PoStnina pavžalirana e> Političen list. Naročnina znaša: t do8tavl|an|em na dom ali po pošti K 10 — mesečno. četrtletno K 30'—. Ce pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9‘50. — Inserati po dogovoru. Ust izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo In uprava: Mariborska tiskarna Ourčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, petek 23. julija 1920 St. 161. Pogajanja za sestavo nove vlade. Ugoden potek pogajanj. — Pred generalno stavko po vsej Italiji. — Proti laškim lažem. Ne! Ko nas je antanta še potrebovala, da ji pomagamo iz nevarne zagate, v kateri je tičala, ko so grmeli nemški topovi pred Parizom in Benetkami, tedaj nam je obljubljala zlate gradove in mi smo ji verjeli. Niti v sanjah bi si ne bili upali misliti, da bi moglo sploh nastati kako koroško ali kako drugo vprašanje. Prepričani v neizoodbitnost naše svete pravice n^vsa ozemlja, kjer prebiva naš narod, smo verjeli, da je tudi antanta o teh naših pravicah prepričana. S tem trdnim prepričanjem smo v usodnih dneh leta 1918 započeli revolucijo, ki je zrušila gnilo avstro-ogrsko monarhijo ter s tem završili zmago antante nad centralnimi državami. Toda prekmalu smo spoznali, da onih lepih obljub napram nam ni narekovala ljubezen do nas in do naše pravične stvari, ampak zgolj strah. Ker kakorhitro je nevar-ncst minila, se za naše težnje in naše pravice antanta ni več brigala, da, še več, šla je mimo njih in preko njih dalje za svojimi nam škodljivimi imperijalističnimi cilji. Italija nam je ugrabila naše najlepše pokrajine in naše najzavednejše brate. Koroško, zibelko našega kulturnega dela in edini sim- V. J-o. Ciganske gosli. Pri polkovniku Praprotiču so imeli v vrtni verandi cigansko godbo; njegova edina hčerka se je možila s kavalerijskim nadporočnikom. Jutri se bodo že odpeljali, danes slavijo slovo. Kako veselo se je glasil ciganski kvartet, človek bi samega veselja zavriskal in poskočil. Ej, to je življenje, krasno, človek bi zmiraj živel v veselju 1 »Dajte cigani, še eno enako, evo vam Se en cekin in vina!« In cigani so igrali, polkovnikova družba je bila vesela ... Irma je hitela od mize do mize, potem zoret h kodrastemu ciganu, ga potegnila pošteno za goste temne kodre, slednjič k svojemu ljubemu. »Moj boš, na večno moj! Bodi vesel, tudi jaz se radujem. Daj, pojdiva plesat valček, ali ne valček, mazurko, mazurko«. Potegnila ga je za sabo v dvorano in plesala sta mazurko ... V dvorani je plesalo vse, staro in mlado se je vrtelo, in cigani so jim igrali, da so imeli vlažne t rste. Po ccsti je r riropotal voz, ter se vstavil pri vhodu. Sluga je naznanil gospej polkovnikovi: »Gospod bol naše nekdanje svobode je zasedla nahujskana nemška druhal, naš Maribor sam in naše Slovenske gorice, naš biser, so bile v nevarnosti. Zaman, smo prosili, rotili, zahtevali, protestirali, Italijani so ostali tam, kamor so prišli ter so tam tudi še danes. Koroško samo pa so hoteli kratkomalo podariti na našo škodo avstrijskim Nemcem, onim Nemcem, ki so jih poprej s takim navdušenjem in sovraštvom klali. Za Maribor in Slovenske gorice pa so določili — plebiscit. Komaj skrajnim našim naporom in obupnemu odporu se je posrečilo, da so nam pustili Maribor in Slovenske gorice, ter za Koroško, katero so razdelili v pet delov, milostno določili plebiscit. Ni bilo dovolj, da so nam brez milosti odtrgali našo zavedno Zilo in nekaj drugih delov, plebiscitno ozemlje so razdelili še v dva, skrajno krivična dela, od katerih so enega, naše Gosposvetsko polje in-naš Celovec, nekoč središče našega kulturnega dela, prepustili v milost in nemilost našim sovražnikom. Toda ni nas preplašila niti ta skrajno krivična odredba. S pogumom in s samozavestjo, da je na naši strani pra vica, smo šli na delo za našo zmago. Pro bujali smo naše koroške brate, ki jih je zazibal stoletni surovi pritisk Nemcev v narodno spanje. In danes stoji naša stvar na Koro- svetnik s svojo družino«. Irma je prihitela radovedna povprašat po novih gostih. »Je tudi Karlo z njimi?« »Da!« Osupla je obstala, potem pa tkočila veseia novodošlecem naproti. »Karlo, tudi ti? Kdo bi se te bil nadejal . . . Kako sem te vesela. Prav da si prišel, prvi valček je najin, in slišal boš imenitno cigansko godbo!« Z balkona se je oglasil valček, Irma je peljala Karla za roko v dvorano. Plesal je z njo, strastno jo ie privil k sebi. Gledal ji je globoko v oči, in pri tem so mu postale tudi njegove rosne. Z vsemi močmi je zadrževal srčno bol, da ne izbruhne v obupni jok. — »Zdaj, da zdaj si zo^et samo moja, kakor si bila nekoč. Toda jutri te popelje drugi pred oltar, drugi b - užival sad tvoje lepote. Drugi bo poljuboval tvoja rožnata lica, tvoje temne kodre. Nekdo drugi 1« Skoraj so mu omahnile noge, skoraj bi bil pozabil da pleše s svojo nekcanjo ljubico Irmo. Valček 'e nehal, strune so utihnile, toda Karlo je še zmiraj slišal njihove sladke akorde, ki so odmevali po dvorani. V ušesih mu je še zmiraj šumelo in tako trudnega, pobitega se je čutil. Irma mu je predstavila bodočega soproga ter ga za- škem dobro, zmaga pri glasovanju nam je zasigurana. Tega pa se je prestrašila antanta, na čelu ji zahrbtna in škodoželjna Italija ter nam v zadnjem momentu skuša podreti še to, kar smo s tolikim trudom, tolikimi napori, žrtvami in ljubeznijo zgradili. Njena ušesa so odprta za vsako prošnjo, katere namen je, oškodovati našo mlado državo, pa naj prihaja ta prošnja od koderkoli, magari od Nemcev samih. Mi smo zaman prosili, naj se odstrani pirat D’Annunzio z Reke, naši prošnji se ni ugodilo, prezrlo se jo je, ignoriralo, z jekleno vztrajnostjo pa se zahteva od nas, da izpraznimo Radgono, do katere imamo nepobitno pravico, v etnografičnem, kakor tudi v zgodovinskem in gospodarskem oziru. Sedaj pa se vrhu tega zahteva od nas še to, da se umaknemo s Koroške, da opustimo demarkacijsko črto med obema glasovalnima conama ter pustimo prosto pot nemškim propagatorjem in agentom, da vderejo v naš pas ter poderejo s pomočjo v Nemčiji nabranih milijonov vse, kar smo mi tekom enega celega leta zgradili. Doslej smo bili pohlevni in_smoJmirno trpeli vse krivice, ki nam jih je prizadevala antanta, toda kaj^mo" dosegli s tem_?_ Ničj! Le posmeh vsega vesoljnega ^veta. Danes pustila na stopnjicah v vrt. Tih in nem je bil ves večer. Mama ga je često okarala: »Na drži se tako neprijazno. Idi v dvorano plesat; glej koliko krasnih gospodičen ti je na izbiro«. Odšel je, toda ne v dvorano, ampak tja v kot vrta, v zeleno utico, ki mu je bila tako priljubljena, danes pa tako prazna. — Nekdaj ie bila ona pri njemu, sedaj je bil sam. Sedel je na klop, zagrebel glavo, ki mu je bila tako neizrečeno težka v dlani in pla-kal . . . plakal kakor dete. »Irma, Irma, saj to ni res! Ali si se res tako pregrešila, ali moreš res biti tako kruta, neusmiljena z menoj. O, saj to so vendar s ;mo sanje in gola domišljija«. Zravnal se je, da se zave. Da, res je, Žalibog res. V u-tici je tarnal, nikdo se ga ni usmilil, nikdo mu ni dal tolažilne besede. Tam na vrtu so se radovali, v dvoran1 plesali in on je bil izgubljen. Ciganske gosli so pele pesem o življenju in ljubezni. Po stezici ie prihitela Irma, naravnost proti utici je šla. Mirna je bila in nekako čudno se je obnašala. Se ji je li kaj pripetilo, nekaj izvanrednega? Molče je stopila v unco, Karla niti opazila ni. Naslonila se je na steber in gledala tja v zve pa mora biti te brezpogojne pokorščine in slepega uboganja konec, konec enkrat za vselej. Če smo dovolili doslej vse krivice, najnovejše si ne smemo dovoliti. Naš odgovor mora biti kratek, toda jedrnat in odločen — Ne! Ne! Mi se ne umaknemo z naše Koroške, mi ne dopustimo naše zemlje preplaviti z nemškimi agitatorji, z njihovimi tolovaji in z njihovim ničvrednim denarjem. Ne! Mi ne opustimo demarkacijske črte. Pot preko nje vodi samo preko naših mrtvih trupel. In to bo povedal jutri tudi naš zavedni Maribor na protestnem shodu v Narodnem domu. Mi stojimo trdni, kakor skala. Dnevne vesti. Zahvala regenta Aleksandra Prekmurskemu Sokolu. Profesor Voglar je sprejel včeraj sledeči brzojav iz Beograda: „Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik srdačno zahvaljuje Prekmurskim Sokolima na pozdravu. Opunomočeni minišah izvršen pregled vseh stanovanj ter regulacija nesramnih cen, za katere se stanovaniski urad doslej sploh ni nič brigal. To vse je izvedliivo, treba le odločnega nastopa ob sodelovanju občinstva, kj nai vsak konkreten slučaj javi listom. NemSko poveljevanje v iugoslovenski vojski. Od zanesljive strani smo izvedeli, da se nahajalo pri nekem tukajšnjem vaiaškem obratu častniki In podčastniki, ki med seboj večinoma nemško govorijo. Voiake zmertajo z istimi nemškimi Psovkami, kakor so to delali o avstriiski voiaški službi Toda še več, zgodi« se je celo slučaj, da so mesto »mirno« povečevali »H^bt acht!« Mislimo, da nam ni treba še posebej povdarjati, da ie sk ajnl čas, da se take razmere v naši vojski enkrat za vselej odstranijo. Laški junaki. Očividec tržaških dogodkov nam pripoveduje kako junaško so se obnašali roparji in’pož!galci Narodnega doma, ko so slišali, da prihaja naše vojaštvo v Trst. Pričeli so kar v kavarni samega razburjenja streljati vse navskriž. 0!ividec je dobil utis, da bi stotnija naših fantov v par minutah pognala vso lahonsko svojad preko pomolov v morje, če bi količkaj korajžno nastopili. Italjanska zavijanja. Zagrebška brezžična postaja na Griču je v sredo prestregla brezžično brzojavko, namenjeno iz Rima preko Budimpešte v Varšavo. Vsebina brzojavke je značilna za italijansko obveščevanje inozemstva. Besedilo se glasi: Dne 13. julija je v Trstu vsled izzivanja jugoslovenskih e’ementov prišlo do ljutih spopadov in do požara v hotelu »Balkan«, kjer so Jugosloveni nakopičili mnogo muni-ci|e in eksplozivnih snovi. Napad se je izvršil tudi na hišo Klamovi (?) Markoviča, dočim Jugosloveni trdijo, da je bil napaden konzularni urack Še isti večer je bil vzpostavljen popoln mir. Do enakih sponadov je prišlo tudi v Pulju in na Reki, povsod pa radi izzivanja ]ugoslovenov. Popočila jugoslovenskih listov, ki prinašajo članke o dogodkih v Trstu so tendenciozna in neresnična, lasna je potvorjenost takega poročila v svrho, da se Italija opraviči pred evropsko javnostjo, ker so se tako hladnokrvno dopuščala taka grozodejstva, ne da bi bile državne oblasti ščitile osebno varnost in imetje Jugoslovenov. Značilna pa je ta potvorba dejstev ludi za zadrego, v kateri se nahajajo italijanski odgovorni krogi zaradi dogodkov v Primorju. Po mnogih poročilih očividcev in prič, ki so dognale, da je prva bomba padla iz zadnjega okna tretjega nadstropja poslopja ravnateljstva državnih železnic, ki stoji nasproti Narodnemu domu, nikakor pa ne iz Narodnega doma samega, ki so nadalje videle, da so Italijani nosili bombe v Narodni dom ter po ugotovitvah, da so bili italijanski vandalizmi že davno pripravljeni in dobro organizirani in so se pustošenja začela v uradu jugoslo-venskega delegata Markoviča še preden so demonstrante prišli pred Narodni dom — ie tendenca takega poiočevanja dokaj jasna in prozorna, ne mora pa ovreči nepobitnih dejstev. Protestni shod za Koroško. Včerajšnjemu poročilu še dodajemo, da se vrši protestni shod v soboto ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Naši narodni sovražniki in zavezniški prijatelji pripravljajo nov napad na posest naše države. Treba energičnega protesta širne naše Jugoslavija. Vsi< ki čutite jugoslovensko na protestni shod v Narodni dom! Državna okrožna zaščita dece in mladine v Mariboru. Dne 5. t. m. je pričela poslovati Državna okrožna zaščita dece in mladine v Mariboru. Njeno okrožje obsega Štajersko, Koroško in Prekmurje; podrejene so ji Državne krajevne zaščite v Trbovljah, Hrastniku, Velikovcu, Pliberku, Doberlivasi, Železni Kaplji, Borovljah in Rožeku. Vse prošnje za oskrbo sirot, kakor tudi drugih potrebnih ali zanemarjenih otrok je nasloviti vedno na ono Državno krajevno zaščito, v katere okolišu se nahaja prosilec; v krajih, kjer Državnih kraievnih zaščit še ni, naj se vlagajo prošnje naravnost na Državno okrož. zaščito dece-in m:adine v Mariboru. Izvzete pa so Državne krajevne zaščite v avtonomnih mestih Maribor, Celje in Ptuj, ki poslujejo samostojno in na katere naj naslove prošnje prosilci iz teh krajev. Društvo jugoslov. dobrovoljcev opozarja svoje člane, ki so se javili za civilno obleko, da se ista začne izdajati 30. tm. ob delavnikih. Nakaznice za Ljubljano se dobe v društveni pisarni, za Maribor pri g. Vizjaku, davčno okr. oblastvo. Za Celje pri g. Rizmalu, Žalec. Ministerstvo za soc. politiko poziva vse dobrovoljce ozir. rodbine padlih dobrovoljcev, da si preskrbe potrebna uverenja o tem, da so dobrovoljci. To uverenje mora imeti vsak do-brovoljec. brez obzira na objsvo, ki jo )e dobil pri svoji komandi. Prošnje naj se pošljejo preko društva jugoslov. dobrov., kolek 3 dinarje, ror-mularji za prošnje so poslani tajnikom okrožnih klubov. Odbor. Člani slovenskega mestnega gleda-1 narodno požrtvovalne ]ugosloyene za inten-liSla, gg. Bratina in ga. Bukšekova prirede s zivno agitacijo za ]ugoslovensko Matico: pričetkom avgusta turnejo po naših mestih j Glasbena Matica Maribor vabi vse Slovenski Bistrici, Ptuju, Rogaški Slatini, j £]ane na II. redni občni zbor, ki se vrši dne Krapinskih toplicah, Brežicah, Trnovljah, oziroma j 7 avgusta 1.1. ob 20. uri v društvenih prosto-v Zagorju ter v Celju. Za to svojo turnejo so rjh nad Gotz-ovo koncertno dvorano. Vspored: si izbrali eno najboljših uprizoritev pretekle se-M# Pozdrav predsednika,, 2 poročilo tajnika, zone „Satan v ženski", ki je naše občinstvo v ta poročilo blagajnika, 4. poročilo pregledo-'Vsem popolnoma zadovoljila. Dneve prireditev j valcev računov, 5. volitev novega odbora, in druge podrobnosti objavimo pravočasno. I5 slučajnosti. Odbor. Grozodejstvi ob štajersko-koroškl Prepoved izvažanja mark, čehoslo- meji. Danes se pred tukajšnjim okrožnim so-J vaški kron in lejev. Finančni minister je diščem vrši senzačna razprava o grozodejstvih J prepovedal iz naše države izvažati nemške izza vpada nemških čet pri Dravogradu. Opo- marke, čehoslovaške krone in romunske leje. zarjamo na tozadevno poročilo jutri. Kogar bodo zasačili, da prenaša gori Trg Guštanj na Koroškem, nesporno j omenjene valute v večji vsoti kakor 2000 ozemlje se pripravlja k veličastni manifestaciji,)dinarjev ga bodo smatrali za tihotapca, mu ki se bo vršila o priliki prvega zleta Mariborske konfiscirali denar in ga zaprli. Posebno se sokolske župe na koroških tleh, dne 8. avg. 1.1. bo pazilo na to pri obmejnih carinskih Vsekakor bo to veličastna slavnost, ker so nam I uradih. 2e sedaj vsa bližnja in mnoga oddaljenejša! Izvoz dog za sode. Na seji gospodar- bratska in druga društva obljubila obilno ude- skega odseke ministrstev se je odredilo, da ležbo pri tej slavnosti. Tu se ne bo samo po- se dovolj izvoz deščic za izdelovanj sodov, kazalo, kaj da naš dobro disciplirani Sokol zna I Nesreča radi eksplozije. V četrtek okrog in zamore s svojo krepko neomahljivo dobro 20. ure je hotelo pri ribniku za radvanjskim voljo, ampak pokazalo se bo tudi kako lepo in pokopališčem par vajencev vžgati papirnati mož-hitro se vrši razvoj sokolske ideje, kajti pri tej nar Ker se jjm to ni posrečilo, so poklicali slavnosti bodo nastopile tudi naše nove bratske siugajno mimo idočega 26!etnega posestnikovega Sete Korošcev, ki hočejo istotako pokazati, da|sjna Maksa Brauni ga iz Ra d vanj št. 65, ki so vredne in zmožne stati pod sokolskim pra- se nahaja sedaj na orožni. vaji pri 45. pešpolku, porom, a da so tudi na to ponosne. Nam Gu- ter ga prosili, naj ga on zažge. Braunig je les štanjčanom je dal že rajni brat Sokol Malgaj J prižgal vrv, toda možnar je v istem momentu lep vzgled, a nam obenem tudi pokazal dolž- eksplodiral ter mu odtrgal kazalec in prstanec nosti, ' katere nam nalaga to naše bratsko lna desni roki, dočim je palec še visel, morali društvo. Tudi na njega se hočemo- spomniti na pa s0 mu ga poZneje odrezati. Prepeljali so ga dan zleta, saj je pač tu v našem kraju padel na rešilno postajo, kjer mu je podelil prvo poza blagor in srečo nas Korošcev, naša zemlja mog g. dr. Karel Ipavic, nakar so ga prepeljali mu je dala svoj grob. Po njem smo torej vzeli L vojaško bolnico št. II. vzgled, ter stvorili na naši severni državni meji človek ne ye, kje ga čaka nesreča, bratsko ceto. Bratska društva, poživljamo vas, Kq * šla y £etrtek 32 Ietna Marija G a 1 e v i č, pridite po no evilno ta dan k nam, kajti z v®“ soproga čevljarja Galeviča na Koroški cesti št. 82 eljem gledamo, ako nam kot starejši pokažete na trg g0tovo nj mislila, da bi jo lahko dole-svojo spretnost. Tud. druga društva vljudno tfi)a n&esre6a^ Neiiadoma pa je potegnil močan * 8 Pr|j®Jn° željo, da se korporativno yeter fer prelcucnil z nekega okna v prvem nad- u eležijo tega župnega zleta. Bratje in Sestre, I S(r0pju cvetlični lonec, ki ji je padel naravnost Pripravljal jVSjb na I^psvidenje, zdravo ! j na g^vo ter jj pretresel možgane. Neki policist zapisnik predložil deželni vladi. Ta je zapisnik poslala okrajnemu glavarju dr Lajnšiču v poizvedbo in zaslišanje strank. Usoeh teh poizvedb pa je bil ta, da se je g^ Žeb t počutil — nedolžnega in je vložil proti Žnuderlu in tovarišem tožbo radi obrekovanja. To sicer ni katoliški, ne po starem, še manj po novem testamentu, toda odkar je katoliška stranka zavrgla s testamenti vred tudi vsa krščanska načela, se pač tožarijo kakor — pogani in brezverci. Obe stranki sta z blizu 20 pričami skušali dokazati zase pravico. Toda — in to smo videli že pri porotnih razpravah, katoliške priče imajo pred sodiščem navadno — slab spomin. Niti dva duhovnika, Kranjc in kaplan iz Sv. Petra se nista mogla spomniti, da bi bil tovariš Žebot kaj takega govoril. Našprotno pa iipajo „Samostojni" tako izboren spomin, da so nekatere priče natančno pokazale celo figuro, ki jo je govornik Žebot zagrešil, ko je pokazal, kako ,,gospoda od vl»de“ spravlja denar v žep. Temu nasproti je g. Žebot sam sebi dal izpričevalo, da ima on sploh to grdo navado, da med govorom drži roke v žepu oziroma, da rad posega v žep. Kratkomalo, sodišče je smatralo po pričah „Samostojne" kot dokazano, česar so Žebota obdolžili. Dokaz resnice je bil torej „doprinešen", Žnuderl s soobtoženimi tovariši vred oproščen. In tako je gospod Žebot vsaj za to pot — pogorel. Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 19201 Zadnje vesti. Pred sestavo nove vlade. Beograd, 22. julija. Dr. Vesniceva po- na ekvo ter ji pretresel možgane. Neki policist • . , , .. , , . je hifo poklical rešilni voz, ki jo je prepeljal 9a)an'a za sestavo nove koncentracijske vlade Za Sokolsko slavje se je sinoči dolo- na stanovanje, aio kot telovadišče veliki travnik pri Križe- Senčnati vrt restavracije. „Maribor“ je vem dvoru, za ljudsko vese ico pa ljudski vrt. najprimernejši kotiček, kjer se človek po delu Sinočnja predstava Martina Krpana!odpočije. Stalno vsak dan godba, sveže pivo je bila še bolje obiskana kakor prvi večer. Bolj vina in jedila po nizkih cenah, umetniška pa je bila prva predstava brez glu- 2 zvezana ključa en večji in efl manj§i maštva banalnega nemškega posnetka dummerL ijal sta se našla v bUžini me;,tne a August". Res mojster atlet g. Ivankovič na, pri jefikega zavetišča. Lastnik ju dobi v našem s°va stranka s P°m°čl° Narodnega m jugo- CVAtih nrarlofnnok ti Q Ai.an« utin^iiia rlo imOmA ° J r> UiiAnr J _ 1 _ J_____X bodo imela, kakor vse kaže uspeh ter bo kriza, če se vmes kaj ne zgodi, že v par dneh rešena. Vesnič upošteva pravične zahteve demokratske zajednice, pa tudi Protič je uvidel, da ni drugega izhoda, nego da popusti, ker so izgledi, da bi zamogla nje- svojih predstavah v Sloveniji uvažuje, da imamo urefjništvu pri nas drug okus kakor ga imajo na Hrvat- I 1--------------------------------------- skem. Če pa že med resno umetniško predstavo J mora biti tudi kak smešen dodatek, naj bo isti IZDlCu SOGISCcI« izviren naš jugoslovanski! . Mestni ^ ' /- Zebot — pogorel, hvala bogu, g. Zebot kruhu se določi? za^bVpS kgTžek hlebe? pogorel n%na hiši’ ,ne-na duši’ še m-ni na ”a j? iSt »S*'$£££*% iS: l žeb”1; “T ~ slovanskega kluba dobiti vso vladno moč v roke, pogoreli. Pristal je na koncentracijo. V parlamentarnih krogih se celo govori, da Protič tokrat ne prevzame nobenega portfelja. Baje se tudi Svet. Pribičevič ne udeleži sestave nove viade. Eden glavnih predoogojev dem. zajednice za vstop v vlado je rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Za Slovenijo zahtevajo tri mesta: notranje, prosveto in soc. za žemlje 4'50 do s dko težke TO v za ki- ,' FravzaPrav & z;eD0 n' sam P°: felce 80 v. Gostilničarji9 klvamaHi in drugi g°re-’ “arx® % stra"^SLS proti Slični preprodajalci SejožemHeinkifdce n-|em tna]Vel' PriJa*e,cl »Samostojni«. Zgodo- --------- ----------------- ... prodajati le 10 v dražje U znaša Iločena ^ Srbstvo; za Hrvatsko: prosveto in socijal. mesta £ mora V* ,?e * “»'.tSv Sv Petru’ pri Drodaianip no stransldh uPJi‘ntStl. n? tr?-^ Strankin shod. Ker se nameravata tudi gg. Žebot 5» Vsak na prodaj stavljeni pM? pr*f ta V,8’,”0/ mora imeti označeno ceno. To KntevSfa Vr°]4 u' ! pn n !? ^ tudi za Špeharje. Prekupovalcem fe nred ll *feb° x]e,pr0 l besedo.in jo je tudi dobil. urn nr,ir„nrr„J;0 9i«,il nrennoon-J! P JA čim več ko eno besedo je novi kandidat uro nakupovanje živil prepovedano, izpregovoril. tem bolj se je vgrezal nazaj v Dospn,ra8nre- uraZ?leMn!|C|f :0°,,,r?9entowem|močvTrje „Črnih*. Najbrže je pustil večjo mno-iuoo J ? .društvo j žino bankovcev markirati. Kajti zajahat je z ludi v novinarjev S p Udajajo sedaj I vso nelahko težo svojega temperamenta marki- ulici Hititi ^ V ,°®P°S^11 ranje bankovcev in odtegnitev 20 odstotkov, poide * nakupom, do zaloga ne 1 Ušle pa so mu pri tem ne samo take besede, y . . I ampak tudi taka znamenja z roko*v žep, da so u* JuS°sloven8ko Matico v Mariboru I „Samostojni" bili prepričani, da gospod kanje nabrala učenka l.raz. II. mešč. šole Slavica Ididat obtožuie našo vlado — takrat ji je pred-Strojanova 45 kron in jih po gdč. učiteljici sedoval dr. Žerjav — češ, ,,gospoda od vlade Baranovi izročila podružnici Maribor. Mediš temi 20 odstotki odtegnitve od markiranja Učiteljstvom na Pobrežju je nabrala gdč. Mar. J bankovcev polni svoje žepe, ta denar spravljajo ješenikova 7 članov in izročila na članarini J seveda skrivaj v promet". Ko je tajnik Žnuderl 168 kron. Odbor izreka vsem rodoljubnim j to očitanje skušal zavrniti, so mu gostje — darovalcem in darovalcam najiskrenejšo kandidati na čelu jim Žebot zagrozili, da ga Zahvalo 1 Naj bi dogodki zadnjih dni v za- vržejo ven, če ne bo tiho. No, Žnuderl je Že-sedenem ozemlju vzbudili vse zavedne in botovo obdolžitev takoj pismeno ugotovil in skrbstvo; za Bosno in Dalmacijo pa predsedstvo. Pogajanja med Vesničem in posameznimi političnimi skupinami se danes nadaljujejo. Kaj določnejšega doslej še ni znano. Nemiri v Rimu. Trst, 23. julija. Nemiri v Rimu se nadaljujejo; na več krajih mesta je prišlo do ostrih spopadov med nacijonalisti in delavstvom. Splošna stavka, ki predvečerajšnjem še ni bila popolna je danes popolna. Iz vseh delavskih centrov Italije prihajajo vesti, da se delavstva polašča radi rimskih dogodkov nemir V več krajih se je proglasila splošna s avka ter je prišlo tudi že do izgredov. Pričakuje se izbruh generalne stavke po vsej državi. Socijalistični listi so mnepja, da mora delavstvo enkrat za vselej napraviti konec nacijonalističnim tolovajstvom. Položaj je resen.« Proti laškim lažem. LDU Ljubljana, 22. julija. LDU je z uradne strani pooblaščen, da kategorično de-mentira vest raznih italijanskih listov, ki je po listu „L’Era Nuova" dne 20. t. m. prešla tudi v „Sloveuski narod'1, češ da je finančna Straža ustavila v Logatcu tri vagone, naslovljene na hotel „Balkan“ v Trstu in katerih vsebina je bila označena kot hišne potrebščine in zdravilne rastline, da je financa te vagone odprla io konštatirala, da sta dva vagona polna dinamitnih bomb in municijskih zabojev. Radi Radgone. LDU Dunaj, 23. julija. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt« iz antantnega diplomatskega vira, se svet poslanikov v Parizu peča sedaj z nastopanjem Jugoslovenov v apaški kotlini in v Radgoni. Vrhovni svet smatra za svojo nalogo, da pomore pogodbi tam do veljave, kjer gre za zajamčene pravice Avstrije, ki jih morajo spoštovati ne samo zavezniki, temveč tudi pridružene narodnostne države. Grške zmage. LDU Pariz, 22. julija. Po poročilu iz Carigrada poroča grški generalni štab, da so grške čete v podporo angleškega brodovja, med katerim se nahajati tudi dve večji vojni ladji, pri Eregliju in Rodostu zlomile turški odpor in zasedle navedeni mesti. Turki so zbežali proti severu. Grki izkrcujejo dalje svoje čete. Usoda Bele Kuna. DKU Dunaj, 22. julija. Vesti o dospetju Bele Kuna v Moskvo ne odgovarjajo resnici. Bela Kunu je bil v Nemčiji zadržan ter bo baje odveden nazaj v Avstrijo. LDU Dunaj, 23. julija. Kakor poroča „Nems Wiener Tagblatt" se nahaja sedaj Bela Kun v nekem vlaku, ki je odpeljal iz Stettina proti jugu. Pot tega vlaka na Dunaju ni znana. Drugi listi poročajo, da so Kuna odvedli v jet-niški tabor Altdamm. Stavka v Rajhenbergu. DKU. Praga, 22. jui>ja. »Prager Tagblatt« poroča iz Rajhenberga, da se stavka še vedno nadaljuje. Nemško delavstvo drugih okrajev, ki se je stavki priključilo izjavlja, da se ne priključuje stavki svojih rajhenberških tovarišev iz nacijonalizma,, ampak ker je ta stavka, stavka proti izstradanju. Litvinci in Rusi. LDU Kovno, 22. julija. Litvinska brzojavna agentura poroča: Da se preprečijo vsi konflikti med litvinsko vlado in ruskimi četami, ki se nahajajo na ozemlju, izpraznjenem po Poljakih, je zahteval litvmski minister za zunanje posle cd moskovske vlade, da sprejme gotove pogoje. Po teh pogojih bi ruske čete ne smele prekoračiti demarkacijske črte, ki bi jo morali sporazumno določiti obe vojni vodstvi Civilna uprava bi morala biti popolnom v rokah Litvincev i.i, bi se smele porabljati samo one prometne proge, ki so v vojaškem oziru neobhodno potrebne. Aurelij Stromfeld. LDU Budimpešta, 23. julija. Ogrski kor. urad poroča: Zastopnik polkovnika Au-i relija Stromfelda, bivšega šefa generalnega štaba rdeče armade, ki je bil, kakor znano, obsojen na tri leta ječe, je danes prijavil ničnostno pritožbo proti razsodbi. Rusko frontno poročilo. DKU Moskva, 22. julija. (Brezžično). Frontno poročilo od 21. t. m.: V smeri na Grodno gre pohod izborno naprej. Zasedli smo Dubič in Radun. Pri Novem Grodeku smo prekoračili Njemen v širini 20 verst. V odseku Dubno smo zlomili sovražni odpor. Naše čete se bližajo meji vzhodne Prusije. Gorostasna laška laž. DKU Rim, 22. julija. (Brezžično.) Po uradnih poročilih so povzročili vse dogodke v Splitu, Trstu, Valoni in drugod Jugosloveni s svojimi provokacijami ter v tem oziru Italijane ne zadene nobena krivda. Vsa druga poročila so lažnjiva. (Kdor je še dvomil o tem, da so Lahi največji lažniki na svetu, ima tu dokaz, ki ga bo gotovo dovolj pre-1 pričal. Op. ur.) Odhod Seatona Watsona. LDU. Sarajevo, 22. julija. Včeraj zjutraj je preka Broda in Zagrebd odpotoval v Pariz in dalje v London znani angleški publicist Seaton Watson. V Sarajevu je bival tri dni. Razen za politične informacije, ki jih je ta naš prijatel nabral v Sarajevu, je porabil svoj čas za človekoljubno delovanja. S svojim prijateljem Woodhausejem, članom agleške komisije v Nišu je imei s kompetentnimi osebami nekoliko konferenc radi pomoči siromašni in nepreskrbljeni deci v hercegovskih okrožjih. Sarajevski novinarji so njemu na čast prirediti v ponedeljek večerjo v Ilidžu, njegovi prijatelji in čestilci pa so mu priredili tam večeno v torek. Ko je odhajal iz Sarajeva, so ga spremljali novinarji. Predsednica kola srbskih sester, gospa Krizmanovičeva, mu je izročila lep šopek cvetja. J Borza. LDU Curih, 22. julija. (Borza.) Devize: Berlin 14.50, Newyork 574, London 21.98, Pariz 45.75, Milan 32, Praga 12.30, Beograd 34, Zagreb 8.50, Budimpešta 3.50, Varšava 3.30, Dunaj 3.70, avstr. žig. krone 380. LDU Dunaj, 22. julija. (Borza.) Devize: Berlin 447, Curih 2700; valute: nem. marke 443, romunski leji 440, bolgarski levi 310, švicarski franki 2675, francoski franki 1275, italijanske lire 950, angleški funti 585, ameriški dolarji 150, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 252—275, Budimpešta plačilo v denarju pošine hranilnice ali v žigosanih kronah 100—112, madžarske žigosane krone 100—112, Praga 371—391, Varšava in Krakov v poljskih markah 90—101, čehoslo-vaške krone pettisočaki 374—394, manjši bankovci 375—395, novi dinarji 1000—1050. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila. Razglas razprodaje. cenah razprodajein mojo zalogo domačih čevljev in sicer: Moške črne in rjave, ženske nizke in visoke, iz boksa, ševra,. laka, glase itd., luksuzna, galanterijska in navadna roba. Do 200 kron po paru ceneje od navadne robe. R. Monjac, Maribor, Tattenbachova ulica 21. 3—1 Gostilna Terezije Čolnik pri koroškem kolodvoru činstvu dobra svečinska in šenpetrska vina ter vedno sveže Gotzovo pivo. DrnHa ca • Bele hlače> 2 Para čevljev št. 45 in rl UUO • 46, pol ducata ovratnikov št. 39 in 40 in panama slamnik. Vpraša se Vrazova ulica 6,. pritličje levo. Vsi, ki iščete dobro postrežbo, ste že bili v gostilni ,Pri dravski brvi* v Strmi ulici? Tam se točijo naturalna vina od 16 K naprej liter, spe-cijalitetno staro vino letnika sssjggj 1917, ter vedno sveže pivo. Tam se prodajajo gorka in mrzla jedila in po-hani piščanci. Senčnat, prahu prost vrt je najprimernejši prostor za odpočltek. Radi tega pa ne zamudite te ugodne prilike, pojdite tja ter prepričajte se, kesali se ne boste! 3—3 5 nrasen senčnat vrt in prvovrstna godba • t ter sveža in pristna pijača (vina od 16 kron £ naprej) kakor dobra kuhinja je cenj. ob-% činstvu 'ha razpolago v restavraciji „Maribor“ na Grajskem trgu št. 1. Godba začne svirat ob 18. uri in sicer # brez vstopnine, brez pobiranja in brez po- # višanih cen. — Priporoča se • 3-2 V. Šober. S !••*••• •••••!••••••••»* Ni Kam greste, očka? Imam dve hčerki potrebni možitve, zato grem v upravništvo Raznašala časopisov Mariborskega delavca invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnlitvu ..Mariborskega delavca**. da objavim ženitno ponudbo, kajti na ta način jih najprej omožim 1