCEL SOBOTA, 6. oktobra — BRUNO NEDELJA. 7. oktobra - DAN TOPNIŠTVA
PONEDELJEK, 8. oktobra -PELAGIJA
TOREK, 9. oktobra — ABRAHAM
SREDA, 10. oktobra - ZLAT-KO
MALI OGLAS!
Sosedom Pušnikovim in Marjanu Glinšku iz Hrastovca se opravičujemo za vse izrečene besede v zvezi z gradnjo stanovanjske hiše — Britovškovi.
PRODAM nov kombiniran bojler 90 1 z izolacijo, nov protostrojnik 35.000 cal (po naročilu), garažna vrata. Telefon: 853-350.
POCENI PRODAM trodelno omaro in stekleno vitrino. Naslov v uredništvu.
KOLESARJI POZOR! Odprtje nov servis koles »Zoja« v Šaleku 17a. Delovni čas vsak dan razen sobote in nedelje od 15. do 19. ure. Se priporočam! UPOKOJENCI! Dvosobno stanovanje (43 m2, centralna topla voda. 1. nadstropje), zamenjam za večje s telefonom. Ponudbe pod šifro: »Titovo Velenje—Ce-
OBIŠČITE DREVESNICO i>PROGL«. Drevesnica okrasnih rastlin Potočnik je v Slovenj Gradcu odprta ob sredah in petkih popoldne od 13. do 17. ure. V ostalih dneh lahko dobite informacije po telefonu 062 84M69, ali na naslovu: Martin Potočnik. Stari trg 137, Slovenj Gradec.
PRODAM Diano 6, letnik 79 v dobrem stanju, registriran do junija 85. Telefon: 881-117, od 16. do 18. ure.
PRODAM telico sivotjave barve, ki bo konec oktobra telila. Stane Sitar, Kosovelova 14, Selo. Titovo Velenje.
PRODAM nadstropno stanovanjsko hišo 248 m* in 460 m2 stanovanjske površine in stavbnega zemljišča. Hiša je v Pesju. Speglova 29. Samo resni kupci naj se oglasijo na naslov: Jože Suk, 7.000 Stutt-gart 1. Liebigstr 31. Tel.: 0711-6089 18 ali Rijeka, Sko-jevska 32. tel.: 051-429-102.
"PRODAJAM namizna in prešna jabolka. Jože Kovačič, Celjska c. 77, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno plinsko peč Iskra. Dragica Perdun, Šmartno ob Paki 84 (stanovanje 18 ali 27).
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da poleg vseh vzdrževalnih del na avtotho-bilih opravljam tudi izolacijo. Se priporoča Franc Mastnak, Partizanska 5, Titovo Velenje.
PRODAM Tomos APN 4S. Telefon: 831-962 do 15. ure. Miran Bele, Mozirje 276. NUJNO IŠČE stanovanje mati z otrokom v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu.
PRODAM 25 m2 parketa 350 x 62 x 21. hrast, suh. Cena po dogovoru Ratko Blatnik, Gaberke 82. Šoštanj. Tel.: 881-226. IŠČEM sobo s kopalnico ali garsonjero v Titovem Velenju, imam 4 mesece starega otroka. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM kuhinjski element 80 cm. bele barve z dvojnim koritom »rostfrei« in dolgo belo poročno obleko št. 38. Srečko Pajenk. Kajuhova 6. Titovo Velenie.
PRODAM Receiver AM/FM stereo Panatone. M. Veternik, Ravne 94/A, Šoštanj.
UGODNO PRODAM peč za centralno kurjavo Tam Stadler 45.000 ccall. z bojlerjem, staro 3 leta. Franc Mastnak, Partizanska 5, Titovo Velenje.
PRODAM dobro ohranjen osebni avto R 4, letnik 79, registriran do junija 1985. Informacije po telefonu: 857-399 OPRAVIČUJEM se tovarišici Danici Pinculič za neresnične govorice — Martina Hriberšek PRODAM osebni avto F 126 P, letnik 78, registriran do julija 85, otroški varnostni sedež in otroški kombiniran voziček. Telefon: 857-169, popoldan. PRODAM karambolirano zastavo 101 mediteran, letnik 1982. Tel. 853-451
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 4. oktobra, dnevni dr. Žičkar, nočni dr. Marolt
PETEK, 5. oktobra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Janežič
SOBOTA, 6. oktobra, glavni dežurni dr. Prenc, notranji dežurni dr. Žičkar
NEDELJA. 7. oktobra, glavni dežurni dr. Prenc, notranji dežurni dr. Žičkar
PONEDELJEK, 8. oktobra, dnevni dr. Koren, nočni dr. Pustovrh
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 4. oktobra dr. Lazar
Od 5. oktobra do 7. oktobra dr. Stupar
PONEDELJEK, 8. oktobra, dr. Pirtovšek
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 6. oktobra do 7. oktobra, dr. Marija MAGDALENIČ, Kidričeva 17 Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 5. oktobra do 12. oktobra, Milan Matko, dipl. veter., veterinarska postaja Šoštanj. Tel: 881-322
gibanje p
REDNI KINO VELENJE
Četrtek. 4. 10. ob 18. in 20 uri BOJEVNIK IZ HRAMA KUNG-FU - hongkonški. V gl. vi. Li Ling Lej.
Petek, 5. 10. ob 10. uri RAM-BO — ameriški avanturistični. V gl. vi.: Sylvester Stalone. ~ Petek, 5. 10. ob 18. in 20 uri ZAKLAD INDIJSKEGA REZERVATA — nemški. V gl. vlogi: Gojko Mitič.
Sobota, 6. 10. ob 18. in 20 uri
in
Nedelja, 7. 10. ob 18. in 20 uri RAM BO — ameriški avanturistični. V gl. vi. Sylvester Stalone.
Nedelja, 7. 10. ob 16. un OTROŠKA MATINEJA -GREMO NAPREJ — domači. V gl. vi. Dragan Nikolič.
Ponedeljek, 8. 10. ob 10., 18. in 20 uri ZAKLAD INDIJSKEGA REZERVATA — nemški. V gl. vi. Gojko Mitič.
Torek, 9. 10. ob 18. in 20 uri VELIKI TRANSPORT - domači vojni. V gl. vi. Jammes Franciscus.
Sreda, 10. 10. ob 10.v 18. in 20.
Orgelski koncert
V šoštanjski župnijski cerkvi bosta imeli orgelski koncert na novih Jenkovih orglah organistki Marie Rihankovž in Včra Hefmanova iz Brna, ČSSR. Koncert bo v nedeljo 7. oktobra ob 19. uri. Na programu bodo dela: Lucchi-netija. Bacha. Francka, Ebna in Langlaisa.
Vljudno vabljeni!
TEB t e r
moelektrarne šoštanj
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delovna skupnost družbena prehrana
Zbor delavcev
objavlja
prosta dela in naloge EKONOMA
z naslednjimi pogoji:
1.	končana poklicna šola — prednost imajo kandidati trgovske stroke
2.	eno leto delovnih izkušenj
3.	vozniško dovoljenje ,,B" kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, Ivo Lola Ri-barja 18, 63325 Šoštanj, v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sklepu zbora delavcev.
Rudnik lignita Velenje
^^ n. sol. o., Titovo Velenje
Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor
Delavski svet DO RLV
RAZPISUJE
dela in naloge
1.	VODJA DELOVNE SKUPNOSTI KOPALNICA
2.	VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
Ad 1) — najmanj srednja strokovna izobrazba
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela v delovni skupnosti
Ad 2) — najmanj višja strokovna izobrazba rudarske ali ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela
—	znanje enega svetovnega jezika
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako ,,za razpisno komisijo".
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Srečno!
Jadralni klub Velenje
Odprta regata
V počastitev občinskega praznika bo jadralni klub »V« iz Titovega Velenja priredil v soboto, 6. oktobra, ob 10. uri, na Plevelovem jezeru regato jadrnic za vse tekmovalne razrede. Sodelovali bodo jadralci iz Maribora, Ptuja, Celja, Šaleške doline in drugih krajev.
Športni pozdrav in ugoden veter!
Četrtek, 11. 10. ob 18. in 20 uri OTOK STRASTI — francoski, ljubezenski v gl. vi. Kris Marfi
Petek, 12. 10. ob 10 uri ODRED ZMAJEV - ameriški avanturistični. V gl. vi.: Bruce Baron.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 10. ob 20 uri BOJEVNIK IZ HRAMA KUNG-FU. Hongkonški. V gl. v!.: Li Ling Lej.
Nedelja, 7. 10. ob 17.30 in 19.30 uri. ZAKLAD INDIJSKEGA REZERVATA — nemški. V gl. vi. Gojko Mitič.
Ponedeljek, 8. 10. ob 17.30 in 19.30 uri RAMBO — ameriški avanturistični — v gl. vi.: Sylve-ster Stalone.
Sreda, 10. 10. ob 19.30 uri VELIKI TRANSPORT - domači vojni. V gl. vi.: Jammes Franciscus.
KINO DOLIČ
Petek, 5. 10. ob 20 uri RAMBO — ameriški, avanturistični.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 7. 10. ob 19. uri ZAKLAD INDIJSKEGA REZERVATA — nemški.
Sreda, 10. 10. ob 19. uri RAMBO — ameriški, avanturistični.
Petek, 5. 10. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA. GREMO NAPREJ — domači. V gl. vi. Dragan Nikolič.
PROGRAM ZA OTROKE -TEDEN OTROŠKEGA FILMA
Nedelja, 6. 10. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA GREMO NAPREJ — domači po vojni. V gl. vlogi: Dragan Nikolič.
Torek. 9. 10. ob 16 uri TRETJI PRINC — Češki, klasična pra-
titovo velenje
PA<A
TGPPAKA Tozd Gostinstvo Titovo Velenje
Vabi
svoje goste na prireditev
Vem za mladenko
Nastopili bodo: Ladko Korošec, Rajko Koritnik, Sonja Hočevar in Milan Stante-harmonikar.
Prireditev bo v soboto, 6. oktobra, v prostorih Kajuhovega doma Šoštanj.
Prireditev bo v počastitev praznika občine Velenje.
Vljudno vabljeni!
vljica o bratih dvojčkih, ki osvobajata starejšega brata in med tem spoznata svoji bodoči ženi. Režija: Anton Moskalikov.
Četrtek, 11. 10. ob 16 uri. SKRIVNOST STAREGA MLINA — Koorodukcija Jugoslavija—Češka. Film o otroškili dogodivščinah je nastal v sodelovanju s filmskim studiom v Gottvvaldo-vem. Režija: Vladimir Tadej. Film je bil pravkar končan.
Nedelja, 14.10. ob 10 uri VZGOJA ZA SRČNOST -Sovjetski — Turkmenija. Srečanje mestnega otroka s prvobitnimi oblikami življenja v naravi in z naravo ter vrednostmi, ki izginjajo, je polno konfliktov, žalosti in radosti. Režiserjem je uspelo vsakdanjosti navdihniti poezijo, ki jo v filmu le redko najdemo.
Na mednarodnem festivalu za otroke v Moskvi 1983 je film prejel grand-prix. Režija: Sapa-rov-Seidov.
FILMSKO GLEDALIŠČE
VELIKI TRANSPORT —
domači vojni. V gl. vi. Jammes Franciscus.
REDNI PROGRAM
Četrtek, 11. 10. ob 20 uri TELEFON — ameriški vohunski. V gl. vi. Charles Bronson
Kino 16
Torek, 9. oktobra 1984 ob 19.00 DIABOLIK (francoski film). ČB. Režija: Mario Bava; igrajo: John Philip Law, Marisa Mell, Michel Piccoli.
Film, narejen po motivih enega najpopularnejših stripov. M. Bava, specialist za avanturistične filme je ustvaril napet in duhovit film. enega najboljših iz tega žanra. Skrajno neverjetna dejanja Diabolika v filmu, ki ni tipizirani serijski proizvod.
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat in stric
Slavko Vovk
Drenovčev ata iz Hrastovca 16.4.1907-22.9.1984
Globoko ganjeni ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega se v neizjnerni žalosti iskreno zahvaljujemo dr. Jožetu Reberniku za plemenito skrb in zdravljenje, DO RLV, častni straži rudarjev, rudarski godbi, govornikom Toniju Tajnšku, Karlu Zlodeju in Jožetu Lipniku za poslovilne besede, pevcem društva upokojencev Titovo Velenje ter duhovniku Veterniku za
opravljen obred.
Zahvaljujemo se tudi družinam Cerkovnik, Berdnik, Tajnšek, Pocajt ter družini Milice Pušnik. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter s svojo prisotnostjo poveličali njegovo zadnjo pot na pokoDališče v Škale.
Čas bo mineval, toda ne bo izbrisal solz in misli nanj, na njegovo dobroto in skrbnost. Za n/im oomo
vedno žalovali.
Žalujoči: žena Milka, hči Milica, sin Stane, vnukinji Anica in Zvonka z družinami, vnuk Matjaž, pravnuk Simon, brat Konrad, sestra Zinka ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Draga Tratnika
se zahvaljuj eva vsem dragim prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so nama ob smrti dragega moža in očeta stali ob strani ter nudili nesebično pomoč in tolažbo.
Posebej se zahvaljujeva še krajanom KS Cirkovce. delavcem SO Velenje ter vsem krajanom in organizacijam KS Stara vas.
Žalujoča: Albina in Peter Tratnik
Velenje-Splrt 18:23(10:11)
Velenje-Borovo
V drugem kolu v drugi zvezni rokometni ligi se bodo Velenjčanke sestale z ekipo Borova. Tekma bo v soboto ob 19. uri v Rdeči dvorani. Upriiva kluba vabi vse ljubitelje ro-
kometa, da si to srečanje ogledajo in s Športnim navijanjem pomagajo mladi velenjski rokometni ekipi do zmage. Kupili pa bodo lahko tudi sezonske vstopnice.
Preteklo soboto so startale tudi ro-kometašice v drugi zvezni rokometni ligi. Velenjčanke so v prvem kolu gostovale v Splitu in se vrnile praznih rok. Nasprotnice so jih premagale z rezultatom 18:23, polčas 10:11.
Gostje so se domačinkam v prvem polčasu dobro upirale in ob koncu prvega dela srečanja izgubljale le za gol. V nadaljevanju pa so domače rokometašice uredile svoje vrste in
gostje iz Titovega Velenja premagale za pet zadetkov prednosti.
Za ekipo Velenja so nastopile: Petek, Kričej 6, Golič 2, Podrzavnik 4. Matitz, Omerovič 1, Hrovat, Jurič 3, Bovha, Redna 2, Čosič.
VAS NAKUPOVALNI CENTER PRODAJNI CENTER „HUDINJA'
Mladi kiparji med delom
kiparski koloniji izdelovali reliefe. Les za to imajo že pripravljen — prispeval gaje domačin Anton Vrhovnik.
Tudi letošnje izdelke bodo razstavili v stalni zbirki izdelkov Male Napot-nikove kolonije na podružnični os-
novni šoli v Zavodnjah. v tednu otroka pa bodo razstavljenih na vseh osnovnih šolah velenjske občine, del izdelkov pa bodo predstavili tudi na razstavi likovni svet otrok.
M. Z . S. V.
Boštjan Rat
Jana Pirečnik
cri nogomet
V praznovanje letošnjega občinskega praznika se bodo na poseben način vključili tudi gasilci. Občinska gasilska zveza Velenje bo namreč na katalkališču pripravila v nedeljo, 7. oktobra, ob 14. uri šaljivo športna, prireditev — gasilski mokri nogomet. Organizatorji vabijo vse občane, da si to tekmo ogledajo v kar največjem številu, saj se bodo lahko pošteno nasmejali in razvedrili.
Branko Vrbnjak
Sašo Sovine
Šoštanj-lnles 28:26 (15:15)
Šoštaniski rokometaši so v srečanju proti ekipi lnlesa na domačem igrišču zabeležiti pomembno zmago. Goste so premagali z rezultatom 28:26, polčas 15:15.
Domačini so zaigrali izredno borbeno. Prvi del srečanja je bil dokaj izenačen, v nadaljevanju pa so se Šoštanjčani razigrali in kar petkrat vodili s petimi zadetki prednosti.
Pri Šoštanjčanih je bil znova zelo
uspešen Puc, kije kar 12-krat zatresel mrežo gostujočega vratarja. Vrečarje dosegel 7 zadetkov, Ocvirk in Plaskan po 3, Podgoršek, Požun in Lesjak pa po
Po štirih kolih so rokometaši Šoštanja na odličnem drugem mestu, za prvovodečo Ajdovščino pa zaostajajo ie za točko.
V prihodnjem kolu Šoštanjčani gostujejo pri ekipi Minerve.
Smartno-Rudar(Tr)1:3
Tudi v šestem kolu v slovenski nogometni ligi enajsterica Smartnega ob Paki ni bila uspešna. Na domačem igrišču jo je premagalo moštvo trboveljskega Rudarja s 3:1.
Gledalci s prikazano igro domače enajsterice nikakor niso mogli biti zadovoljni. Napadalci, ki so si ustvarili nekaj lepih priložnosti za zadetek, so bili tudi v nedeljskem srečanju premalo učinkoviti. Gostje so prišli v vodstvo z izrednim strelom Agatiča, domačini pa so v 57. minuti izenačili s strelom iz bele točke. Kljub odločnejšemu napadanju zlasti v drugem delu
Ni bilo sodnikov
Srečanja med velenjskim Rudarjem in celjskim Kladivarjem ni bilo. Obe enajsterici in navijači so zaman čakali, da bi na igrišče prišel glavni sodnik Zalar iz Ljubljane in oba njegova pomočnika. Čeprav se je nekaj minut kasneje na igrišču Skalna klet »pojavil« stranski sodnik Janežič. gostje iz Titovega Velenja niso pristali, da bi sodil srečanje.
srečanja Smarčani niso mogli zatresti nasprotnikove mreže. V domačih vrstah pa je zatajila obramba in igralci Rudarja sd zasluženo zmagali.
V naslednjem kolu se bodo Smarčani sestali z ekipo Brežic v Brežicah.
Proti Rudaiju so za ekipo Smartnega zaigrali: Podgoršek, Matko, Golob, Frangeš. Podvratnik, Primožič, Kor-ber, Grobelšek, Kodre, Rudnik (Faj-diga), Kopušar.
Kegljanje
Visoka zmaga
Tudi v 17. kolu prve regijske keg-Ijaške lige so kegljači Šoštanja visoko premagali svoje nasprotnike. Ekipo Obrtnika so premagali z rezultatom 5139:4948. Za Šoštanj so nastopili: Jovanovič 877, L. Fidej 870, Glavič 859, S. Fidej 853, Križovnik 844 in Sotler z 836 podrtimi keglji.
V 18. kolu ekipa Šoštanja gostuje v Slovenskih Konjicah pri domačem Konusu.
Malla Napotnikova kiparska kolonija
Lepi izdelki mladih kiparjev
V Zavodnjah nad Šoštanjem je bilo pretekli petek in soboto spet zelo živahno. Ponovno so se oglasila kiparska dleta in kladiva. V rokah so jih več ali manj spretno vrteli učenci velenjskih osnovnih šol, gostovali pa so tudi mladi likovniki iz Prebolda, Radelj ob Dravi in Podvelka.
Z delom so mladi kiparji začeli v petek ob 9. uri dopoldne. Na to kolonijo se prej prav nič ne pripravljajo, saj izhajajo v Zavodnjah iz takšnega načina dela kot gaje imel Napotnik — ko otrok vidi kos lesa, se skupaj z men-toijem odloči, kaj bo naredil iz njega.
Mladi kiparji so tudi letos dokazali, da jim idej ne manjka, saj so iz lesa
oblikovali zares čudovite izdelke. Tudi letos se jim je pri delu pridružil kipar Janko Dolenc.
Seveda pa ima kolonija, ki sojo letos že enajstič organizirali v Zavodnjah še več namenov. Na ta način oživljajo spomin na kiparja Ivana Napotnika, koristno izrabijo prosti čas, se med sabo spoznavajo, naučijo pa se ceniti tudi umetnost.
Tudi letošnja Mala Napotnikova kiparska kolonija, ki jo je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje je potekala v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom Pionirji, veselo na delo.
In kaj menijo o takšni obliki dela nekateri udeleženci kiparske kolonije?
BOŠTJAN RAT: 7. h OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje:
»Prvič sem se udeležil"kiparske kolonije v Zavodnjah. Zelo sem vesel, da sem lahko prišel sem. Tukaj smo se srečali tudi s kipaijem Jankom Dolencem. Z zanimanjem smo prisluhnili njegovi pripovedi in ga opazovali pri delu. Letos je risal, tukaj v Zavodnjah pa je že veliko del, ki jih je izdelal na prejšnjih kiparskih kolonijah.
Tokrat prvič kiparim. Mislim, da nam je uspelo s pomočjo mentoija, tovariša Skoka, izdelati kar zanimivo skulpturo — v les smo oblikovali zmaja.«
JANA PIREČNIK, 5. c. OŠ Bibe Roecka: Šoštanj: »V Zavodnjah je zelo lepo, saj delamo na prostem, kar je vsekakor boli zanimivo kot v šoli. V les še nisem kiparila, sem pa že z glino. Delo je zanimivo in upam, da bom še kdaj kiparila. Sodelovala na podobnih prireditvah«
BRANKO VRBNJAK, 8. razred OŠ Podvelka: »Učenci naše šole se že ves čas udeležujemo kiparske kolonije v Zavodnjah. Vsako leto prihajajo domov z lepimi vtisi. Moram reči, da bom tudi jaz prinesel domov samo lepe spomine. Tukaj je zares zelo lepo. Morali smo sicer kar krepko poprijeti za delo, saj je bilo treba les oblikovati v dveh dneh, vendar med delom se vzpostavijo tudi najbolj pristni prijateljski odnosi. Spoznal sem veliko velenjskih prijateljev in upam, da se bomo še kdaj ' srečali.«
SAŠO SOVINC 7. b. OŠ MPT Titovo Velenje: »V šoli smo sicer že tudi kiparili, malo celo v les, vendar moram reči, da sem se s pravim kiparstvom srečal šele tukaj. V razredu res m mogoče izdelati kipov takšnih kot jih lahko na prostem. Sodelovati na takšni kiparski koloniji je res enkratno doživetje in škoda je, da ni več takšnih in podobnih akcij, na katerih bi lahko sodelovalo večje število učencev.«
Srečanje je torej za učence zanimivo. koristno pa je tudi za mentorje. V Zavodnjah izmenjajo izkušnje in se dogovorijo za nadaljnje delo. Letos so se dogovorili, da bodo na prihodnji
O
dobnna
Na vseh nasadih temeljne organizacije kooperantov Šoštanj, so zgodnje vrstejabolk (Discovery, James griere. Tydeman) že obrali. Približno 15 ton. Vso omenjeno količino so prejele Erine trgovine, kijih prodajajo po 50 dinarjev za kilogram. Sicer pa letošnje obiranje jabolk v nasadih Tok Kmetijstvo Šoštanj zaradi izredno neugodnega vremena kasni za približno 14 do 20 dni. Tako bodo tudi kasnejše vrste jabolk obrali nekoliko kasneje.
Trenutno obirajo jabolka v velenjskem nasadu pri Rdeči dvorani, in sicer zlato Parmeno, zlati in rdeči de-lišes ter Jonathan. Cena za kilogram omenjenih vrst jabolk na Turnu je 35 dinaijev, maloprodajna v trgovinah pa 45 dinarjev. Novejše vrste jabolk, Idered, Jonagold, Mutsu, Spartan, Gloster in druge, pa bodo pričeli ob-
irati približno 10. oktobra, odvisno od zrelosti sadeža. Zanie pa bo potrebno odšteti 50 dinarjev za kilogram, če pa jih boste kupili v trgovinah pa 63 dinaijev za kilogram. Zapisati še velja, da bo za industrijsko sadje tretje kakovosti letos potrebno odšteti 11 dinarjev za kilogram.
Kljub letošnjemu slabemu vremenu dežju s točo in podobno, toča je zlasti precej poškodovala velenjski nasad, je zgodnja vrsta jabolk bila tako po kakovosti kot tudi po količini zelo ugodna. Ta ugotovitev pa ne velja za kasnejše vrste, ki bodo po kakovosti in količini precej slabše kot so bile lani.
Tudi letos vabi Tok Kmetijstvo Šoštanj, Delovna enota Titovo Velenje k sodelovanju pri obiranju jabolk čimveč obiralcev. Vsi, ki bi radi še
dodatno kaj zaslužili, bodo za zaboj obranih iabolk dobili 25 dinariev, v šibkih nasadih pa velja zaboj obranih jabolk 18 dinarjev. Vsi tisti, ki pa se bodo odločili nabirati jabolka le po tleh (za industrijo) pa bodo dobili za nabrani zaboj 15 dinarjev.
Na Turnu, ima Tok Kmetijstvo Šoštanj tudi 3,5 hektarjev mladega nasada, v katerem so nasadili jablane pred dvema letoma. Ker so te novejše vrste jablan posajene na šibkejši podlagi, morajo imeti dodatno oporo — lesen kol ali podobno. Naš posnetek je bil narejen prav v času, ko so delavke Tok Kmetijstva Šoštanj, delovne enote Titovo Velenje privezovale dvoletne sadike jablan k opori ter upogibale ogradne veje v vodoravno lego.
B. Mugerle
OBIŠČITE DOBRNO - izlet, srečanje, rekreacija, nova tanis igrišča, zabava s plesom in še kaj . . .
Po večletnem prizadevnem iskanju in razreševanju nakopičenih težav pri sanaciji razmer na RTC Golte, se je sredi tega meseca končno porodila misel: niti stečaj, niti likvidacija nista primerna. S prizadevanji za sanacijo poslovanja moramo nadaljevati v skladu z lani sprejetim in družbeno verificiranim sanacijskim programom ter letos sprejetim aneksom.
Sestanek z vsemi upniki je dal konkretne in dolgoročne dogovore o moratoriju (glavnice in obresti) za dobo 5 do IT) let. Člani iniciativnega odbora za sanacijo razmer na Golteh pa so si v svojih prizadevanjih že ves čas enotni — ozdraviti RTC Golte z zagotavljanjem dolgoročnih sistemskih virov, ki bodo nadomestili izpad prihodka žičniške dejavnosti. Gostinski del pa mora poslovati pozitivno.
V zelo kratkem čas so bili izdelani predlogi in sprejeti sklepi o moratoriju (glavnice in obresti) za vse obstoječe kredite, o pokritju izgube za preteklo leto', nadomestitvi izpada prihodka za leto 1984 in o zagotovitvi dolgoročnih sistemskih virov za poslovanje v prihodnje ter po uspešno opravljeni reorganizaciji v delovni organizaciji Paka Titovo Velenje vključitev enovite delovne organizacije RTC Golte s sedežem v Mozirju v sozd Merx Celje.
Ugodna rešitev je bila odvisna od republiškega rezervnega sklada, občinskih rezervnih skladov Celje, Žalec, Mozirje in Velenje, Ljubljanske banke, sploš(| banke Celje, Ljubljanske banke, temeljne banke Velenje, Intervencijskega sklada občine Velenje in Zavarovalnice Triglav Celje ter lastnikov depandans na Golteh.
Samo takšen način reševanja težav je omogočil, da bo cer.ter obratoval celo leto, gostinska ponudba bo v rokah zasebnika, prav tako šola smučanja in servis smučarske opreme. Tako je na zadnji seji sklenil zbor delavcev v soglasju z izvršnim odborom za sanacijo RTC Golte in sozda
Mera Celje. S takim načinom dela bo RTC Golte postal resničen regijski center in del skupne Gornje savinjske turistične ponudbe. Ob uresničitvi vseh teh nalog bo Iniciativni odbor postal družbeni svet, ki ga bodo imenovale občinske skupščine štiri občin.
Delavci v tem trenutku opravljajo obnovitvena dela nihalke, ki bodo končana do 15. novembra letos. Zamuda, ki nastaja pri obnovi, je posledica dolgotrajnih odločitev v regiji. Prav zaradi tega zamujajo tudi likvidnostna sredstva ter tako zapoznel nakup rezervnih delov iz uvoza za nihalko in teptalce.
Z uresničevanjem vseh sprejetih ukrepov pričakujejo delavci RTC Golte uspešen začetek zimske sezone 1984/85. Če so se nanjo resnično marljivo pripravljali, bodo lahko dokazali 21. in 22. decembra, ko bo na Golteh tekmovanje v slalomu in veleslalomu za evropski pokal za moške.
In kakšne so cene smučarskih kart? Usklajeno s poslovno skupnostjo za žičnice Slovenije bodo cene na Golteh približno enake kot v ostalih zimsko športnih centrih: dnevna karta za odrasle bo veljala 450 dinaijev, za otroke 300 dinaijev, prav toliko velja poldnevna karta za odrasle, za otroke pa 200 dinarjev. Odrasli bodo morali za prevoz z gondolo s povratno karto plačati 150 dinarjev, otroci pa 100 dinaijev.
Delavci rekreacijsko turističnega centra Golte so pripravili na osnovi regijskega dogovora (občinah Celje, Žalec, Moziije in Velenje) ter glede na prispevek občinskih telesnokulturnih skupnosti štirih občin določene popuste za letne karte v predprodaji. Snjučarji bodo lahko te kupili preko sindikatov, šol, športnih organizacij, enako kot v lanskem letu. Cena te karte se bo gibala med 3500 in 4500 dinarjev. Začeli jili bodo prodajati
naslednji teden. Prav tako se delavci RTC Golte pogovaijajo o skupni karti za Golte in Kope, ki bodo za smučarje iz velenjske in žalske občine še posebej ugodne.
V smučarski sezoni 1984/85 so predvideni posebni popusti pri nakupu večjih količin dnevnih in poldnev-nih kart. od 10 do 30 odstotkov, preko sindikatov, šol, športnih organizacij. Prav tako veljajo popusti za večdnevne karte oziroma tedenske pakete, ki jih bodo Golte nudile smučarskim šolam, šolam v naravi, sindikalnim tečajem, in podobnim oblikam dejavnosti, prav tako za tekmovanja.
Delavci RTC Golte in sozda Merx se z Izletnikom Celje dogovarjajo tudi o izboljšanju avtobusnih prevozov iz Celja. Titovega Velenja in Moziija do Zekovca. da bi tako odpravili vrsto pomanjkljivosti iz preteklega leta. Dogovaijajo pa se še z celjskim cestnim podjetjem o rednem zimskem vzdrževanju ceste Mozirje—Zekovec.
Dobro zastavljeni programi in prizadevanja delavcev rekreacijsko turističnega centra Golte so porok, da bomo to zimo dobro smučali tudi na Golteh skozi vso sezono in da se ne bodo kar naprej ukvaijali z istimi težavami. Enotnost v regiji, želje številnih obiskovalcev so se naposled uresničile, čeprav se delavci Golt dobro zavedajo, da morajo do pričet-ka zime še marsikaj postoriti.
SPECIALIST MEI) PROIZVAJALCI HLAČ
V počastitev občinskega praznika občine Velenje
Prireja
Moto cross prireditev
za nagrado Titovega Velenja in za prvenstvo Jugoslavije Pokrovitelj: Izvršni svet S0 Velenje
7. oktobra 1984 oh 14. uri