IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA V nedeljo ob 9. uri bo v Kinu ob morju Zborovanje partizanov miru pod geslom: "Tudi Trst in predvsem Trst bo izjavil: NOČEMO VOJNE !.. Govorita : prof. Ferlan Oskar in Slava Čebulec Predseduje ing. Atto Braun ^novljena izdaja leto I. štev 45. TRST SOBOTA, 1. OKTOBRA 1949 Cena 15 lir - 5 din Združil dn:; zimo se vobrambo miru 1 Cta po zadnJ* vojni so pontili,. V zr|amenju naraščajočega !|Jstj 8 velikih imperialistilnih sil, Sroti „_Zdruzenih držav Amerike, va,n a**nJšim kapitalističnim drža-oOVe _,er v psiholoških pripravah i)t)V|.v°ine. Kot nekdaj Hitler pri-'ktij ? ? angio-ameriški vojni huj' hjL. s takozvano mrzlo vojno, vo-Poj napadalnimi pakti ter s kljneien° oborožitvijo novo vojno trti,!, ’ ki bi praktično pomenila iz-enJe večine človeštva. 2|. *j®°čnejši adut teh ljudožrcev "Ltil '3a Je bil d0 nedavna domke, .j, ntonopol nad atomsko bom-toti| °da Trumanova izjava ter ponj^ s°vjetske agencije Tass sta *• avi*a konec tej utvari. Toda 0 ni spametovalo najbolj žalnih »Of 'zbrali to novico kot izgo- ‘lr«tno 'h vojnih hujskačev, ki so na- jt* » s,itn nasprotnikom dati ie sociali-*l'lčrr,J*r?ava, ki ne gleda ort ; I j f hitrejšo oborožitev kali la kot »Vjjj"'*tnib držav »Ostala * Ha„ * "nevaren napadalec». Tra da je proti Sovjetski z atomsko bombo V- K°t predstavnik interesov i*kien k °b°roževaine industrije m 1,1 trustov sprožil to vest v '°6i t’ da Parlament zagotovi Ev-riUa i dite za orožje. Kajti ame-l{iki ležka industrija se nahaja v jot Hl| j'kr'Zi iz katere jo morejo re-Tr veiika naročila iz inozemstva. tiii^'nan je s to vestjo skušal pre-«f|0i P^etHoge Višinskega na skup-OZM j,a sklenitev dogovora len '»Ite Petimi velesilami, s katerim Sov, zagotovi trajen mir v svetu. * Hn zveza- ki Je danes ne-0 tudi vojaško mnogo moč- etj$a W' °d ZDA, pa kljub svoji preje p°navija svoje stališče, ki ga *ko 5n° zastopala: Uničimo atom-preprečimo ponovno % ‘“ey ter sklenimo pakt za tildi, ev miru v svetu! Tako po-t»d „®0re kljub očividni premoči le na t» dobrr.lastneea naroda’ ,emvec Zvesta socialističnim načelom obrambe miru in demokracije SOVJETSKA ZVEZA PREDLAGA pakl petih velesil za obrambo miru Domovina socializma ima atomsko bombo že od leta 1947. - Trumanova izjava pomenja špekulacijo oboroževalne industrije in vojnih hujskačev v ZDA - Bolj kot atomska bomba skrbi ameriške monopoliste uporaba atomske energije v industriji ki bi pomenila konec kapitalizma 'tili^“robU vsega človeštva, smelo U j ’ da je ta predlog sovjetske-t(, atjega ministra zelo utrdil ®k|Lu*led sz med ostalimi naro-J'tvi“Vet mnogo doprinesel k utr- k v svetu. Sli 0 dejstvo, ki je v zad ^asu zelo ojačilo postojanke ■vve $il miru, je ustanovitev Sut,,apredne države t. j. Ljudske Ke Kitajske, s tem ae-^Ho^fhf's'dpa v tabor miru in M ’i i|ej acije največji narod sveta, / ftkidj* 456 milijonov prebivalcev. ■ - a svptn«n,h .n se jC torej Ì *»dnjihsv1etovnib sil * v korist ednib odločilno nagni- to—1 miroljubnih sil. l! UsCav s.'Jajni uspehi nas ne sme-ttt°ratn0 ati' Nasprotno, prav danes uSùln napet* vse sile da zadamo } “darec silam vojnih huj-v riiči, „7 na ta način zagotovimo Atti ,‘r' ' ticija oktobra je splošna mobi-inAs®b sil miru na svetu. To J 6f0ii lizaciJa partizanov mi-3 - l sa», v°Jni in njenim netilcem. <1 š|c, “ napredne ljudske države, v v*t * “ad 700 milijonov ljudi, Vam'“di vse demokratične sile Vejajo tnih državah, ki pred- jj* jta,*a človeštva se bomo pridru r. y bon .“di mi Tržačani, ki ima ■ r naJ kot kdor koli drugi inte »o jy|rj n°ve stotine vzklikale: fen, N°cemo VOJNE! S* “e«regiednim množicam na Največjo senzacijo po končani vojni predstavlja izjava predsednika Združenih držav Trumana, da je bila pred nekaj tedni nepobitno ugotovljena atomska eksplozija na ozemlju Sovjetske zveze. Ta alarmantna novica se je bliskovito razširila po vsem svetu ter — razumljivo — napravila najglobji vtis. Najhujše je seveda učinkovala v Združenih državah samih kjer so vojnohujskaški krogi doslej spretno izrabljali domnevni monopol ZDA nad atomsko bombo za netenje vojnega vzdušja in ščuvanja na vojno proti Sovjetski zvezi. Istočasno je to novico sporočil angleški javnosti ministrski predsednik Atlee, kanadski prvi minister pa svojim državljanom. Po vsem kapitalističnem svetu, zlasti še v ZDA so za razširjenje te novice vpregli ves propagandni stroj ter ji dali največji poudarek. Kajti namen anglosaških vlad ni bil, da vplivajo na javno mnenje svojih držav za prepoved atomske bombe v vojne namene, temveč nasprotno, vplivati s tem skrajnim sredstvom na parlament ZDA in javno mnenje v kapitalističnih državah, naj se pospeši ponovna oborožitev Evrope. Ameriški parlament namreč pravkar razpravlja o kreditih v višini 357 milijonov dolarjev za dobavo orožja evropskim državam, ki so podpisale Atlantski pakt. Tri dni za Trumanovo izjavo je sovjetska agencija Tass izdala sporočilo, v katerem pravi, da «ima Sovjetska zveza atomsko bombo že od leta 1947. Vendar tedaj ameriški znanstveniki niso hoteli verjeti izrecni izjavi zunanjega ministra Molotova, da atomska bomba že dalj časa ni več tajnost ZDA, ter so se rajši uspavali v jalovih na-dah, da Sovjetska zveza ne bo imela atomske bombe pred letom 1952. Vsekakor pa je odveč vsak preplah, ki ga nekateri krogi povzročajo v zapadnih državah. Kajti, čeprav ima sovjetska vlada v rokah atomsko orožje, vzdržuje svoje stališče, da je brezpogojno treba prepovedati njegovo uporabo. Kar se tiče kontrole nad atomsko energijo sploh, je SZ mnenja, da bo potrebna taka kontrola, da se prepreči kršenje prepovedi sestavljati atomsko orožje». Američani so namreč hoteli, da se postavi pod kontrolo in seveda čim bolj omeji proizvajanje atomske energije v gospodarske, zdravstvene in druge miroljubne namene, dočim se niso strinjali s predlogom SZ, naj se uničijo vse atomske bombe ter za vedno prepovedo kot vojno orožje. Kajti ta novi vir energije, ki bo skoro zastonj, bi v bližnji bodočnosti izpodrinil premog, petrolej in druga goriva, kar bi pomenilo polom velikih ameriških trustov ter milijonov, j odločilen korak v novo dobo — v komunizem. Poleg tega pa naj bi ta vest "odvrnila pozornost prebivalcev zapadne Evrope od težkih udarcev, ki so jih zadali ameriški magnati s pri- silnim razvrednotenjem njihovih valut. Znani vojni hujskači so porabili to vest za ponovno ščuvanje na vojno proti SZ ter proti sovjetskim predlogom o prepovedi atomskega orožja in uničenju vseh zalog atomskih bombo na svetu. Tako je poslanec ZDA Connan nàpove-dal pospešeno oboroževanje ter izjavil, da je treba imeti pripravljen smodnik, ker Amerikanci že jutri lahko napadejo Moskvo. Senator Taft, ki je znan kot eden največjih reakcionarjev Amerike, pa zahteva pripustitev Francove Španije k Atlantskemu paktu. Istega dne, ko je predsednik ZDA sporočil svetu atomsko novico, je imel zunanji minister ZSSR Andrej Višinski na glavni skupščini OZN važen govor, v katerem je poudaril, da SZ ni imela in nima napadalnih namenov proti nobeni državi, nasprotno pa je politika ZDA in od nje odvisnih držav vseskozi napadalna. Na koncu svojega govora je postavil tri predloge: 1. Skupščina nai obsodi priprave nove vojne, za katere so odgovorne zlasti ZDA in V. Britanija; 2. ZSSR zahteva, da skupščina obsodi atomsko in drugo orožje za masovna uničenja ljudstva ter brezpogojno prepove njihovo uporabo v vojne namene; 3. skupščina naj pozove vse države, da mirno, brez nasilja rešujejo medsebojne spore. Končno je predlagal, naj Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija, Francija in Kitajska sklenejo dogovor za utrditev miru v svetu. Ti predlogi so naleteli na splošno odobravanje pri vseh delegatih skupščine, razen pri jugoslovanskih, ki edini niso ploskali. Velika večina predstavnikov držav na skupščini, izvžemši onih ZDA, Anglije in Jugoslavije, se je izrazila, da predstavlja sovjetski predlog stvarno izhodišče pogajanj za utrditev miru v svetu. V ponedeljek je govoril jugoslovanski zunanji minister Kardelj, ki je v najnesramnejših klevetah napal Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije. Ponavljal je znane in že na laž postavljene pro-vokatorske klevete ameriških agencij, češ da SZ skuša z grožnjami in z vojaškimi demonstracijami strmoglaviti jugoslovansko vlado. Rekel je da Višinski nima pravice 'govoriti o miru, dokler SZ uporablja grožnje proti Jugoslaviji. Ta govor, ki je bil najbolj strupen, kar so jih kdaj govorili predstavniki reakcionarnih vlad na OZN, dokazuje, da se je Titova vlada popolnoma prodala imperialistom ter postala njihov pes-krvaš. Dokaz temu je tudi dejstvo,, da bodo ZDA podpirale njihovo kandidaturo v Varnostni svet proti zastopniku Cehoslovaške. Ukrajinski delegat Manuilski je naslednjega dne z vso odločnostjo pobil laži «skupine bankroterjev», kot je nazval Titovo vlado, «ki so plačani od imperialistov kot protisovjetski agenti» Razkrinkal je Titove tajne dogovore z atensko vlado za napade proti Albaniji in Bolgariji. PROGLAS ODBORA ZA MIR Žene in možje STO! Ko nas tisoči padlih v vojni in pod bombami, na stotine invalidov in pogrešanih, tisoči žrtev koncentracijskih taborišč, deset-tisoči brezdomcev in brezposelnih, še vedno navdajajo z bolestjo in obupom, se že zopet pripravlja nova vojna. Oni, ki skušajo obdržati svojo nadoblast nad svetom, pripravljajo vojno, ki bi bila za Trst, katerega smatrajo kot izhodišče za svoje napadalne pustolovščine proti narodom, tisočkrat bolj tragična po svojih učinkih. V Trstu pripravljajo vojno z odpravo demokratičnih svoboščin, z ojačeno ofenzivo proti delavstvu, s prisilnim zastojem naše industrije, z onemogočanjem trgovskega prometa, s ščuvanjem narodnostne mrž-nje ter s tlačenjem in izprijanjem našega ljudstva, da bi ga tako odtegnili od njegove borbe za obrambo miru in žlvijenskega obstoja. Mogočen pokret pristašev miru v Italiji kliče: «Nočemo vojne!» V Jugoslaviji pa se v istem duhu bore proti usužnjevalni in provoka-torski politiki vlade, ki govori, dani nevarnosti vojne, istočasno pa aktivno sodeluje pri njenih pripravah. Združeni z onimi iz vsega sveta bomo tržaški pristaši miru pokazali vsem, kdo so prijatelji miru pri nas in v svetu, borili se bomo proti sovražnikom miru ter bomo preprečili, da bi nas mogli preklinjati naši sinovi, da nismo hoteli in znali obvarovati Jih pred strahotami, ki smo jih mi že pretrpeli. Kakor povsod drugod, so tudi v Trstu številnejši oni, ki hočejo mir, in bodo najmočnejši, če se bodo znali združiti, sporazumeti ter boriti, da bi zagotovili Trstu in njegovemu prebivalstvu mirno bodočnost. Razkrinkajmo vse sovražnike miru in bratstva med narodi. Spomnimo se 10. junija 1944., rižarne, ulice Ghega, množičnih aretacij, zaklonišč, koncentracijskih taborišč, sinov, ki smo Jih izgubili Strnimo preko vseh socialnih, narodnostnih in političnih razlik svoje vrste okrog svetovnega pokreta pristašev miru. Praznujmo združeno 2. oktober, mednarodni dan miru! TRZAŠ KI ODBOR PRISTAŠEV MIRU |Kot posledica razkritij na Rajkovem procesu ZSSR odpovedala pogodbo prijateljstva in pomolči z Jugoslavijo Zasluzena kazen izdajalcem : Rajk, Szonyi in Szalay obsojeni na smrt 28, septembra 1949. je sprejel namestnik zunanjega ministra ZSSR A. A. Gromikov začasnega pooblaščenca Jugoslavije v ZSSR in mu Je izročil noto sledeče vsebine: «Tekom procesa proti Rajku, zločincu proti državi in špijonu, ter njegovim sokrivcem, ki so bili istočasno tudi vohuni jugoslovanske vlade, se je izkazalo, da vodi jugoslovanska vlada že dolgo časa d» dna sovražno in razdiralno delo na škodo Sovjetske zveze, ki ga posku- "samn pride d0 v°Jne> ki bi z N; ° “ -.,Sst atomsko bombo mogla 't m zadnJ° sled življenja v na- 1'»estu. $ Stasi!!.' da se borimo za mir, se S6 ura t°fimo tudi za vse druge k “au/n6" Na našem ozemlju, ki »ža 4_°.J izpostavljena vojaška 15 j Anm" ■‘■^osiavijeiia gl1 "f(i|i s *'° ■ američanov za napad L 5 nuicMtdiiuv *«* “flP"« , StveSietski zvezi, predstavljajo 1 iSdtiik emokratičnih in zlasti še 7 Idi,** Pravir nničaiicn in rlnmaPP V / i L) 7 h Ustrii Bravic' uničevanje domače Satani’ “ačrtna deklaracija ter '»rn- Je brezposelnosti, bede in •il'flfc "l s i, Jačanje reakcionarnih i,. VSa 1,1 utrjevanje vojaške ba-°litika imperialistov gre t,*vili tal?zera,Ju za tem, da bi pri-vai** 1(0 ravnniotm« med pre- »i - Ivom razPoloženje le, 'thofl p da bi videli v vojni edi- Mus ša hinavsko zakriti pod lažnjivimi zatrjevanji prijateljstva napram Z SSR. Proces v Budimpešti je tudi pokazal, da so voditelji jugoslovanske vlade vodili in še nadalje v o- TUDI DEMOKRATE V CONSKI SVET! Deputacija KP in SIAU pri Palutanu Miljski komunisti za dvojezičnost , < «L in iù.._ v isto sta delala Hit- S>svu VvVkoj“ , aterega sta ga zavedla. s°Uni ter končno poka-Igftha v",u da more edino le na-61 - . J“a izboljšati obupni po- $e . e—s* «»“'«• $trn in “rei borimo za ohranitev ,, sto{ Brotl vojnim hujskačem, jjhty Vsehn° horimo tudi za povr-ska>BeriJ!ašlh Pravic, ki so nam «N »oS« v svoji vojnohuj tl,>1 ohi.1 odvzeli. Borimo ps Oa’*Zina ^Proti vsaki vrsti na- in Šovinizma, ki sta naj-d n»r orožji netilcev sporov t>žje_ kii.’ (L * na imamo mi v roka,6' Brat«* Premagati vse sovraž-bta.^sebei ° med narodi in pri \\ j sl°vansko - italijansko k, ’ »ten u , stavlja nepremagljivo ^'Varnost se ustavi tudi V°J- dba, V torek je bila pri conskem predsedniku prof. Palutanu delegacija Komunistične partije in SIAU, se-stoječa iz dr. Pogassija, prof. Ferlana in tov. Bidovca, ki je zahtevala, da naj imenovani organizaciji dobita v pokrajinskem predstavništvu toliko mest, kolikor jima po ] volivnih izidih sorazmerno pri. pada. Doslej ti dve stranki, ki predstavljata delavski razred in demokratično prebivalstvo Trsta, nista i-meli niti enega svojega predstavnika ne v pokrajinskem odposlanstvu, ne v opravnemu odboru, ne v upravnem sodišču. Zato so imenovani zastopniki zahtevali, da se ta krivica čimprej popravi ter se omogoči, da bo delovno ljudstvo imelo svoje odposlance tudi v„najvišji civilni oblasti. Conski predsednik je obljubil, da bo to zahtevo preučil ter bo v nekaj tednih dal svoj odgovor. —o— Občinski svet v Miljah je bil v ponedeljek sklican na izredno zasedanje, da razpravlja o važnih vprašanjih svoje občine. Kot prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje dvojezičnosti. Skupina komunističnih svetovalcev je predložila zahtevajo glasovom vseh mi- *a bojj$y *4 bočeJo živeti v ml- rabljati na občini svoj materni jezik, kakor je to že v veljavi v ostalih podeželskih občinah cone A. Kljub odporu italijanskih šovinistov (demokristjanov, republikancev in saragatovcev) je bila resolucija stavljena na dnevni red ter izglasovana s 16 proti 11 glasovom. di jo svojo sovražno in razbijaško dejavnost proti Sovjetski zvezi ne samo na lastno iniciativo, nego na osnovi neposrednih navodil tujih imperialističnih krogov. Razen tega dokazujejo dejstva, ki so bila razkrita na tej razpravi, da je sedanja jugoslovanska vlada popolnoma zasužnjena tujim imperialističnim krogom in se je izpremenila v orodje njihove napadalne politike, ki je morala in je tudi dejansko privedla do popolnega uničenja neodvisnosti in samostojnosti Jugoslavije. Ta dejstva pričajo, da je pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo, sklenjeno 11. aprila 1945, sedanja jugoslovanska vlada nesramno poteptala in raztrgala. svetu. Te sile so po besedilu razsodbe «poskušale zavirati razvoj naprednih sil, uničiti dosežene uspehe in pripraviti novo svetovno vojno». Obtoženci so bili sodelavci Titove klike, ki ima vlogo prednje straže v taboru vojnih hujskačev s svojimi terorističnimi in protiljudskimi akcijami. Obtožba proti Rajku, Szonyju, Szalaju in Justusu je še v toliko težja ,ker so oni nastopili proti lastnemu narodu.» Brankovu je bilo šteto v olajševalno okolnost, da je delal na ukaz svojih nadrejenih v jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti. Zato je bil obsojen na dosmrtno kazen. Glede njegove krivde izdajstva pro Na osnovi omenjenega sovjetska , ti lastnemu narodu ugotavlja obtož-vlada izjavlja, da se ZSSR od *edaj_njca> (ja nj pristojno, da o tem razsoja, nego da bo o tem so več ne smatra vezano po obveznostih, ki izhajajo iz gori omenjene pogodbe. V imenu sovjetske vlade: Namestnik zunanjega ministra uromuto. —:: Preteklo soboto je bila izrečena obsodba v veliki sodni razpravi proti skupini trockističnih zarotni-Szalay so bili obsojeni na smrtno kov v Budimpešti. Trije obtoženci Rajk, Szony in kazen. Sodišče je smatralo obtožbo tožilca za pravilno, da so omenjeni trije in Justus sodelavci in organizatorji v zaroti, ki je imela iste namene, kakor sile imperializma v Sevalno okolnost, da je bilo njegovo dii njegov narod sam. Pal Justusu je bilo šteto v olaj-delo manjše važnosti in ni povzročilo toliko škode. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Palft'y in Korondy sta bila pre dana vojaškim sodišču, ki je kom petentno v njihovem primeru. Ves demokratični tabor je sprejel z zadovoljstvom razsodbo, ki je tako naredila zasluženi konec trockističnemu izdajstvu. Opozorilo Odbora za mir Tržaški odbor pristašev miru se je 23 t. m. sestal, da bi razpravljal o pripravah praznovanja 2. oktobra, mednarodnega dneva miru. Predstavni-Ki raznih organizacij, IN StDAJ NA DlLOl se je vršil v dvome, češ v strateški bazi itak ni mednarodne solidarno- mogoče ničesar napraviti. Toda z enotnostjo akcije Na II. kongresu, ki vzdušju sti, so delegati potrdili linijo Partije. Postavili so tudi naloge za bodočnost, od katerih so osnovne: borba na ideološkem polju, vzgojno delo v Partiji ter politično in organizacijsko ojačenje Partije in množičnih pokretov. Neštete delegacije delovnega ljudstva so izrazile svoje zaupanje Partiji. Pozdravi mednarodnega komunističnega pokreta z Boljševiško partijo na čelu so prkv posebno podčrtali naše dolžnosti in odgovornost, kakor tudi važnost naše borbe na tem vojnem izhodišču anglo-ameriškega imperializma. Se prav posebno smo spoznali svojo dolžnost do jugoslovanskih komunistov - internacionalistov, ki so kljub strahovitemu fašističnemu terorju ustanovili Komunistično partijo Jugoslavije in začeli borbo proti tiranskim samozvancem. Iz istih razlogov ni bilo naših tovarišev iz cone B, ki pa se kljub terorju bore in delajo. Bolj kot kdaj koli prej smo spoznali nevarnost nove vojne, ki jo imperialisti skušajo sprožiti na Balkanu s pomočjo beograjske vlade, ki je na čelu klevet in pro vodjam. To je najbolje pokazal pro-Kacij proti SZ in ljudskim demokra-ces v Budimpešti in nas ojpozoril na še večjo revolucionarno budnost. Kongres je še prav posebno jrau-daril, da treba ojačiti borbo za mir, ki ga imperialisti pri nas ograža-jo z odpravljanjem demokratičnih svoboščin, z uničevanjem industrije in brezposelnostjo, z utrjevanjem strateške baze. Ustvariti moramo široko fronto miru, ki naj zajame vse miroljubne ljudi ne glede na socialne, ideološke in politične razlike in ki naj bo povezana s silami miru po vsem svetu. V okviru te borbe je zelo važna obramba, ali bolje borba za obnovo demokratičnih pravic v obeh cenah, zlasti še v coni B. Prepričani smo, da je možen sporazum v tem vprašanju, Kakor smo tudi gotovi, da bi podprti od mednarodnega demokratičnega pokreta uspeli v svojih zahtevah pri okupacijskih oblasteh in pri OZN Brez vsakega pridržka smo prepričani. da je imenovanje guvernerja v tem trenuktu najboljša rešitev, ker bi omogočila združitev obeh con in odhod okupacijskih čet. ti je mogoče doseči vse. Kongies je napovedal široke akcije za obrambo miru, za hitro icšitev tržaškega vprašanja, za obnovo demokratičnih pravic ter za izboljšanje tržaškega gospodarstva m življenskih pogojev, prebivalstva, zlasti delavcev. Prvič se je resno obravnavalo nacionalno vprašanje ter borb i proletarskega internacional izma proti vsakemu nacionalizmu ter kozmo-politizmu, ki ga podpira imperializem in njegov glavni agent titi-zem. Kongres je potrdil svojo neomajno zvestobo SZ in Boljševiski partiji, s katerima smo in bom., biez vsakih pridržkov; kajti notranja in zunanja politika SZ dokazuje že 23 let, da so vsa druga vprašanja podrejena vprašanju miru ,n socializma. Partija je napravila mnogo korakov naprej. Podvojila je svoje članstvo, utrdila se je na znotraj, razširila svoj vpliv ter dosegla na volitvah velik uspeh. Toda še marsikaj je treba napraviti, da :,e otresemo napak, ki nam jih je zapustila klika, in da postanemo resnična stalinska partija. Dridobiti moramo tisoče novih članov pri tem pa še ojačiti revolucionarno budnost. Poživiti moramo naše celice, zlasti v velikih tovarnah. Treba je izvesti veliko vzgojno akcijo, da bi člane seznanili z organizacijskimi načeli in partijsko demokracijo, v kateri naj vlada iskrena in konstruktivna kritika in samokritika ter za vestem disciplina. Kongres je tudi poudaril važnost delovanja komunistov za ojačenje delovanja sindikatov, mladinske in ženske organizacije, zadružništva, SIAU, OF in prosvetnih organizacij ter za ustvaritev velikega pokreta Ljudskih zborov v podporo našim predstavnikom v občinskih svetih. Organizirati moramo končno širjenje našega tiska, da omogočimo «Lavoratoru» in po možnosti tudi «Delu» dnevno izhajanje. To je v kratkem obračun in smernice II. kongresa. Sedaj pa, tovariši, na delo, med ljudstvo, da uresničimo te sklepe! VITTORIO V1DAL1 Ko je Odbor pristašev miru videl i tem Di bilo konep sedanjega stanja, Novi IzVtŠillli k O Klit G objavljeno v titovskem časopisju (in sicer v «Primorskem dnevniku» in «Corriere di Trifeste»), izjavlja, da je to obvestilo ponovna titoska provokacija, ki predstavlja sabotažo borbe za mir. Beograjska krika zanika nevarnost vojne, istočasno pa sodeluje v načrtih, kako bi jo sprožili, in preganja s fašistični terorjem jugoslovanske pristaše miru. Tržaški odbor pristašev miru razgalja to provokacijo in sleparijo pred vsemi onimi, ki bi jih v dobri veri moglo preslepiti navedno časopisje. _ Tržaški odbor pristašev miru nec fašistične diktature pod krinko «ljudske oblasti» in «socialistične graditve» v coni B. Takšno zahtevo bi podprla ogromna večina prebivalstva, ki si želi čim prejšnjega konca sedanjemu stanju. Kongres je ugotovil, da more e-dino le enotnost delavstva, podprta od solidarnosti večine prebivalstva, preprečiti postopno uničenje industrije in pretvoritev delavstva v armado brezposelnih in deklasira-nih kandidatov za emigracijo. Mnogi hočejo ločiti naše delavce od mednarodnega proletariata in zlasti še i d solidarnosti z italijanskim delavskim razredom; drugi pa sejejo je imel v soboto svojo prvo redno sejo Soglasno je bil izvoljen Izvršilni komite, ki sestoji iz sledečih tovarišev: Bernetič Marija, Blazina Angel, Destradi Alessandro, Gasparini Leopoldo, Gašperini Francesco, Jaksetich Giorgio, Markovič Zvonko, Semilli Emiiio, Šiškov ič Karel, Vidali Vittorio ter VVeiss Laura. Tov. Vidali je v daljšem referatu povzel naloge, ki jih je kongres naložil novemu Centralnemu komite-tu. Za predsednika Centralne kontrolne komisije je bil izvoljen tov. Gasparini Leopoldo, za njenega sekretarja pa tov. Zanghirella. Edino demokratični pokret ščiti naše šolstvo KDO SABOTIRA SLOVENSKE SOLE IN VRTCE Ze nekaj časa gotovi elementi j0, pri kateri jim pomaga tudi >neka širijo z določenim namenom vesti učiteljica svetoivanske šole. po raznih krajih, predvsem pa v miljskem okraju, v Barkovijah in pri Sv. Ivanu, po katerih naj bi Komunistična partija prepovedala svojim članom slovenske narodnosti, da bi vpisovali svoje otroke v slovenske šole. Istočasno pa se pristaši Slovenske demokratske zveze, med katerimi tudi sam gospod Agneletto, pridružujejo osebno našim tovarišem ter jih vabijo, naj bi se njim pridružili pri obrambi slovenske šole ter da naj bi napravili pritisk na slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v slovenske šole. S tem podtikajo, da se Partija ne briga za zaščito nacionalnih pravic. KITAJSKA — V preteklem tednu so čete kitajske demokratične vojske zasedle Amoy, zadnje večje pristanišče pred Kantonom. V času, ko so grmele v Amoyu poslednje , sebe vse demokratične razrede in salve topov, so se razlegale tudi ! razne narodnostne manjšine v de- DOGODKI V SVETU salve topov, ki so oznanjale kitaj- ^eli». resolucijo, v kateri zahtevajo v imenu občinskega sveta miljske ob- _____ čine od Vojaške uprave, da takoj tz- bodočnost človeštva. ' da odlok o pravici Slovencev upo- skemu ljudstvu zgodovinski sklep predstavnikov stotin milijonov Kitajcev na konferenci v Pekingu, da so postavljeni temelji Kitajski ljudski republiki. Navdušene ljudske manifestacije so pozdravile v vseh mestih in provincah to novico. Po večdnevnih diskusijah je konferenca v Pekingu izglasovala celo vrsto sklepov. Na osnovi sklepa ANGLIJA - V preteklem tednu so se pričele pojavljati nujne posledice razvrednotenja šterlinga. Razvrednotenju denarja sledi postopoma naraščanje cen v isti meri, kot je bil razvrednoten denar. Na dviganje cen so odgovorili delavci v najrazličnejših tovarnah z zahtevo po zvišanju plač, kar bi moralo biti ravnotako razumljivo, kot zvišanje cen za vsako vlado, ki konference bo glavno mesto nove | se postavlja kot delavska in demo- Kitajske Peking. Izglasovana je bila tudi ustava. Člen prvi ustave govori: «Kitajska ljudska republika je država ljudske demokratične diktature pod vodstvom delavskega razreda in temelji na zvezi med delavci in krneli, ki združuje okrog kratična. Se predno se je sestal parlament so razne sindikalne organizacije poslale poslancem svoje zahteve in sklepe v obliki resolucij. Iz raznih četrti so prišle delegacije žena in prebivalcev do svojih poslanikov in zahtevali od njih zvišanje delavskih plač in uresniče- nje predvolivnih obljub. V raznih podjetjih in tovarnah so izbruhnile krajše stavke v podporo delavskih zahtev. MADŽARSKA — Na osnovi ob-težilmh izjav obtožencev v veliki sodni razpravi proti trockističnim, imperialističnim špijonom v Budimpešti, ki so dokazale udeležbo številnih funkcionarjev jugoslovanskega poslaništva v organiziranju spijonske mreže na Madžarskem, so oblasti izgnale prizadete funkcionarje iz Madžarske. Radi razkritij v Budimpešti razjarjena je odgovorila Titova fašistična vlada z izgonom 9 madžarskih funkcionarjev poslaništva v Beogradu. Titova klika jih ni niti obdolžila nobene krivde,, nego jih je izgnala izključno zaTapresalijo. Nesmiselne rapresalje titovcev do- Te provokacije, ki so nedvomno povezane z drugimi akcijami z raznih strani, se dogajajo ravno te dni, ko našo Partijo blatijo z najbolj strupenimi napadi. Zato Izvršilni komitet izjavlja, da niso bila z njegove strani nikoli dana gori omenjena navodila, pač pa je prav Komunistična partija tista, ki se je vedno in se bo tako tudi v bodoče borila za obrambo nacionalnih pravic Slovencev. Borila se bo tudi za to, da bo slovenskim prebivalcem zagotovljena možnost izobraževanja v lastnem maternem jeziku. V tem namenu zahteva od občin, oziroma od ZVU, da se ustanovijo otroški vrtci in šole raznih stopenj, kjer koli so potrebni. Izvršilni komite KP STO Zadnje čase hodijo po Sv. Ivanu nune, ki so se zatekle v Trst iz to-majskega samostana, ter obiskujejo starše in jih nagovarjajo, da bi pošiljali otroke v slovenski otroški vrtec, katerega organizirajo v. svoji vili za cerkvijo. To vilo so si kupile pred časom za 16 milijonov lir. Doslej so zbrale že 24 otrok, a I To njihovo početje je vsekakor v škodo obstoječemu otroškemu vrtcu, ki ga za slovenske otroke Sv. Ivana vzdržuje mestna občina. Kljub zagotovilu nun, da bodo zbirale le one otroke, ki niso vpisani v občinski vrtec, pomenja to sabotažo ljudske borbe, ki gre za tem, da občine prevzamejo v svoje roke in vzdržujejo vse otroške vrtce sploh. Tem bolj velja to za Sv. Ivan, ker je že občinski vrtec z 80 otroki in eno učne močjo. Dolžnost občine je zato, da preneha s svojo .abotažo slovenskih otroških vrtcev, kì vede k uvajanju zasebnih vrtcev, Mestna občina pa prav tako zanemarja svojo dolžnost, skrbeti za šolske prostore Tako je pri Sv. Ivanu 12 oddelkov slovenske osnovne šole zgnetenih v petih sobah,, tako da se morajo zvrstiti v treh izmenah. Odveč bi bilo govoriti, kako je to škodljivo za zdravje otrok. Iz tega razloga marsikatera slovenska mati rajši pošlje otroka v italijansko šolo, kjer je vsaj za spoznanje bolje. Skrajni čas je že, da občina nakaže stanovanja družiaam ki že pet let stanujejo v jposlopju otroškega vrtca na Vrdelski cesti, kamor bi se potem preselil vrtec in tako napravil prostor za šolske razrede. Pri Svetem Ivanu se vedno bolj razkrinkujejo s svojim protiljud-skim delovanjem slovenski klero-in titolašisti. Med starši delajo agitacijo, da ni treba hoditi na rodi- | teljske sestanke demokratičnih organizacij, katere pa so danes edine, ki se bore za slovenske šole/ V svoji podlosti gredo celo tako daleč, da klevetajo naše predavatelje, češ da delajo propagando za vpis slovenskih otrok v italijanske šole. dujejo naši borbi za slovensko šolstvo in nanje bo padla vsa odgovornost. Zal so med nijimi tudi slovenski učitelji in učiteljice, ki bi se prvi morali boriti za naše šole. Ob prihodnji taki priliki bomo objavili njihova imena ter jih razkrinkali pred slovensko javnostjo. Slovenski starši šoloobveznih otrok na Opčinah dobivajo zadnje dneve pozivnice Italijanskega didaktičnega ravnatelja in bivšega fašista M. Ferrettija, naj vpišejo sv o. je otroke v šolo. Ker vsakdo ve, tsu je on ravnatelj italijanske šole, pomeni ta poziv za ljudi, ki so v javnih službah, moralen pritisk na slovenske starše, da vpišejo otroke v italijansko šolo. Gospoda Ferrettija opozarjamo, naj skrbi za otroke italijanskih staršev, dočim naj skrb za slovenske prepusti ravnatelju slovenske šole. Vse slovenske starše pa pozivamo, da naj se ne ozirajo na take pozive ter naj brez vsake skrbi vpišejo otroke v slovensko šolo. PROSVETNIM DRUŠTVOM! kazujejo njihovo slabost in polom.še vedno nadaljujejo s to agitaci- Tl ljudje naj se dobro zavedajo, da prav s temi klevetami največ ško- Z ozirom na objavo takozvane-sa glavnega odbora SHPZ, ki je bila v torkovi številki Primorskega dnevnika, opozarjamo vsa društva, da je izredni občni zbor SHPZ sklican strogo v okviru njenih pravil (9. člen — II. točka) in da bodo zato njegovi sklepi pravno veljavni in obvezni za vse včlanjene organizacije in ustanove, Iz tega razloga naj ne nasedajo provokacijam bivšega vodstva, ki se je s kršenjem pravil in sklepov občnega zbora ter načel SHPZ postavilo izven zakona. PRIPRAVLJALNI ODBOR LJUSKE PROSVETE Stran 2 DELO 1. oktobra 194? Danes je še čas! Preprečimo načrte imperialistov, da zanetijo novo svetovno vojno! j PoliHka ZSSR in ZDA v pogledu atomske energije ATOMSKA ENERGIJA IN ATOMSKA BOMBA f Ze pred prvo svetovno vojno so zaceli znanstveniki raziskovati a-tomsko energijo. Prve večje praktične rezultate teh raziskovanj smo videli koncem druge svetovne vojne. Razglasila jih je širom sveta silna eksplozija bombe v Hiroši-mi. Atomska bomba je samo en del možnosti, ki jih nudi izkoriščanje atomske energije, to je le tisti del, ki se nanaša na vojne svrhe, ki se •nanaša le na uničevanje in rušenje. Atomska bomba je samo najslabši način izkoriščanja nove iznajdbe, ki bo prinesla na drugih poljih silen napredek, bodisi v znanosti, kakor tudi v gospodarstvu in industriji. Atom v svrhe miru Atomska energija se lahko izkorišča v mirne svrhe in bi se v te svrhe edino smela izkoriščati. Danes delajo v raznih deželah sveta atomske oaterije, ki proizvajajo toplotno in električno energijo. Silno male, točno preračunane količine zadoščajo, da spravimo v pogon velike elektrocentrale, prekooceanske parnike itd. Napredni znanstveniki kot Joliot Curie in drugi delajo v tem smislu in so dosegli lepe uspehe. Tudi Sovjetska zveza je stopila po tej poti. Uporaba atomske energije v mirne svrhe pa prinaša vsemu dosedanjemu gospodarstvu silne preobrate in izpremembe v bližnji bodočnosti. Majhne količine atomskih snovi bodo zadoščale, da bodo stopili v pogon veliki stroji, parniki, energetične centrale; atomska e-nergija bo zato nadomestila na naj-raziičnejkih področjih premog, bencin in drugo gorivo, Tam kjer so bili v preteklosti in še danes potrebni milijoni rudarjev v premogovnikih in milijoni v petrolejski industriji bo jpotrebno v bodočnosti mnogo manj delovnih sil za pridobivanje atomskih snovi. Z istim številom delovnih sil se bo torej ogromno dvignila življenjska raven množic, saj bodo z istim delom lahko proizvajale mnogo večja bogastva. Tako bo stanje v Sovjetski zvezi in socialističnih deželah, zato so vložile vse najpore v raziskovanje atomske energije v miroljubne namene. Popolnoma drugačno pa je stanje z Združenih državah Amerike in ostalih kapitalističnih deželah. Tisoči milijard vrednosti so v rokah ameriških monopolistov; te milijarde so naložene v industriji in rudnikih. Skoraj vsa ameriška industrija gre danes na jpogon premoga in petroleja. Mirno izkoriščanje atomske energije bi torej pomenilo milijardne izgube petrolejskih ici premogovnih industrijcev, in podobne izgube v ostali industriji. Ker pa kapitalistom ni mar blagostanje ljudstva, nego njihov dobiček, bi ta gospodarski preobrat pomenil omejitev delovnih sil ki torej milijone brezposelnih, kar bi prineslo težke socialne jpreobrate in 'ne- mire. To so razlogi zakaj ameriški kapitalisti dosledno sabotirajo vsak poskus uporabiti atomsko energijo v miroljubne namene. Komisija za atomsko energijo ZDA je dala poročilo, v katerem je rečeno: «Tudi pod najugodnejšimi pogoji ne vidimo možnosti, da bi v razdobju krajšem kot 26 let dvignili izkoriščanje atomske sile za pridobiva-n.a proizvodne nergije.» V reviji «Nation» je pisal Engei o tern delu imperialistov pod naslovom: «Nobenih atomov za miru. Atom v svrhe vojne Generalna skupščina OZN se je prvič lotila vprašanja atomske bombe na svojem zasedanju decembra 1946. Pod pritiskom javnega mnenja so takrat glasovali tudi delegati kapitalističnih dežel za prepoved atomskega orožja in poverili Varnostnemu svetu nalogo, da sklep izvede v prakso. Atomska bomba je napadalno sredstvo. Ona ni samo napadalno sredstvo, ona je še več, ona je sredstvo vojnega terorizma, ker služi lahko samo kot masovni teror in je ne bo mogoče uporabiti na fronti. Za tako orožje se lahko zanimajo le tisti, ki imajo napadalne namene proti drugim dezeiam. Kdoi noce napasti tujega ozemlja, kdor noce izvajati terorja, ne rabi tega o-rožja. Kdor noče razširiti svojega gospodstva na druge dežele, ne rabi atomske bombe. Danes ima tudi ZSSR atomsko ootjibo, ker bi sicer mislili vojni nujcxaci v ZDA, ua imajo domnevne prednosti za vojne pustolovščine in je ona Zft>oR prisiljena, da jin prepriča, da bo na njinov udarec iahKo odgovorila z enakim. Toda minilo je leto 1947, a atomska bomba in bila postavljena iz v en zakona in niso bm proti njej pou-vzeti nobeni ukrepi. Delegati z,DA m drugih kapitalističnih uezei so s sabotažo zavlačevali pogajanja in jih končno prekinili. Oni so na-nnauno prinesli na dan m se danes prmasajo isti preaiog, ki se glasi: najprej garancije, poiem prepoved atomskega orožja; najprej sigurnost, potem uničenje atomskih uomo, rou kiv.iko leti besed so oo-uijali sovjetske predloge po prepovedi in uničenju atomske bombe. V času, ko so govorni o sigurnosti m garancijah, so pomnožili raziskovanja in povečali proizvodnjo atomskih bomo. istočasno, ko so nekateri odgovorni državniki govorili o I sigurnosti in garancijah, so drugi državniki izueiovan načrte (in jih opevanj za pospešeno proizvodnjo atomskih bomb. Ali si je mogoče zamisliti večjo hinavščino in licemerstvo? Ali ne bi bila najvecja garancija za mir prepoved atomske bombe in njeno uničenje? Samo najhujši lasisticni ziocmci lahko prikazujejo naraščanje števila atomskih bomb v eni sami državi, kot dviganje sigurnosti miru. A tako je ono stalisce ZDA, ker so upaie, ua imajo samo one atomsko bombo. Tudi v letu 1947. so na zasedanju Generalne skupščine OZN odbue kapitalistične države pod vodstvom ZDA vse sovjetske predloge, da se ukine in prepove atomsko orožje in zmanjša oborožene sile za eno tretjino. Svoje vojnohujskaško stališče so skrivali za stališčem, da so potrebne garancije in sigurnost. Danes so ZDA morale priznati, da ima atomsko bombo tudi ZSSR. A medtem, ko je ves demokratičen svet sprejel z navdušenjem sovjetski predlog o ukinitvi atomske bombe in omejitvi oboroževanja, so začeli kapitalisti gonjo, da se pojača proizvodnja atomskih bomb, da se začne proizvodnjo na debelo, v upanju, da bodo lahko v prednosti pred Sovjetsko zvezo Kapitalistični svet je danes dokazal, da noče proizvajati atomske e-nergije v svrho napredka, nego le v svrho rušenja. V svojem poslednjem razdobju kaže kapitalizem znake, da ni več zmožen rešiti nobenega vprašanja človeštva, nego poskuša potegniti vse človeštvo za seboj v propast. S kongresa demokratične mladine v Budimpešti V znaku borbe za mir V slavnostno opremljeni dvorani madžarskega parlamenta v Budimpešti se je vršil od 2. do 8. septembra drugi kongres Svetovne federacije demokratizne mladine (SFOM). Kongres Svetovne fedaracije demokratične mladine se je vršil v znaku in pod geslom borbe za mir in so bili v tem smislu v celoti sprejeti sklepi Kongresa partizanov miru v Parizu (aprila); vršil se je v znaku miru, ker se je nevarnost vojne v poslednjem času pojačala kot še nikoli poprej in ker so potrebni vsi napori mladine in vsega človeštva, da ustavijo korak krvavim načrtom imperializma. VSI V OBRAMBO MIRU! Poziv stalnega odbora Svetovnega kongresa partizanov miru ob priliki 2. oktobra, mednarodnega dneva miru Možje in žene vseh dežel! Kakor avgusta 1914, kakor septembra 1939, je tudi danes mir v svetu v nevarnosti. Kakor takrat je tudi danes mala skupina ljudi, ki je željna dobičkov in hrepeni po svetovnem gospodstvu ter grozeč z atomsko bombo, ovira mirne odnose med narodi. S pomočjo svojih podrejenih vlad organizirajo nove vojne zveze. Ratifikacija Atlantskega pakta, sklep, da se vrne oblast in orožje krvnikom v zapadni Nemčiji in na Japonskem, dajanje pomoči najbolj zagrizenim sovražnikom lastnih narodov, financiranje vojne, ki jo vodi Tsaldaris proti grškemu narodu, vzdrževanje vojnih ognjišč v kolonijah: vse to razkrinkuje hinavske in lažnjive podpisnike takozvanih «obrambnih paktov kot krviželjne pustolovce. Začetniki tega sistema vojnih zvez in neprestanega ščuvanja na vojno, vodijo že sedaj prebivalstvo svojih dežel v bedo in ga silijo, da prenaša težave nove tekme v oboroževanju. Delavci so prisiljeni, da prenašajo zniževanje svojih plač in zniževanje kupne moči teh plač ter, da imajo stalno očmi strašilo brezposelnosti. Kmetje, obrtniki in mali trgovci so prisiljeni, da plačajo vedno večje davke. Pustolovci željni vojne izvajajo v svetu policijski teror in teptajo svobodo narodov. Oni pojačujejo izkoriščanje in tlačenje kolonialnih narodov. . Oni bi želeli vreči človeštvo v najbolj krvavo vojno, kar jih je kdaj bilo. A danes nismo več v letu 1914 in niti v 1939. Zmaga narodov nad fašizmom je znatno doprinesla k pojačanju sil miru. Danes so one dovolj močne, da zaustavijo roko novih vojnih zločinov. Na stotine milijonov mož in žen stoji, brez ozira na politična prepričanja, vero, narodnost in rasno pripadnost, odločno v obrambi življenja in svobode celega sveta. Oni so strnili svoje vrste okrog Svetovnega kongresa partizanov miru. V več kot 72 deželah, ki se nahajajo po vseh kontinentih, se organizirajo sile miru v nepremagljivo zvezo. V številnih deželah, a posebno v Franciji in Italiji, so se dvignile, proti vse večjemu nasilju vojnih hujskačev, zahteve po miru z milijoni podpisov in so bile organizirane silne masovne demonstracije. Akcija teh sil miru je doprinesla v veliki meri k sklicanju konference štirih zunanjih ministrov in k rezultatom, ki so bili doseženi na tej konferenci. Vendar pa zahteva grozeča situacija, ki so jo stvorili vojni hujskači, da sile, ki podpirajo mii pod vzamejo širšo in odločnejšo akcijo. Zato se je stalni odbor Svetovnega kongresa partizanov miru odločil, da organizira 2. oktobra Mednarodni dan borbe za mir. Za sile ki se bore za mir mora 2. oktober pomeniti jačanje njihove akcije za rešitev človeštva. < Možje in žene vseh dežel pokažite s silno, svetovno demonstracijo nezlomljivo silo pobornikov miru. Vsi skupno, ročni in umski delavci, vseh narodov, vseh veroizpovedi in vseh političnih prepričanj — ker so naša življenja v nevarnosti v isti meri, ker bombe ne izbirajo žrtev, 2. oktobra bomo rekli: Nočemo vojne! Enotni in združeni v nastopu smo nepremagljivi. Mi bomo zmagali v borbi za mir in življenje. V imen utajništva SFDM je podal poročilo Guy de Boisson. Po poročilu so nastopili delegati mladine vseh narodov v diskusiji; preko 80 je bilo diskutantov. Delegati raznih kapitalističnih dežel so prikazali borbo mladine proti brezposlenosti in tiraniji svojih vlad, bordo proti njihovim vojno-hujskaškini načrtom. Istočasno pa poskušajo kapitalistične vlade naložiti breme aove tekme v oboroževanju delovnim množicam in posebno mladini, ki bi naj bila žrtev novega klanja. Delegati kolonialnih dežel so prikazali borbo svoje mladine in na rodov za svobodo, demokracijo, neodvisnost in mir. Neločljiva je borba za svobodo in demokracijo uu uorbe za nnr, ker ooau narou, lunico samo v svobodi preprečili •načrte imperializma da zanetijo nn-vo vojno, i iramja in fašizem sta pa nasprotno preupugoj za vojno, kot iinamu uukuzc tuui v posleunji svetovni vojni, kjer so staie na ceiu vsem netilcem nove vojne arzave z lasisticnim, nedemokratičnim ustra-jem. V tem smislu so razlagali mia-ui oeiegati iz kolonialnih oezel svojo boiuo in svoje ueio v sklopu oFDM. Oglasili so se nadalje delegati dežel ljudske demokracije. Popolnoma drugačno je bilo njihovo poročilo. Tam ru zatiranja iz strani njihovih vlad, nego pomoč v naporih mia-dine da si ustvari veuro, svobodno bodočnost. Ni brezposelnosti in poskusov vreči svet v novo svetovno vojno. Nasprotno je za vsakogar na razpolago primerna zaposlitev, a vlade viagajo vse svoje napore v utrditev miru v svetu. Na kongresu mladine so govorili tudi delegati Sovjetske zveze. Prikazali so razvoj svoje mladine od oktobrske revolucije do današnjih dni. Njihova borba in napredek je svetel vzgled za mladino vseh drugih narodov sveta. Sovjetski delegati so povdarili važnost dejstva, da njihova borba ne sme biti in ni omejena na njihove pridobitve, •nego je povezana z borbo mladine vsega sveta. Sovjetska mladina se bori za dvig ostale mladine, za njihovo osvoboditev in napredek. Sovjetska mladina ve dobro, da je njena povezanost z borbo vse demokratične mladine sveta njena največja moč. Tako stopa skupno in na čelu mladine vsega sveta ter ji kaže in utira pot s svojimi napori in vzgledom. Tudi delegat tržaške demokratič- Tita kaže jasno, da poskus® ražbijaštvo tudi v pogled * ne mladine je spregovoril na kon- demokratičnih sil za m*r' ]e.*‘ gresil in povdaril borbo naše mia- I ze*el' da bi se te si|e uspuv jpi? dine in vsega demokratičnega gib»' dei»1- nja proti vojni in za mir ter kracijo. V sklopu te borbe za odhodu ao=' »si- je naša zahteva po uunuv- -, ameriških in jugoslovanskih 0 cijskih čet ter prihodu guvernj V sklopu te borbe za mir ie borba proti Titovi razbijaški pini, ki želi, da ostane stan)e našem ozemlju še nadalje ta»®: kor je da ostane Trst še nab'trj( središče špijonaže in vojnih 1 : imperializma. V zvezi s sv°iinl!čliif nimi načrti govore danes ie rialisti, da bi se vojna lahko «prav blizu našega mesta». Končna resolucija in .poziv «0 gresa KFDM je popolnoma V * teh najvažnejših ciljev borbe kratičnega tabora. V imenu lijonov demokratičnih mladine obvez sc delegati na kongresu da bodo zadali vse svoje vse sv*u-, ]]1.: v borbi za mir. V tej borbi z» i se bodo ravnali po vzgledu >® vodstvom Sovjetske zveze * Svetovna federacija demokr® mladine priznava kot vodil®0 in v borbi proti imperializmu ■■-pitalizmu in njihovim voj3 - skaškim načrtom, proti nji^j, načrtom zatiranja in tlačenja ,(j dine ter kolonialnih narodov , Delegati demokratične ®-8 vseh narodov so bili prisodi kongresu. Bili so tudi prisotn-legati demokratične mladine SP' in Grčije. Nikogar ni začudi ^ niso bili na kongresu prisotn* trgati Frankove mladine ali TS® jt sove Grčije. Za fašiste ni 18^ biti na kongresu mesta. Zato ®' a tudi mesta na kongresu za » stavnike Titove mladine, to J pristaše krvavega, fašističnega y skega režima. Kot niso poSy Frankove in Tsaldarisove 111 predstavniki demokratične ®" Španije in Grčije, ki nasprot®0 ^ po zaporih ali se pa bori Pr°;,ej>' krvavim fašistom v hribih in 1 ^ nih organizacijah, pravtako j predstavniki titovske mladi®e ’ f stavniki demokratične mladij^ go kvečjemu predstavniki t'®51^ mladine. Predstavniki jugosI°V) ji demokratične mladine ječijo/a porih, so zbežali v tujino. ®*- K bore v ilegalnih organiz®cj*8|(/ partizanskih edinicah proti 3 ml®«*; mu jugo-fašizmu. Predstavniki titovske poskušali izrabili kongres z® ’/ razbijaške namene. V javnih ». rih je Tito razložil, da P° ^ ' vem mnenju ni nevarnosti, jf izbruhnila nova vojna. To sy,; RAZGOVOR... OTON ŽUPANČIČ bi le tako uspešno pomag®* fl, rialistom v izvedbi njihovih ^ tov. Jasno je bilo, da ni -y — Nocoj sem jih videl, mama, nocoj. Pa koga neki, sinko moj? — Vse, ki so šli takrat. Beži no sinko!! — Res, mama, res, vse skup, veiik so gnali hrup, možje in konji, vse v zmedi, vse zbegano, vse kakor v oblakih vihar. .. Nikar, sinko, nikar! To si sanjal, lej ga no, Kdo se plašil bi sanj! Le pojdi pa piši za jutri nalogo! — Pa nič .. . če ne smem, pa ti ničesar ne povem. — Veš, mama, koga sem videl še? Koga? — Očeta. O pasja noga! L zaprtimi očmi — ti si pa tič! — No, dobro,' pa nič! Pa niči Kako si rekel prej? O, da se boš delala norca, kaj ne! Jaz moram pisati nalogo. No, kar povej, saj vidim, da komaj čakaš. — Mama, očeta sem videl, joj! Kako, kako si ga videl? — Saj sam ne vem prav, kako bi povedal, tako je čudno bilo. .. I če si ga videl, boš vendar vedel, domisli se, sinko, domisli se! — Veš — vse na kupu, možje in konji, in sredi med njimi je bil v tistem črnem hrupu, ziv, sinko, živ? — Jaz sem ga izmed vseh spoznal; oddaleč.oddaleč sem gledal ga,mama a kot da pod milim Bogom sva sama, tako sema ga izmed vseh spoznal. No, sinko, in kaj potem? — Potem je naenkrat pai z viška vznak. Joj — ali si videl prav? — In kakor oblak se je vse razbesnilo, možje in konji, vse drlo bogvekam; on sam je ostal sredi snega in jaz pri njem obraz v obraz. Obraz v obraz... Oho! Sinko — ta je pa bosa: saj si gledal oddaleč samo! — O mama, kako si neumna: če pravim, da sam ne vem, kako! Saj res, saj res... moj Bog, vse kar mi čebljaš, so same sanje, in sanje so laž. .. Le pojdi, pa delaj za Jutri nalogo., VEREŠČAGIN: «Smrtno ranjen.,.» — Mama kakšne pa so rane? Ah, sitnež, kaj jaz vem! — Pesem poje: Vse so bridke, smrtne črne, druge rudeče, smrtne skeleče, druge hladeče, smrtne da srca izkopane, druge so plitke.. . No, vidiš, saj veš sam. — Mama, pa vendar: Kakšne so? Kakor pravi pesem. — Pesem ne pravi prav: Jaz sem videl očetovo... Beži — oče je zdrav, še včeraj Je pisal, skoro se vrne je obetal. — Jaz pa sem videl, mama, videl njegovo levo stran... z desnico me je objel, z levico se je odpel: «Poljubi me, sinko, poljubi me na srce, na rano, da bo laže prestano, predolgo poljuba pogreša mi srce že.. .» — Oh, očka, tebi se meša; kje pa je rana, kje? Jaz je ne vidim nikjer — «Le dobro mi, sinko, dobro poglej!» In tedaj... Kaj, sinko, kaj? — Nic... Kakor m me iz prsi njegovih pogledal golob — sraga rdeča? Res? Nič veča? — Nič veča. Kakor golobje oko? Vidiš: sreča! Odpil sem mu jo; za njo pa je drugič pogledal golob, mirno, svetlo, bilo me je strah. .. A kar nenadoma ni več bil golob, sedaj so bile jagode rudeče, rudeče, rudeče, kot bi jih prav hitro nabiral na nit, jih konec biti neče... In potem sva jih s prsti oba prebirala, prebirala... Kaj, sinko moj? — No, tiste jagode... Mama, joj — jaz sam ne vem... molila sva na strašni rožni venec ta iz njegovega srca... Jokala sva se in smejala. Sinko, saj se ti blede... — Ne, mama, ne! Le objemi me; tesneje, še tesneje... glej spet se mi joče in smeje. .. Se včeraj je pisal, da Je zdrav... Te grde sanje... noč jih je kriva. .. moliva, sinko, moliva, in vse bo prav !... dovoliti delegatom fašistič®6 skupine, da vnesejo na kongre Ji' dine take in slične opori1-11 f(<" teorije, da bi razbijali enot®6 demokratične mladine. ,. d«* Nemogoče je bilo nadalje. ^ poleg titovcev delegati de®>°V ne mladine Grčije, ki jim ie klika zahrbtno zabodla nož v y ali pa delegati ljudske re*’,j,»r; Albanije, ki jim poskušaj® / odvzeti svobodo in «e°d,V Končno bi bilo žaljivo z® «ujj» in madžarske gostitelje, da vlj|(e ' svoji sredi vodilne predsta'-’1 " - "J* nevi! VUUIUIC pieni-- -j i’ ste zarote, ki se je v pretek1 nu neslavno končala pred s° v Budimpešti, Vojni hujska^ govore... ^ Imperialist John Foste-1 ^ i poziva ameriške vodilne k1 V «mislijo in postopajo zno»; «izvršiti moramo vel-®/ ri, ki se rode lahko samo v ,, ? Guy Irving liurch, raV®® jjf pulation Bulletin, določa v k y obsegu: «bi bilo potreb®® Sati število prebivalcev»- r“jtr. vem mnenju bi se sedanj® ljudi na zemlji, ki znaša 2-25 drž; ta- tov *«1 -ebi voj -u »rž; *-agi io , itra iz Hiti -on -Vet lite, V0jt Pril ioci v -10 «o . ■.1 -e tole f-aii -;‘U -ie -Je tesi S ‘ie , '122 S % ;N -rij N S -tèi V *-žii 8-ia H -le sto, *% teti -asi % »-ze V totr ^Vr -ilo *avt -ate, iey. '-8U is. Ah l‘tik -fai cerit ‘etiš ?vez 16; -aše 'h « *a S % iev u1** 6. Provokatorski manevri Bonneta, Bullitta in Lindbergha V iskanju največeje podpore ameriških reakcionarjev, so jim nacistični agenti dajali največjo podporo v volivni kampanji pod geslom «nevmešavanja Amerike v evropske zadeve, ki se jih ne tičejo». Kuhn čet nemško-ameriškega Bunda (hitlerjevska množična organizacija), ke- Poleti 1938. leta sta Roosevelt in Hull imela več govorov, ki so obsojali napadalce in pozivali na odpor proti njim. Toda njihovim besedam niso sledila dejanja. Politika Združenih držav se ni usmerila k enotni fronti miru, k čemur je pozivala in za kar se je borila Sovjetska zveza. V odločilnih mesecih 1938. leta ;e bila ameriška diplomacija v Evropi predstavljana od Bullitta in Kennedyja, preizkušenih pobor-nikov politike sodelovanja z napadalcem. Poslanik Dodd, pristaš politike odpora proti Hitlerju, je bil odpoklican iz Berlina. Joseph Da-vies, ki se je prepričal o moči Sovjetske zveze in o njeni želji ustvariti fronto miru, je dal ostavko na mesto predstavnika Združenih dv-žav v Moskvi, Bullitt in Kennedy so bili podpirani od Hitlerju prijazne protisovjetske skupine na državnem tajništvu in od tajne reakcionarne skupine. Nadaljevanje sledi) M. GOUSS Na (eetlvglu v Budimpešti.. . !• oktob ra 1949 DELO Stran 3 Vatikan - steber svetovne reakcje Papeži v leku časov ••• tram es petrus et super hanc pe- Po aedificabo ecclesiam meam». naše se to glasi: Ti si skala in .a cu. kev, Ta a 1(1 skalo bom sezidal svojo cer- rek, ki ga je baje Kristus ■e 1 svojemu apostolu Petru, ^ Papestvo glouljega pomena, ^ se običajno smatra. S tem re-,y . 1® Papestvo delovalo ze od lh Pi'vm pocetkov po priznu-krščanske vere po rimskem ce-Konstantinu. In to v dve tll *' v imperialistični ia v reak-k:i'zèdlIli' v imperialistični, ua ao-n Syoje «božje poslanstvo» kot J"*» avtoriteta na svetu in da vlada ti vsemu svetu; v re-°nSrni, ker si je po dosegi svo- *1rvo«a mlja postavila za na- 6r,.,.il,DSllJale v Rim ogromne denar-*-• s°te iz vseh evropskih aezel; l/ le8 I staie lti8a 3° križarske vojne poki^ e(|en glavnih pripomočkov, s daj irn so papeži vplivali na vlake toreJ nov vzrok za vmešavale ‘niske kurije v notranje življe- SbVr°psltlh držav. In če se je kaj «J ah hov. Ta akcija je tako močno okrepila nikoli site papeške blagajne, du so Bonifacijevi nasledniki praznovali «jubilejna leta» vsakih 50, 33 in končno vsakih 25 let, nek papež pa tekpm 15 let celo uva-krat... Prodajanje odpustkov se je razvilo v pravcato trgovino, razpredeno širom Evrope. Duhovščina s papeži vred so se pa predajali razkošju in razvralnosti. Da dvigne ugled cerkve in pa-pestva, se je papež leta 1378 zopet preselit iz Avignona v Rim. Ker pa to ni bilo prav francoskemu kralju, je Va enostavno imenoval drugega papeža v seuežem v Avignonu. V svetu je nastala zmeda: eni se priznavali rimskega, drugi avignonskega papeža. Sklicali so cer-itveiai zbor, odstavili oba papeža in postavili novega — tretjega, kajti oba prva lega sklepa nista hotela priznati. Cerkveni zbor v Konstanzi je ostro nastopil tudi proti vsem gibanjem, nastalim proti samopašno-sti papeštva in posvetnih mogotcev in stremečih po človeka dostojnem življenju narodov, označujoč jih kot herezije. Zato je obsodil na smrt na grmadi velikega češkega rodoljuba Jana Husa (sežgan ti. Vil. 1415); zato so razglasili «križarsko vojno» proti češkemu narodu in ga zlomili, zato je pod obtožbo čarovništva moralo končati v plamenih vse, kar si je dovoljevalo le •najrahlejšo misel o svobodi človeka. In «šentjernejska noč» (od 23. na 24. Vlil. 1572) ter njej sledeče klanje francoskih hugenotov, ki je terjalo do 30.000 žrtev! Ta strahoviti dogodek je papež proslavil z veliko ukazano iluminacijo Rima in s tem, da je dal kovati posebno spominsko medaljo v proslavo «velike zmage nad heretiki», a zahrbtna intrigantka Katarina Medici, duhovna povzročiteljica množičnega pokolja, je bila proslavljena kot velika mati». Sicer je leta 1598. nanteski edikt priznal kalvin-stvo kot enakopravno s katoličan-stvom, vendar se je po preklicu istega edikta 1. 1685. moralo izseliti iz Francije 400.000 hugenotov, ker se niso hoteli odpovedati svoji veri in ker je obveljalo načelo, po katerem naj bi bili «en bog, ena vera, ena postava in en kralj». Od časa, ko je 1. 1543. izšla knjiga Poljaka Nikolaja Kopernika «O kroženju nebesnih teles», je «razvoj znanosti napredoval z gigantskimi koraki» (Engels). Papež je to delo seveda proklel in prepovedal ter napovedal «križarsko vojno» vsemu znanstvenemu napredku: italijanski ! mislec Giordano Bruno (1548-1600) ga na lem mestu deloma že o.rav-navali. Značilen primer popolne podreditve rimske cerkve državi, nam nudi nastop Nizozemske proti Španiji in temu sledeča meščanska revolucija (prva a zgodovini!). Filip II., španski kralj, je sklenil odpraviti samoupravo Nizozemske, da bi mogel svobodno odirati te bogate province. Ker je bila bogata buržoazija nizozemskih mest kalvin-ska, se je Filip II. zatekel k inkviziciji in krutemu zatiranju «heretikov». Cerkveni sodniki so pokorno potovali po deželi in uničevali ter sežigali na grmadah vse, ki niso priznavali krščanstva. Spomnimo se še nizkotne vloge, ki jo je zaigralo papeštvo ob naperili italijanskega naroda za svoje zedinjenje. Ze je bila združena malone vsa Italija, le Vatikan si je ohranil še nekaj ostankov svoje države, predvsem seveda Rim sam, pa čeprav s pomočjo Francije, torej - tujcev. In ko je L. 1870. končno tudi Rim zasedla italijanska vojska, se je «sveti oče» iz užaljenosti zarekel, da ne bodo niti on niti njegovi nasledniki «nikdar» zapustili Vatikana, edinega koščka zemlje pod popolno papeževo suvereniteto. Kakor nam je pa še vsem živo v spominu, je ta zaobljuba o «vatikanskem suženjstvu» kaj kmalu postala brez smisla, ko sta si bratsko segla v roke dva najizrazitejša reakcionarja vseh časov - katoliški papež ia fašistični «duce». K. M. Hier Soča, Sana, Drava teh imajo svoj KONEC SAMOSTOJNOSTI in pokristjanjevanje Karantanije Prekrasno jamo v Briščkih ima še veino v «oskrbi» «Società Alpina delle Giulie». Od jame ima omenjeno društvo le koristi, ne da bi najmanj skrbelo za njeno potrebno ureditev in olepšanje. Nujno je, da se to podzemsko bogastvo resno zaščiti ter, da preide v občinsko upravo, kar zahteva SIAU p. svojem votivnem programu Proti sredini 8. stol. so Obri zopet začeli siliti iz Panonije proti zapadli ter zadeli ob Karantanijo. Karantanski vojvoda Borut je bil z njimi trde boje; okoli 1. 740 je zaprosil svoje zapadne sosede Bavarce za pomoč proti Obrom .Tedanji bavarski knez Odilo je Karantancem prišel na pomoč, skupno s Slovenci premagal in pregnal Obre, toda Karantanci so odslej morali priznati bavarsko nadoblast. Kaj pomenijo ti dogodki v naši zgodovini, nam pove M. Kos, ko pravi, da «so tako pomembni in za nadaljno usodo Slovencev ter njihove zemlje tako znameniti; da si jih upam primerjati samo s pojavom prve slovenske tiskane knjige ali pa z narodnim osvobojenjem naše dobe. Dogodki ne pomenjajo nič manj kot izgubo komaj pridobljene samostojnosti in tej sledečo politično in versko priključitev evropskemu zapadu.» Barut je moral predati Bavarcem gotovo število talcev, med njimi tudi svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira (Kajtimar, Chetima-rus); oba sta bila na Bavarskem vzgojena v krščanstvu in postala sta kristjana, kar je bilo odločilnega pomena, ko sta pozneje zavladala Karantaniji. Toda že 1. 743 so morali Bavarci priznati nadoblast Frankov, z Bavarci vred pa tudi njim podložni NEKAJ 0 STANEM SKEDNJU "Ščedenjske krušarice,, so pekle dobre bige - "pupe,, so hodile po vodo k "fontalonu,, - "novice,, pa so dobivale v dar "vjete sirka,, »6stv-°, kar nt bilo v načrtih pa- VW: a' Je isto z vsemi razpoložiji- 1 ~~~ " . , , C^dstvi nastopilo prot,, kakor £ sadem let presedel po ječah ln i brinier papež Gregorij IX. >6tj ,,^'t‘U) enostavno izobčil ce-%,tJitier'ka H, češ, da se ta kljub V. Jkbt še ni odpravil na križarsko kfij ’’ a .kmalu nato prepovedal ižobčnko vojno, ki jo je vodil isti Zati,deni cesar. Vse to pa samo h.. i tega, ker so postajali moč in )atifU®ežtVu in njegovim aspiraci- Hi ^ svojevoljnega cesarja nevar- , Ko Se j® ko. ncem XIII. stoletja prešlo 8aja"" evropskega političnega do- «tija V- v ITancijo in je prišlo za-IlJe 'ttešavanja papeštva v notra-s6oraadeve lrancoske države do CaDc) 'led kraljem Filipom IV. m Č«štVQ n Itonifacijem Vlil., je pa-h" Odleglo in že Bonitacijev S bik Stilu, se je preselil iz Rima v tev». «babilonsko sužnost pa- XV. stoletju postaja neogibna državnega edinstva tako žavna’ da zučenjajo gledati na «drillo lnteres» kot na naj višje me-*4vni . ®°litiki. Seveda ni ta «ar-*0bèo ‘niet'es», ki se je istovetil z ltHerej la&injo» nič drugega, kot le lev; in blaginja vladajočih slo-6rav namen so bila dobrodošla lž8UbjVSa SI'eustva in tudi religija bti|,Cj, Sv°i vidni pomen v politiki. kkheijn primer nam je kardinal litica CU’ Kl Je vomì francosko po-6ti,v 1624 do 1642 in je — ce- «V :rkve : katouk m kardinal rimske Niki 7 vendar nastopil proti ka-fVfczi 7£>an‘Jt in Avstriji in to v protestantskimi b>uk križem, ampak vpreglo til i3oyJe sile v to, da obogati. Le- / v £ Xvi,Je papez Bonifacij Vlil. kiih 11 ejubnejno leto», zvabil v Èvi-Urnne množice iz vseh kra-^kje» °Be’ češ, da jim bo to «ro-tiudilo velike odpustke gre- bil končno sežgan na 'grmadi, njegov pepel pa potresen v Tibero; Galileo Galilei (1564-1642) je komaj ušel enaki usodi. Toda že so se oglašali tudi veliki duhovi izven Italije: astronom Kepler (1571-1630), angleški zdravnik Harvey (1578-1657), ki je prišel do proučitve sistema krvnega obtoka potom «številnih raztelesenj, opirajoč se na dejstva»; Francoz Rene Descartes (1596-1650) z ustvaritvijo analitične geometrije, angleški astronom in fizik Isaac Newton (1642-1727) in nešteto drugih. Zaman pa tudi ni Dante v «peklu» svoje «Divine comedie» videi «ognjeno jamo, pripravljeno za tedaj še živečega — papeža Boniia-cija Vlil, a Boccaccijev «Decame-rone» nam plastično prikazuje sve-tohlistvo, duhovnikov in menikov ter njihovo resnično življenje. Do še izrazitejše borbe med pa-peštvom in humanisti je prišlo v Nemčiji, ki je tedaj bila razcepljena v nešteto manjših državic in kjer je ogromna količina zemlje in užitij vseh vrst pripadala samostanom in raznim cerkvenim ustanovam ter so škofi, opati, številni duhovniki, trume brezdelnih, trebušastih menihov živeli na račun meščanov in kmetov. Te razmere so pripravile in ugladile pot Martinu Luthru, ki je izkoristil nastop neotesanega m surovega menihu Tetzla in njegovo prodajanje odpustkov za začetek velikega protipapeškega gibanja z objavo svojih 95 točk leta 1517 v VVit-tenbergu. To gibanje je močno poseglo tudi v našo domačo zgodovino in ustvarilo dobo reformacije. Zadrušitev reformacije in vsega za kulturni napredek našega naroda tako važnega delovanja Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev, kakor tudi sežiganje na grmadah prvih slovenskih knjig po katoliškem ljubljanskem škofu Chroenu (=Hrenu>, je poglavje zase in smo V starem Skednju, navadni kmečki vasi, je bilo mnogo starih na-nav in šeg. Z zamiranjem kmečkega življenja v vasi so zamirale tudi stare navade in šege. Vas se je polagoma spreminjala v trg oz.pred-inestje, istočasno pa je nastajalo v njej tudi novo, moderno življenje. Danes so stare tradicije in običaji le še v spominu starejših domačinov; tu pa tam jih je tudi opisal kak pisatelj ali kronist in jih tako rešil pred trajno pozabo. krušarice so prodajale kruh na trgu Ponterosso, večina pa so ga no-s.ie po hišah. Domov so se vračale v zgodnjih popoldanskih urah. in to se je nadaljevalo brez odmora dolga leta, dokler ni fašizem posegel vmes in prepovedal izdelovati okusne bige Medtem, ko so bile skoraj vse žene zàposlene pri pečenju kruha, so se moški bavili večinoma s poljedelstvom. Svoja polja so imeli I Skedenjci po bližnji in daljnji oko- go pred sagro so se pogovarjale o • z eno starejših žena po vasi od hi-iem, kako bo katera oblečena in j še do hiše. Novica je nosila kolače katerega fanta bo imela za ples. Ce zavite v beli ruti in Jih delila po bi nekdanji vaški vodnjak ki so ga imenovali «fontalon» mogel govoriti, bi marsigatero skrivnost lah- ko razodel.., Pri omenjenem vod- njaku je bilo vedno polno deklet, ki so se razgovarjale o... Takrat je bilo namreč «nespodobno», da bi dekle vasovalo med tednom, a teden pa je bil vseeno predlog. Brihtne Skedenjke so zato prav rade hodile po vodo k «fontalonu» in to tudi v večern.h urah, seveda takrat še raje, ker so se tam zbirali tudi fantje. Zgodilo se je celo, da je dekle, ko je prineslo vodo domov, jo zlilo v stran in se znova vrnilo k «fontalonu». Sicer pa ni bil «fontalon» tisti, ki jo je tako mikal, marveč morebitni «fantalin»... živel Je nekoč neki Blaž, ki je imel trgovino jestvin v Skednju. Temu človeku so se posebno «smilila» dekleta, gi so v zimskem času držala poln škaf vode na glavi in se na cesti pred njegovo trgovino pogovarjala s fanti. Neštetokrat se je zgodilo, da je zaskrbljeni Blaž stopil iz trgovine ter svetoval deklicam naj gredo domov. Dejal jim je: «Pupce, hodite domov, da ne ozebeste». Pupce pa ga niso niti sli- hišah, starejša žena pa je nosila na glavi «plener» v katerega je stavila darila, ki jih je prejela «novica» od škedenjskih kmetov in sicer «vjete sirka» (štruce koruze). No- Skedenjki v narodnih nošah Pogled na Skedenj Današnji, moderni Skedenj je znan po svetu po velikih plavžih in drugih tovarnah zgrajenih v preteklem stoletju. Nekdanji, stari Skedenj pa je bil znan po krušaricah, ki so znale tako mojstrsko zamesiti in speči «bige», da so vživale sloves ne le v Trstu marveč tudi drugot po svetu. Celo avstrijski cesar je zvedel za škedenjske krušarice in jih povabil na Dunaj, da bi tudi njemu spekle «bige». Gotovo nas zanima, kako so delale in pekle okusne bige. V resnici ni bilo v teni ničesar posebnega. Tudi priprave katerih so se posluževale pri mešnji testa so bile na-valne priproste «neške» in «gramu-ia». Da je bil kruh tako izboren se je bilo zahvaliti !e marljivosti kru-šaric samih. Zvečer preden so šle spat so napravile kvas, zgodaj zjutraj, ali bolje rečeno še ponoči, so pa napravile testo, tako je bil kruh gotov še pred zoro, nakar so se podale s polnimi «plenirji» (jerbasi) peš v mesto. Izdejovale so razne oblike gruha, ki so se imenovale: «pariči», «kornete», «panetini» itd. Nekatere lici vasi, koder je danes že pravo mesto. Baje so nekateri imeli nekaj njiv celo v bližini današnjega Velikega trga. Mnogo škedenjskih njiv je bilo na griču Pantaleonu, dalje na Turkovcu v Pulju, Sobotnjaku in drugot. Pridelovali so večinoma šale in niti mraz jim ni bilo. Se nadalje so se pogovarjale. Vnovič vico je po hišah vodila žena, ki jo je Blaž pokukal iz gostilne in sve- je tudi v vsaki hiši predstavila na toval pupcam, da bi šle domov. Ze- naslednji način: Dober večer! Prpe-lo se je bal, da bi dekleta «prehu- ljala sem vam novico, če vam je do ozebla»... Sicer pa so bila de- v.šeč dat za eno rož’co. «Takrat niso kleta nanj zelo jezna, ker jim je namreč neveste dobivale toliko da-«razbijal pogovor». Neka žena mi rji 0d prijateljic in drugih sovašča-je dejala, da jo še danes boli gla- ; n0V) k0t danes, zato so v Skednju Karuntunui. Odtlej, pa vse do konca prve svetovne vojne je bila u-soda Slovemev v rokah trankov-jmh, oziroma pozneje nemških vladarjev. Sicer so 1 ranki pustili Karantaniji gotove notranje svoboščine in ludi domače kneze, vemo pa, oa sta že Gorazd in Hotimir, torej prva slovenska kneza pod franki, olla umeščena z njihovim privoljenjem. Pretino nadaljujemo z zgodovinskimi dogajanji ne bo odveč, ako si malo ogledamo uvajanje krščanstva med Slovenci. Krščanstvu šo se Slovenci kaj žilavo upirali. Ne bomo se spuščali v razpravljanja ali je bila temu vzrok tradicija ali politični momenti ali nerazumevanje jezika tujerodnih krščanskih propovednikov; najbrže i eno i drugo i tret,e. Nehote se na tem mestu spominjamo Gregorčičevih stihov: ln prišli so krstiti Jih želeč, v levici križ, a v desni meč, in oede naše so krstili sred dednih, širnih nj h planjav; a ko so krst zvršili, njih dom je bil in tuji meč krvav. Ze leta 612 je nameraval mea Slovence irski menih Kolumban; izgleda pa, da se, je medpotoma u-strašil slovenskih poganov, ker «. . . mu je bilo razodeto v spanju, da to ljudstvo še ni zrelo za sveto vero». Za vlade Sama je okoli J.,630 prišel v Karantanijo belgijski menih Amand, ki je bil pripravljen «dose či med Slovenci mučemško krono». Toda ni je bil deležen, uspeha pa tudi ne in se je zato zopet vrnil preko Donave. Knez Borut, ki je zašel v bavarsko odvisnost, je bil še pogan, vendar je želel, da mu Bavarci vzgoje sina Gorazda in nečaka Hotimira v krščanstvu in šele ta dva sta, kot karantanska kneza, uspešno širila krščanstvo; za vlade Goraz da je Karantanija bila že priključena v verskih ozirih solnograški škofiji ter ji plačevala cerkveni davek. Bolj uspešno je bilo delovanje za vlade Hotimira, ki je povabil v Karantanijo več krščanskih duhovnikov, med njimi tudi škofa Modesta. Ta je zgradil več cerkva, med temi tudi ono pri Gospe Sveti nedaleč Celovca, v bližini mesta, kjer je stato že pred prihodom Slove-nov krščansko svetišče pri Virunu-mu. Verjetno je tu bil tudi sedež škofa Modesta, ker je bil po svoji smrti (753) v tej cerkvi pokopan; njegov sarkofag je še danes pred levim stranskim oltarjem gosposvetske cerkve. Glede «povabila» krščanskih duhovnikov v Karantanijo po Hoti-miru. meni M. Kos, da smemo z upravičenostjo domnevati, da se za to navidezno prošnjo skriva v veliki meri nemški politični pritisk», zato ni čudno, da so se Karantanci že za vlade Hotimira dvakrat u-prli z n-menom. da se otresejo krščanstva kot nositelja tujega jarma, morda tudi Hotimira samega, saj vemo, da je postal knez «po milosti frankovskega kralja Pipina (Malega)». Vendar je Hotimir še mogel užugati protikrščansko gibanje. Po Hotimirovi smrti (okoli leta v verjetno zelo krvavih bojih pro-tikrščanske Slovence in pomogel na karantanski vojvodski prestol Hoti-mirovemu sinu Volkunu (Valjhun, Valhunus, Valdungus), ki je ob vstaji moral pobegnoti iz dežele. Te usodne boje proti tuji veri, predstavnici in pospeševateljici tujega, nemškega imperializma nam živo opisuje Prešeren v svojem znanem «Krstu pri Savici». Po teh dogodkih je krščanstvo med Slovenci seveda hitreje napredovalo; do popolnega uničenja «protikrščanske stranke» pa je tre-balo še mnogo. Značilno je dejstvo, da se je krščanstva bolj oprijemalo ljudstvo kot pa velikaški krogi; morda zato, ker so bili skriti politični nameni frankovskih vladarjev, v katerih jih je krščanstvo podpiralo, velikašem jasni, medtem ko jih neuko ljudstvo ni poznalo. Zanimiv je dogodek, ki ga opisuje Gruden iz časa vladanja enega Vol-kunovih naslednikov, vojvode Inka, okoii leta 800. Ta je namreč «nekoč povabil na pojedino poganske velikaše in njih krščene podložnike. Poganom je odkazal prostor zunaj hiše na prostem in jim postregel s kruhom, mesom in vinom v umaza-nih posodah, krščanskim služabnikom pa v pozlačenih kozarcih. Nato so ga velikaši vprašali: «Zakaj nas tako preziraš?» On jim pa odgovori: «Vi, ki še niste očistili telesa pri sv. krstu, niste vredni, da bi se združili z onimi, ki so se že prerodili, temveč morate uživati hrano zunaj hiše kakor psi.» Pa še nekaj moramo na tem mestu ugotoviti! Kljub pokristjanjenju se Slovenci le niso mogli odreči premnogih običajev iz poganskih časov, ampak jih ohranili še zelo dolgo, nrnoge celo do današnjih dni. Oglejmo si jih nekaj. Največji praznik poganskih Slovencev je bil ob času zimskega e-nakonočja. ko začne dan rasti. Imenovali so ga Koleda ali Badnjik, ki se je ohranil v današnje čase v «kolednikih». Meseca aprila so praznovali prihod pomladi o sv. Juriju; v raznih krajih Slovenije še drnesn praznujejo «jurjevanje», ta dan so pa tudi kmečki posli menjavali gospodarje in se dogovarjali za posel do prihodnjega «jurjevega». Poleti so praznovali praznik sonca in ognja o Kresu, kakor danes so tudi tedaj zažigali Slovenci na hribih grmade, spuščali v dolino goreča kolesa, tekali z gorečimi plamenicami itd. Da smo v Trstu zažigali kresove dokler nam ni prepovedal tega starega običaja fašizem, je še dobro v spominu vsakomur. V Beli krajini je bilo še leta 1228. mnogo poganstva, V Kobaridu na Tolminskem so še leta 1331. po božje častili neko drevo ob svetem studencu in da so odpravili to staro navado, so morali drevo posekati in studenec zasuti. In končno — kdo ne pozna neštetih pravljic in pripovedk o vilah, rojenicah, škratih, zakletih kraljičnah. morskih deklicah itd. itd., ki so jih naši nonoti kaj radi pripovedovali ob dolgih zimskih večerih. Se živi vera v volkodlake, duše hudobnih ljudi, ki so se po smrti preselile v živali, predvsem v ne- i| ,o9) je P8 izbruhnil splošen upor: | topirje in sesajo živalim, pa tudi «poganska stranica je zmagala in iz- ljudem kri. In marsikdo, ki čita te va, ker je preveč časa držala škaf koruzo, fižol in krompir. Imeli so ! vode na glavi., tudi dobre vinograde in sadovnjake, i imeli tako navado. Vsaka škedenj-ska «novica» je na tak način dobila dokaj daril. - Vsaka škedenjska ohcet je bila slovesna. Poroka se je navadno vršila ob 11. dopoldne. «Novince» so spremljali k poroki škedenjski gnala vse tuje in domače duhovnike, cerkve pa porušila. Več let ni bilo med Slovenci nobenega maš-nika in nobene službe božje (Gruden). Toda leta 772 je vdrl v Karantanijo bavarski knez Tasilo, užugal vrstice, je trdno uverjen, da ga «mora tlači» če spi na hrbtu, ne zaveda se pa, da veruje isto, v kar so verovali naši predniki pred 1300 1n več leti, ko jih je na to navajala njihova preprosta vera . . . BREJSKI Marsikaj so se dekleta dogovo-Nekdanji Skenenjci so živeli bor- rila s fanti pri «fontalonu». Dosti-no; privoščili so si nekaj priboljškov j krat so se tam tudi «zakaparale» le za večje praznike med katere za šagro. so prištevali tudi pust in običajno | Ker sem že omenil «zakapara- šagro. j nje» naj navedem v zvezi s tem | godci. Po poroki pa ,e bil navadno O pustu so plesali štiri dni zapo- še nekaj besed. Nekaj pred šagro ; do dveh popoldne pies za vse na redoma in sicer v soboto, v nedeljo si je vsak fant poiskal plesalko in «šaij». Tuti po kosilu se je pies ;,n ponedeljek ter na pustni torek, temu so dejali «zakaparan,e». De- nadaljeval. Kosilo je bilo navadno Zlasti lepo je bilo na pustni torek, kle je moralo nato svojemu «zaka- na domu tistega «novinca», ki je ko so šli godci od hiše do hiše, za parancu» kupiti lepo kravato in je ostal doma. «Novica» se ,e njimi pa veliko «škaramat» (šeni), «tubirozo». «Tub.roza» je cvetica, lnora!a takoj po poroki «pokriti v Nekatere «škaramate» so bile zares katero je dekte pripelo na prsi trno» in tudi obleko je od tedaj lepo opremljene in so včasih bile fantu, ki jo je prišel iskat za ples nosila bolj temne barve. ■telo nagrajene. ! na dan sagre. | jz opisa je razvidno, da so nek- Mnogo lepše pa je bilo o tradì-! Zelo zanimive so bile v Skednju danji škedenjski vaščani, četudi so cionalni letni šagri, ki se je na- žen tovanjske šege. ! žive i borno in je bil nj h vsakdanji vadno vršila drugo nedeljo po go- Bar tednov pred poroko je no- |(ru|1 /družen v velikim naporom, du vaškega patrona sv. Lovrenca.! vica» t. j. nevesta spekla gotovo bili vedno veseli in dobre volje ter Kot po drugih vaseh, tako so tudi število «obeljenih» (maslenih) ko- da Jim je ta bila že nekako priro- v Skednju morala imeti vsa dekleta lačev; določenega večera pa se je jena. za šagro nove lepe obleke. Ze dol- ! praznično oblekla in odšla skupno DOLANC MILIVOJ Novoustanovljeni pevski zbor v Kriiu ■■"VT ?,Rezihov | v or a n c | Miki». SAMORASTNIKI u --'"«»va oc jc uaoiuuua hm »‘m**« ... “-r-------------------------— libivi,! nien obraz je pričal, da njene ustnice ne odgovarjajo v Meti . . . krvava rihta je bila končana. Karničnik je razvezal roke in ^ rt. finemu ..........i.. /v.-.u«; .»rzao Ane 7Q rvtsAirv Mety1.1 ^urničnica se je naslonila na steno in neprimično strmela Po tem je rožni venec zarožljal na tla. Hudobivka je planila k $ svenili žalostnemu delu. Ožbej je klečal ves čas za pečjo, §e hitro odpihnil pepel z dlani, da se je pokazala ena sama, velika, ,l‘We.=e bolj skrotovičil na kup in še nižje skril svoj obraz. Po osmojena rana nakiplega mesa in žil. 5 J~i. ** Zi .... , . _ i . .. .. i-jr/vii rw-itrunincl i rvtzvli .... Stilli njegovega teiesa pa se je zdelo, da v svoji notranjosti moli , »tet* • .Vcj)o t^e,skušala vsaj neslišno odžebravati svoji materi, da bi ohranila ’ h jena trpeča duša je iskala v molitvi tihe opore, ali njen )eia Jv ni našel. Zato se je že od kraja zmedla, kav je povzročilo, da b°lestno stokati. 'Ki je . Hinj. h- nas krvavo gajžvan bil . . .» In ,d lvlta je hlastno in naglo molila: «Ki ; ^daslneje in še hitreje: pQ 6 Za nas težki križ nosil . . .» k ^e8t je smela rihta trajati k večjemu tako dolgo, da se - l OrH=i.. .... ... . .... . . ___1__1----X111 k!“‘ni*nik0dŽebrati žalostni del, ako sodnik že prej ni prenehal mučiti. ]^V;tVo ri7a ostal do konca neizprosen; ves je bil zatopljen v svoje v- vukOi UD AUULa vu.iz.pv UJCU, j v. -----1' ■ J - elo, y hlepečimi očmi je polagal predivo za predivom v * C*' Prstih je že režalo golo meso do kosti in po dimnici kf. .^ety Vedn° hujši smrad. le aiu. j» Se )e zvijala od bolečin, kakor bi bila s svojimi silami pri i**110 s(,7pla j® vedno glasneje, kakor bi s tem skušala zadušiti bo- 1« . Stol, J veuno glasneje, ituicur ui » lem »Aiiaaiu v j® Stre «nje. Nekaj krat se je njeno telo tako krčevito zvilo, da 1)0 hlaci a Vsa Psica. Proti koncu je Metino hropenje preglasilo mate-<‘9 04° molitev. 8tlltra, 81 za nas na križ pribit...» ' dvakrat... desetkrat... Meta se je sunkoma dvignila, a takoj s pobe.šfenimi rokami omahnila materi v naročje. «Na tem svetu je pravici zadoščeno — da bo še na onem pa sama glej . . .» S temi besedami je Karničnik opravil svoje delo. Potem se ni več brigal zanjo. Meta je bila vsa pijanna od bolečin in se je slepo prepustila svoji materi, ki jo je narahlo objela čez pas in jo vodila iz hiše, da bi čimprej izginila izpred oči teh neizprosnih ljudi. Pri durniku pa se je vmešala Karničnica, ki je doslej sedela, kakor bi bila izrezana iz lesa. Hudabivka je urno potegnila Meto za seboj čez visoki prag, kakor bi jo hotela obvarovati pred novim napadom. Toda v veži jo je Karničnica z enim sunkom iztrgala iz materinih rok, se je polastila in se z nepopisnim sovraštvom zakadila v vanjo Strgala ji je haderco z glave, jo zagrabila za lase in jo sunila čez prag, da je Meta v loku zletela pred hiš» in padla na obraz. «Prokleta cundra . .» Tako je zaklela Karničnica. hkrati pa zagnala vse Metine stvari zn njo, njene obleke in njeno perilo, vsega za dobro culo. Nato pa je treščila vrata v podboje, da se je stresla vsa hiša. Zdaj se je začel drugi del Metine pokore — očitna sramota pred družino, iz katere je bila za zmeraj izgnana. V tistih časih so na kmetih kaznovali z očitno sramoto skoraj vsako prešušnjico, posebno pri velikih družinah; ta kazen je ostala še potem, ko se predivo ni več žgalo Greh kake dekle je padel tudi na njene tovarišice, zato so pa stari navadi imele pravico, da se nad nesrečnico maščujejo na ta način, da ji nad glavo prevežejo krila in jo s šibami po goli sramoti iztepejo iz dvorišča. Preden je Hudabivnica, ki je takoj za Meto planila iz hiše in mimogrede v diru pobrala njene raztresene cunje pred pragom, utegnila priskočiti na tleh ležeči hčeri na pomoč, so planile nanjo domača hči, velika dekla in kravarica. Prej ni bilo ves čas nobene videti, zdaj so se mahoma nekje vzele, da izvrše nad osovraženo mlado tovarišico njim pripadajočo postavo. Vsa poselska družina je bila zbrana na gorici in čakala, da pride do svojega deleža. Velika dekla in kravarica sta bili že postrani dekli, ki sta mrzeli Meto zaradi njene lepote, hči pa se je od staršev navzela sovraštva. Te tri ženske so planile na Meto, jo v hipu postavile po konci, še hitreje dvignile dekletovo gornje in spodnje krilo nad glavo in ju tam prevezale, da je bilo Metino spodnje telo popolnoma golo. Potem pa so z močnimi brezovimi šibami začele klestiti po nagem životu, zraven pa besno sikale: «Cundra cundrasta . . .» Meta je zakričala z nepopisnim glasom. Čeprav ni mogla ničesar videti skozi krili, je slutila, da posli od vseh strani zijajo vanjo; ta očitna sramota jo je huje zabolela, kakor pa tleče predivo. Ce bi ji mati zdaj ne priskočila na pomoč, bi bilo zanjo hudo, kajti bila je zavita v temo in ni vedela, kam naj pobegne pred šibami. Mati pa je že bila pri njej. Ne da bi poskusila razvezati krila in jo rešiti sramote — tega si Hudabivka ni upala, da bi prekršila stare postave in pravice — jo je objela čez pas in jo v diru vodila do bližnje lese. Onstran plota se pravica očitne sramote že neha. Lesa je bila kakih dvajset korakov oddaljena; dekle se je z zavezanimi očmi slepo zaneslo na mater in tako sta bežali, kako sta mogli, pred : zasledujočimi, že čisto pobesnelimi zasledovalkami, ki io neprestano udrihale s šibami po njeni goloti in sikale: «Kuzla, kuzlasta ... na . . . cundra prekleta . . .» Babe so bile kakor obsedene; njih hlepeče oči so se še strašneje zagrizle v Metino belo kožo in v njeno lepo oblikovano spodaje telo, kakor pa ostra brezovina njihovih habin (močne šibe). Kakor bi jih ta deviška belina podžigala k še hujši besnosti. Babam, posebno obema deklama, se je pri tem zdelo, da se maščujejo za neko tajno krivico in zapostavljenost, ki sta jih grizli že od mladih nog. Zato so tem huje pritiskale za bežečima, čim bolj štrenasto je postajalo Metino telo. Pri tem jih je podžigal krohot hlapcev, ki so zijali od hleva: «Ali si puščate kri, ho. ho . . . le daj Mica, ho, ho . . .» Stara Hudabivka se ai zmenila za udarce, ki so padali tudi po njeni roki, in je Meto kar z eno roko dvignila čez prelaz. Sramotnega šibanja je bilo zdaj konec. Znorele babe so pobesile s krvjo obrizgane habine in so se sklonjenih glav vrnile proti hiši, da po stari navadi zažgo šibe na domačem ognjišču. e j Hudabivka je onstraa plota raztrgala povezo nad Metino glavo, da so se krila spustila in pokrila Metino nagoto. Meta se je zdaj prav za prav zavedala prestane očitne sramote. Pozabila je na razbolele roke ter na pekkočo bolečino svojih bokov in meč ter kriknila: «Mati, bežive!» Dvignila je roke in jo na slepo udrla po gonjah navzdol. Hudabivka pa, ki je dotlej zaničevanje svojega lastnega rodu z juaaško vdanostjo prenašala, ker je mislila, da je to dolžna starim postavam in si ni upala nastopiti proti mogočnemu Karničniku, se je zdaj znašla, kakor bi se oprostila težke omotice. Obrnila se je proti hiši, iz katere sta bili pravkar vrženi, dvignila obe pe.:ti v zrak in zakričala: ( Nadaljevanje sledi.) Stran DELO oktobra ISKHE IN «ZMEDA»... — A ^eletto je začel sikati svojo jezo na vse strani. Svoj bes, ker so mu klerikal—vojno hujskači pokazali roglje in ga obsipali s svojimi jezuitsko—strupenimi pljunki, je začel usmerjati proti vsem. Tudi z nami jo ima. Kar naenkrat nam je posvetil vso svojo pozornost in nas obtožil... neutemeljenega veselja. Poleg tega pa nam skuša po . . . odvetniško tokrat nebistroumno, dopovedati, da so bunke . . . navadne «iskre», zmerjanje . . . «pojasnjevanje», o-len pod noge pa .. . politična raz-bojestranski poskusi metanja po-čiščenja. Vse to ne predstavlja nič hudega ... Mi se povsem strinjamo s to ugotovitvijo uvodničarja najmanj čitanega lista na STO (sedaj konkurira s «Primorsko falirano zdraho»). Jasno je, da sta si Agneletto, Sosič in vsi oni, ki jih pihajo v uho in zapovedujejo politična « načela », bratje «veselega omizja», kjer se šteje denar in si «bratsko» eden drugemu z «iskrami», «pojasnjevanjem» in «političnim razčišče-njem» jemljejo težke denarce. Strinjamo se torej, da ni nobene razlike med «glavarji». Nekaj razlike pa je le na bazi, kjer ljudje vidijo, kam jih vodi Agne-lettova ali Sosičeva politika, ker vidijo, da Agneletto in Sosič (po-nerja marveč samo sedanje stanje brez umika okupacijskih čet in združenja obeh con. Ti ljudje vidijo, Agneletto in Sosič (poslednji že ne toliko kot prvi) zmerjata Tita, istočasno pa pišeta o njegovem «junaštvu» in jima ne pride niti na misel, da bi zahtevala umik svojih gospodarjev in jugoslovanskih čet. Zato je tudi tako vrvenje med kleri-kal-vojnimi hujskači in liberal-vojnimi hujskači. To bo trajalo toliko časa, dokler bodo njihovi maloštevilni ljudje opazili, da so naveličani vseh odvetnikov-poli-tikantov in jih bodo poslali na dopust v z «žulji» jezuitske demagogije priborjene grljanske vile. Pozneje pa bo prišel dan, ko bo . . . mao napravil . . njao. KROTE — Vohuni so pač naj-slabža golazen tega sveta. Spolzki so kakor krote in kače, morale nimajo, prodajo se kakor pocestnice onemu, ki jim ponuja največje ugodnosti ali ki jih drži najboljše na «špagci» z raznimi «dokumenti», itd. Babičanščina je v svojih vrhovih sestavljena v svoji celoti s takimi krotami. Višjo kroto predstavlja Babič, «pokura», ki še nikoli ni napravil akcije brez točnih Kraigherjevih navodil. Nato pridejo vse druge «krote». Poleg vsega pripravljajo «kongres krot». Po Kopru — po Tzstu ne., ker predstavljajo veliko manjšino in ne morejo ob belem dnevu razviti svojih CJDBovskih lastnosti, kakor v coni B — visijo po izložbah veliki napisi: «Živela krota B. Babič», «Živel kongres krot», «naprej, krote, za še blatnejšo lužo!», «presegajmo norme, ki nam bodo služile za nove strupene kale», itd. Krota Babič pa še ni zadovoljna. V coni B se od časa do časa naje s kakim «neznanim» truplom, ki ga najdejo ob cesti ali v kak tem grmu, v Trstu pa tekmuje za «kongres krot» v obliki provokacij. Toda tudi provokacije ne bodo služile njegovi stvari. Razbil si bo čebulo, da bo veselje. PIJADE, P1JADE IN... PIJA-DONE ... — Proces v Budimpešti je segrel vse vohune tega sveta, največ je segrel gospode o-krog zlate sklede Titlerja. «Velika» glava beograjskih brekov (tako imenujejo pse v Istri), Pi-jade, se je spomnila, da še ni izplunila vsega svojega strupa. Vsekakor pa je ganljivo to prizadevanje raznih Pijad in drugih, da bi opravičili sebe in svojo vohunsko ter zločinsko mrežo. Ganljivo je, ker so se celo izpostavili posmehu svojih gospodarjev. Kaj napravite, ko vam neka muha nagaja? Najbolje je, pustiti jo pri miru. Ce jo skušate ujeti ali zapoditi, vam bo še dalje brenčala in nagajala. Muha je pač muha in ni vredna pozornosti. Toda če muha ni več muha, marveč resna nevarnost za življenje, takrat se ves odnos spremeni. Prav tako glede procesa v Budimpešti. Beograjski špijoni niso mogli prezirati tega procesa, ki jih je dotalno razgalil. Zato so skušali zanikati VÒ5 zato so nameravali prepričati svet, da je proces v Budimpešti muha. Toda tej «muhi» so posvetili preveč pozornosti in preveč govoranc, člankov in Pi-jadovih mozgov, da bi jim ljudje verjeli. — Ubogi revčki, saj so sami krivi, če jim ni uspelo prepričati ljudi, da proces v Budimpešti ne predstavlja za njih življenjske nevarnosti! Več so prepričevali, da življenjska nevarnost ni življenjska nevarnost, marveč muha in vedno več se je svet prepričeval, da življenjska nevarnost je življenjska nevarnost za Titlerjevce In ne muha. Tako je revček Pijade pisal in jisal. Nazadnje pa je dobil «an par duobrih piadon». «ANGELČKI MIRU» — Tudi babičanščina se je za 2. oktober oblekla v belo, sklenila roke, povesila oči, skrila UDBovske samokrese, umila s krvjo umazane roke in zapela: «Mir, mir, mir». Piccolo v slovenskem je spisal uvodnik in po navodilih Beograda in ljubljanskega amerjškega špijona, Krajgherja, obtožil VI-dalijevce, da hočejo vojno. Nekaj dni pozneje je največji «teoretik» po ... Leninu (tako so namreč razširjali glasove Babičevi agttpropovct pred nekaj le- DAN MIRU Sile miru v našem mestu bodo izpolnile svojo nalogo Zveva Enotnih sindakatov je za praznovanje mednarodnega dneva miru izdala sledeči poziv namenjen delavstvu STO: Delavke, delavci! V nedeljo 2. oktobra bodo maniji estirali svojo voljo, da preprečijo vojno, narodi vsega sveta, zbrani na «mednarodnem dnevu miru», ki je bil določen na predlog kongresa Svetovne sindicalne zveze. Zivljenski pogoji delavcev. se slabšajo iz dneva v dan, mezde so nezadostne, upokojenci in brezposelni životarijo v najhujši bedi, naši otroci rastejo v pomankanju to revščini. Med tem pa se trosijo ogromne vsote v vojne namene, za pripravo orožja, ki naj bi po vsem svetu sejalo smrt in uničenje. Peščica brezvestnih stvorov hoče iz krvi in bolečin kovati svoje dobičke. Toda koristi narodov so v prekem nasprotju z interesi vojnih hujskačev. Zato bodo delavci, združeni v močni fronti, znali z odločno borbo izsiliti mir. Drugega oktobra bodo v vseh deželah sveta možje in žene vseh plemen in jezikov skupno dvignili NOČEMO VOJNE! Tržačani! Pridružimo tudi mi svoj glas, sodelujmo z vsemi svojimi silami pri tej veliki manifestaciji odločnosti in solidarnosti. Dokažimo svojim bratom po vsem svetu, da so sile miru v našem mestu ki v načrtih vojnih hujskačev predstav- lja izpostavljeno politično in vojaško bazo, v skupni fronti z ostalimi ter da bodo znale izpolniti svojo dolžnost. ZVEZA ENOTNIH SINDIKATOV Zveza antifašistične mladine je izdala proglas, v katerem poziva vso tržaško mladino, naj se strne okrog mogočnega svetovnega po-kreta partizanov miru. Mladinski festival v Budimpešti, kjer so prisostvovali predstavniki 60 milijonov mladincev, je pokazal, da je skupni in plemeniti cilj mladine vsega sveta — obramba miru. Tako bo tudi tržaška mladina dvignila svoj glas in odločno povedala, da noče vojne. Kulturno izživljanje v Rocolu V soboto 17. sept. so člani P. D. «Franjo Marušič» v Rocolu proslavili spomin našega velikega mojstra slovenske besede Otona Zupančiča to hrvatskega pesnika Vladimira Nazora. Predsednik društva tov. Samarin in tov. Justo Košuta sta podala kratek življenjepis velikih pesnikov ter orisala pomen njihovih umotvorov za našo kulturo. Sledile so recitacije tov. Justa Košute in domačih pionirjev, ki so želi splošno odobravanje. Marljivi pionirčki so nastopali z zbornimi recitacijami iz «Cicibana». Na proslavi je gostoval tudi LJUDSKI ODER - TRST Ruža L. Petelinova ZAROMIL pravljica o Krasu v k dejanjih Premiera : PRI SV. IVANU v dvorani P. D. ‘ŠKAMPERLE, Sobota, 8. oktobra ob 20. uri Ponovitev : nedelja, 9. oktobra ob 16. uri VSTOPNINA: I. sedeži.............. 200 lir Ostali.................150 lir Stojišče : odrasli . . . 100 lir otroci .... 50 lir P.S. : Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega otroka. ubrano zapel nekaj pesmi. Dne 9. sept. pa so člani prosvetnega društva proslavili 19. obletnico mučeniške smrti svojega rojaka Franja Marušiča. Tov. Gerlancin prof. Ferlan sta v svojen nagovoru povdarila pomen prvih akcij slovenskih antifašistov proti zatiralcem našega naroda. Naša dolžnost je, da ne pozabimo na tiste, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo vseh zatiranih, Marušič in njegovi tovariši naj nam bodo v vzgled in vzpodbudo v borbi proti dòmaéim in tujim zatiralcem. Obe proslavi, ki beležita dober uspeh, sta obenem dokazali, da v Rocolu prosvetno delovanje nika- ZAKLJUČEK MESECA TISKA V torek povratek borbenega ìisla «Unirà» pevski zbor iz Podlonjerja, ki je | kor ni zamrlo. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED STOPNJUJEJO SE ODPUSTI Z DELA 2. oktobra bo zaključek meseca demokratičnega in komunističnega tiska. Povsod se pripravljajo na 'velike veselice, ki bodo bile v znamenju miru in pričakovanja povratka borbenega lista l’«Unità», ki ga je gen. Airey prepovedal, čeprav je bilo pozneje dokazano, da je imel list prav in da se je proti an-glo-ameriški vojaški upravi pregrešil samo, ker ji ni .. . všeč. Tako bodo torej naše demokratične množice pričakovale povratek tega velikega lista, ki razširja resnico in miroljubnost in se uspešno bori proti sovražnikom ljudstva, imperialistom in njihovim hlapcem, med katerimi igra glavno vlogo Tito s svojo fašistično tolpo. Veselic bo «anga vraga jen pou». Skedenj se drži krepko pokonci in bo najbrž skušal prekositi vsakega drugega. Na veselici bosta govorila dva komunistična svetovalca, tovariša Bidovec in Pogassi. V L. K. K. Perossa pa bosta slavila zaklju-šek meseca tiska kar dva okraja, prvi in drugi. Govorili bodo: svetovalec tov. Gombač Tn dva člana CK KP, tovariša Spadaro in So-ranc. Nabrežina ne «drnjoha» in bo imela svojo lepo organirano veselico s pestrim kulturnim sporedom. Pri Sv. Ivanu se bosta potrudila Slavec in Tonel, medtem ko bosta obiskala «fešto» na Greti Nelo in Karlo Bernetič. V Pisoni pravijo, da bo veselica zlata vredna. Tja se bosta podala Ferlan in Vera Žužek. V Miljah pa bo velikanska «lesta». Miljčani so pač Miljcani in niso hoteli povedati imen govornikov. «Pazienza». Veselica bo tudi v ul. Conti 11 v DSZ (USO), kjer govori tov. Gašperini Francesco, «detto Checco» Prihodnjič objavimo vsoto nabranega denarja. Konec stavke pomorščakov - Agitacija pekovskih delavcev Dan za dnem so v našem mestu vidnejše žalostne posledice Marshallovega načrta. Tržaška industrija vedno bolj propada, vrste orezposelnih pa viano naraščajo. V tem tednu so številna podjetja in tovarne ódpustile večje število delavcev. Tako je bilo v Arzenalu odpuščenih 113 aelavcev, v tovarni olja «Gasilni» je bilo odpuščenih a0 začasno nameščenih delavcev, mizarska delavnica S bocchelli je odpustila 13 delavcev, podjetje Berar-di, ki ima v zakupu dela za državne železnice je odpustilo 10 delavcev. V podjetju Kozmann pa nameravajo odpustiti 8 delavcev. Enotni sindikati, ki so takoj intervenirali, pa so uspeli ukiniti odpuste edino pri podjetju Berardi. Vodstvo CRDA ima dokaj nejasne načrte glede ladjedelnice Sv. Roka v Miljah Zaradi pomanjkanja inozemskih naročil se tudi tukaj vidi propadanje industrije to grozečo brezposelnost za vse sedaj zaposleno delavstvo. Dejansko pa spada to v oDširnejši načrt splošne propasti tržaške industrije, ki je jasna posledica Marshallove «pomoči». ostritev agitacije. Ker je bil naš list že v tisku, ne moremo poročati o izidu včerajšnje skupščine. Dramska skupina z Opčin nas )e prijetno presenetila Z veseljem opažamo v zadnjem času, da _so začela naša prosvetna društva z* delovanjem, kot še nikoli doslej. V nedeljo 25. t. m. so nas prijetno .presenetili naši vrli openci. z izredno lepo pripravljeno Finžgarje-vo igro «Naša kri». Saj opence poznamo že od nekdaj kot požrtvovalne in delavne, vendar je bilo treba tokrat mnogo več truda, saj so ostali naši diletantje skoro brez tako imenovane «inteligence», navezani le sami nase. Toda dokaz, da se z dobro voljo vse zmore, nam je bila prav predstava v nedeljo. Marsikomu, ki je prišel na predstavo le zato, da bi se smejal neuspehu, je zastala sapa. Poleg čedne scenerije in vedno lepih gorenjskih narodnih noš to drugih kostu- ____________ ^___________ mov, nas je pritegnila tudi narav Kritični'položaj TadjedelnicT Šv. Ro- J na, prijetna Igra. Fohvallti moramo Ka je bil predmet diskusije Glavne- ■ netič K., Rocol — Gerlanc. Ponedeljek 3. t. m.: Boljunec — govori tov. Žerjal R., Dolina — tov. Slavec D., Prebeneg — tov.ca Smodlak V., Sv. Ivan — tov. Bidovec M., Mačkovlje —; P. D. «Ivan Cankar» - Sv. Jakob. Torek 4. t. m.: Domjo — govori tov. Košuta J., Škofije — tov. Bidovec S., Božiči — tov. Bernetič K., Sv. Barbara — tov. Gerlanc A., E-lerji — tov. Gombač F., Plavje — Bidovec M., Kolonkovec — Košuta 1 •' iW'w. Atie* *'5dwt Sreda 5 t. m.: Devin — tov. Le-giša Z., Zgonik — tov. Bidovec S., Gabrovec — tov. Grbec J., Sv. Križ — —tov. Bidovec M. Četrtek 6. t. m.: Cerovlje — tov. Košuta J., Medjavas — tov. Legiša Z., Nabrežina — Košuta Z., Sesljan — Gombač F., Sempolaj — Bidovec S., Mavhinje — Grbec J., Mali Repen — Gerlanc A., Veliki Repen — Bernetič K. Ob zaključku «Meseca komunističnega in demokratičnega tiska» se bodo vršile jutri 2. t. m. naslednje ljudske veselice in prireditve: V Skednju, kjer bosta govorila tovariša Bidovec Stane in Pogassi Giuseppe. Nastop pevskega zbora Velesila» in recitacije. , P. D. «Peroša» (St. Vid): govorita to V. Aldo Slavec in Tonel C. P. D. «Ravbar» na Greti: govorita tov. Bernetič Karel in Grisoni N. P. D. «Pisoni», tov.ca Žužek Vera in prof. Oscar Ferlan, ko in Škrk Albin. Na Opčinah: tovariša Malalan Ri- V dvorani Delavske športne zve- ze (U. S. O.) ulica Conti 11 - tov. Gasjjarioi- s*« m *»• V Nabrežini se bo vršila, s pričetkom ob 16. uri, okrajna kulturna prireditev na kateri bo gostovala dramska skupina in orkester iz Križa ter pevski zbor. sta, se je našemu dopisniku vrinila neljuba pomota. V izpopolnitev članka omenjamo, da je na tej prireditvi gostoval z dobrim uspehom tudi pevski zbor iz Trebč. Dramska skupina P. D. Opčine priredi jutri 2. t. m. ob 16.30 na PROSEKU (Prosvetni dom) Finžgarjevo dramo v štirih dejanjih «NASA KRI». Vabljeni vsi! Spominska proslava v Trebčah Ob priliki IV. obletnice postavitve spomenika padlim partizanom v Trebčah, bo jutri ob 10. uri spominska proslava. Govoril bo tov. Ado Slavec. Nastopil bo tudi pevski zbor. Po proslavi pred spomenikom na trgu, bo polaganje vencev na pokopališču. Vabimo k udeležbi tudi prebivalce sosednjih vasi. Za pokret «Demokratične solidarnosti» so prispevali: Furlan Naira lir 240, Steffe 100, Beacovich Mario 1000, Zanchi Josip 500, bar. P. D. «Rinaldi» 3.557, okrajni odbor K. P. Milje 5000. V četertek 6. t. m. ob 20. uri bo v kino-dvorani v Nabrežini množični sestanek ASIZZ. Govorita tov. Casali Marija - Karleta in Vera Žužek. ZGODOVINSKI DNtVI Bc«e' Vit 1. X. 1865 se je rodil Paul DU* francoski skladatelij. w 2. X. 1942 je bil ustreljen kot V slovenski slikar Hinko Smr _ 3. X. 1866 je bila Slovenska čija priključena k Italiji' 3. X. 1943 je bil ustanovljen korpus NOV, ki je operi®81^ slovenskem ozemlju. Istega je bila ustanovljena Trigla« pozneje primenovana XXX® vizija. jj, 4. X. 1700 se je rodil Franc H0^ slovenski slikar. Umrl jc 1764. V 4. X. 1784 se je rodil Fran Ber” kar, slovenski slikar. UWr leta 1932. (Je# X. 1840 se je rodil Fran - ... Bil je to prvi slov. poklicni S benik, ki je deloval doma. 5. X. 1880 je umrl Jacques 0* bach, francoski skladatelj- ., X. 1944 se je pričela oi'enZ Rdeče Armade v Litvi. * X. 1908 je bila objavljena P^ ljučitev Bosne in Herceg0 . k Avstriji. Posledice tega s®' vedle do prve svetovne voj® ' O RADI J Prizor iz Finžgarjeve drame «Naša kri», ki jo z uspehom uprizarja dramska skupina z Opčin. ZA IZVEDBO ZAČRTANEGA PROGRAMA OBČINSKA SKRB ZA novo šolo v Saležu Popravek V članku o kulturni prireditvi v Gabrovcu 18. t. m., ki je bil objavljen v zadnji številki našega 11- Po volitvah se je znašel novo izvoljeni občinski svet zgoniške občine pred številnimi in važnimi problemi, ki so splošne koristi občine. Prejšnja občinska uprava se ni za potrebe ljudstva niti malo pobrigala. Vse vasi so prizadete zaradi pomanjkanja vode, ki jo morajo dovažati j vozovi. Sicer jè bil še meseca maja dograjen vodovod, ki bi moral popolnoma zadostiti potrebam prebivalstva. Toda zaradi površnosti in malomarnosti podjetja, ki je imelo delo v zakupu, so se pojavili tehnični nedostatki, ki so 4ti»ne .prihaja vodu v vse vasi. Naš list je že pred časom opozoril oblasti na to vprašanje. Toda do danes se niso pobrigali, da bi poskrbeli za redno preskrbo vode. Vojaška uprava mora uvesti preiskavo za ugotovitev krivde pri površno izvršen delu gradnje vodovoda. V volivnem programu SIAU za občino Zgonik je bila, med drugimi točkami predvidena tudi grad- nja novega šolskega poslopja v Saležu in popravila od vojne porušenih hiš. Občtoski svetovalci, ki jih je ljudstvo izvolilo seveda niso ostali samo pri obljubah, marveč so že pričeli s konkretnim delom za izvedbo volivnega programa. Lastnik zemljišča na katerem se bo gradila šola se je odpovedal vsaki odškodnini in bo tako krepko prispeval v splošno korist občine. Vsekakor pa bo moralo gradbeno pod-jjetje, ki bo prevzelo ta in druga javna dela, dati prednost pri zaposlitvi domačim delavcem. S tem bo vsaj delno rešen problem brezposelnosti v občini Problem, ki ga i_ ‘ l _ i_ •'' ' ■ ... i i: „ " bodo prebivalci otičutili posebno v zimskem času. S temi načrti in konkretni delom stopa novi občinski svet pred ljudstvo. Ni dvoma, da bodo demokratični svetovalci, ob podpori vseh občanov tudi uspeli udejstviti zadane si naloge. TJ TRST II. Sobota, 12.15 Orkester Paul # teman; 13.40 Slovenski narodni^ tivi; 18 Arie in dueti iz operi Otroška oddaja; 19.15 Glasba z , klavirje; 20.30 Programski Peris a 21 Sobotni večer; 22 Filmska s- ^ Nedelja. 8.30 Slovenske n®^ pesmi, igra na harmoniko Sancin; 9 Kmetijska oddaj8; Glasba po željah; 16 Sprehod* , našem podeželju; 20 Z pesmijo po Sloveniji; 21 R® , oder - Fr. Lipah: «Glavni do®'1^,, veseloigra v 3 dejanjih; Černe melodije. 22.30 zaH8'; Ponedeljek. 13 Iz glasbene z-^ niče Igorja Stravinskega; 1® s 19 0°^ 19 # pie»11 bert Kvartet v d molu; . dinjska oddaja; 20.10 Vokalni ^ cert sopranistke Ote Ondine! ^ Okno v svet; 21 Delibes Lakme, II. dejanje; 22.05 glasba. . sic Torek. 13 Pesmi in plesi iu8ce(v vanskih narodov; 20 Pestri ko®^. ni spored; 21 Vzori mladini-sovo omizje» — pogled v i\ !• sko pogled v s*° literarno obdobje pros; stva; 21.30 Brahms: Simfonij® j v C duru; 22.40 Lahka veC glasba. V Sreda. 13.00 Glasba P° 13.45 Slovenski motivi; 19.15 j, . . .... . _i.ih or j na glasba; 20: Iz slovanskih , 21 Razgovori pred mikrofon® ^jl Evropski obnovitveni načrti Sinionični koncert. /( Četrtek. 13 Slovenske u^jil pesmi igra, na harmoniko j! Sancin; 18 Glasbeno predava*^-Slovenščina za Slovence; 21 .J ta j % Sr , baz 'tac,j '«tke ! bate 'S> k# Slu lem 'skrat "»Sev, s Mi s Ni, 'Nosi Ni S S Ne N.on V», Ne s N ‘‘«ine skl oder — L. Fodor: «Mataf(ii siti ouer — j-i. iiiuui. - cCn. 3. dejanjih; 22.45 Večerni k«n J Petek. 13 Glasba po želj®d' -i( Šramlov kvintet; 20.45 ChoP jp skladbe; 21 Mojstri besede % N, N >e stia Ntt Nt; N N Na >» S i N N klike, S N s bt > N S N «inf®11» London; 21.30 Dvorak: p,/ ASIŽZ za «Teden miru» ŠOVINIZEM POŠTNE URADNICE ga odbora Zveze kovinarjev ES na sestanku, ki se je vršil prejšnji teden, Izglasovana je bila tudi resolucija, v kateri je poudarjena potrebna enotne borbe vsega delavskega razreda za dosego osnovnih pravic. Tovarniški odbor Sv. Roka je interveniral pri občinskem svetu v Miljah, ki je zagotovil vso podporo v tem pogledu. Ker so se v začetku tedna pričela med italijanskim ministrstvom mornarice in CGIL uspešna pogajanja, je sindikalna organizacija proglasila v torek prenehanje stavke pomorščakov. Tudi tržaški brodolastniki so v zadnjem trenutku odstopili od svojega nezaslišnega stališča in dovolili pomorščakom dostop na ladje, kar jim je bilo prejšnji dan od policije zabranjeno. Agitacija pekovskih delavcev se je v tem tednu zaostrila do skrajne mere. Slednji so pokazali vso dobro voljo za rešitev zadeve. Toda delodajalci so s svojim dolgotrajnim molkom pokazali, da jim ni mar za upravičene zahteve delavcev. V. sredo so imeli pekovski delavci svoje zborovanje, ki so se ga udeležili predstavniki obeh sindikatov. Sklenjeno je bilo, da se za petek 30. t. m. skliče glavna skupščina te stroke. Na tej skupščini, ki se je vršila včeraj, naj bi se delavci sami izrazili za nadaljino po- prav vse, vendar pa so se še po sebno odlikovali: Renard, hlapec Matija Jerica, saržent Gašper, županja, Podrepec, Rok in Matijevec. Vsej predstavi se je poznalo, da je bila pod veščim vodstvom režiserja Justa Košute, ki je vložil vanjo mnogo truda in dobre volje. Pred predstavo in v odmorih je lepo igral orkester narodne in u-metne skladbe ter s tem izi>opol-nil večer. Zvedeli smo, da imajo openci v namenu tudi gostovanja po drugih odrih. Prepričani smo, da bodo povsod sprejeti z največjim veseljem. Spored sestankov prosvetnih društev N$ pobudo Pripravljalnega odbora ljudske prosvete se bodo vršili društveni sestanki naslednjih prosvetnih društev. Sestanki se pričnejo ob 20. url. Danes 1. t. m.: Prosek — govori tov. Gombač F., Briški — tov. Ber- Ne dopuščamo da bi nam kratili naše narodne pravice Ponovno moramo ugotoviti konkreten primer zatiranja naših narodnih pravic in uporabe slovenščine v javnih uradih. Dne 16. septembra je šla tov. D. N. na poštni urad v ulici Istria (podružnica št. 12), da položi vsoto denarja za plačilo neke šolske takse. Ker je tovarišica D. N. Slovenka je naravno, da je izpolnila poštno položnico v svojem materinem jeziku. Toda v veliko začudenje iste ji je službujoča uradnica položnico zavrnila s pripombo, da mora biti izpolnjena v italijanščini. Pri tem je dodala, «da smo tukaj pač v Italiji». Oče gori navedene se je naknadno informiral pri drugih poštnih podružnicah in prejel odgovor, da ne obstoja nikakšna izrecna odločba, ki bi prepovedovala odpošiljatev sličnih tiskovin v slovenskem jezi- ku. Da se prepriča o resničnosti takega postopka omenjene poštne na-meščenke v ulici Istria je šel oče tovarišice D. N. osebno na ta poštni urad, kjer pa je tudi on prejel isti odgovor. Ta primer nam dokazuje, da se v javnih službah še vedno nahajajo šovinistični elementi, ki namenoma pozabljajo, da je bila podpisana mirovna pogodba, s katero je priznan slovenski jezik kot uradni in enakopraven z italijanskim. Poštna nameščenka v ulici Istria pa naj si dobro vtepe v glavo, da Trst ni Italija, marveč Svobodno tržaško ozemlje, kjer je naš jezik enakopraven z italijanskim. Te pri vice nam ni nihče daroval marveč smo si jih krvavo priborili in ne dopuščamo, da bi nam jih kdor koli osporaval. Glavnemu poštnemu ravnatelju pa priporočamo, da svoje podrejene nameščence v tem smislu dobro pouči in jih pokliče na odgovor. Poštni urad ni mesto za šovinistične izpade in prikrite želje po povratku prejšnjega režima. Vse take primere, ki bi se še pojavljali bomo brez vsakega obzira javno razkrinkali. Izplačila pokojnin invalidom iz N.O.B. Zveza invalidov in družin padlih v NOB sporoča svojim članom, da je posredovala pri oddelku za skrbstvo Vojaške uprave glede deblokacije fondov za izplačilo pokojnin. Zveza invalidov je prejela J od zadevnega oddelka zagotovilo, i da bo zadeva urejena ter, da se1 bodo pokojnine lahko izplačale verjetno že v tem tednu. V okviru «Tedna miru», ki se prične jutri, so demokratične organizacije dale vrsto, pobud za uspešno in splošno mobilizacijo širokih ljudskih množic. Antifašistična slovansko — italijanska ženska zveza pripravlja «alegorični voz miru», ki bo v tem tednu obiskal vse podeželske vasi, kjer se bodo vršila istočasno kratka množična zborovanja. V petek 7. t. m. ob 14. uri bo alegorični voz krenil s trga Sv. Jakoba po Istrski cesti v Milje, kamor bo prispel ob 16. uri. Ob tej priliki se bo vršilo v Miljah kratko zborovanje. Na svojem potovanju se bo alegorični voz ustavil tudi v Škofijah, kjer se ho vršilo od 15. uri slično zborovanje. V soboto 8. t m. ob 14. uri bo alegorični voz otiiskal Domjo, Dolino, Boljunec in Boršt. Ob prihodu se bodo vršila zborovanja in sicer: ob 15.30 v Domju, 16.30 v Dolini, 17.30 v Boljuncu in ob 18.30 v Borštu. št. 5 «Iz novega sveta»; 22.45 glasba. MOSKVA ^ V»; (V srbohrvaščini) čas: *>• . j», dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 v®>» 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.9”' # val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; J® 4P val. dol. 25,08; 30,80; 30,90. ^ 280,9; čas 21.30 val. dol. 25-u ’ | d1' 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.3O J . p 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 23.30 val. dol. 25.08; 30,80- ^ 280,9; 377,4; čas 01, val. d01' 30.96; 280,9; 377,4. ,j0 Razen tega vsako ned® > 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. v»' čas: 18-^m (V slovenščini) dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: f It ' dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9- ^ ^ čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30. ’ jjjP 377.4; čas; 01,30 val. dol. 30,8 -280.9; 377.4. , K (V makedonskem jezi®u # 21.00 val. dol. 25.08; 30.80. č» 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 37'; 2j)> 00.30 val. dol. 30.80; 30.9®-377.4. SOFIJA c 18,1 J (V srbohrvaščini) čas: , dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol ® ob sredah in nedelj®*1' en uu .Mtudii in iicuv.j- « », (V makedonskem jezik ^ i V v ti; (bog daj pač norcem pamet), Kardelj zapiskal na Trumanovo znamenje in z Rockefellerjevo piščalko iste stvari samo, da je menjal imena: namesto Vidali- jevcev je dejal: Sovjetska zveza, itd. Toda «slovenski Piccolo» je pozabil prav na Kardeljeve izjave, da ne «obstaja nevarnosti za mir» in iste take Titlerjeve izjave. Torej kako naj klapajo ti nenadni miroljubni histerizmi Titlerjevcev z njihovim zagotavljanjem, da ni nevarnosti vojne? Pač nova Titler-logika. Tudi njegov prednik, Hitler je nekaj ur pred vpadom na Poljsko zagotavljal, da vojne ne bo, da ni vojne nevarnosti, itd. Hvala lepa za taka zagotavljanja! Kljub temu pa smo zadovoljni, da se Titler drži prav tako kakor Hitler. Preprečili bomo drugemu, da bi napravil, kar je «uredil» prvi. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, kot enotna prosvetna organizacija na STO, je bila ustanovljena z namenom, da daje vzpodbudo in smernice ljudskemu kulturnemu | vodje, režiserji, igralci, i. t. d. Od- Naše prosvetno delo življenju, da pospešuje in prireja prosvetne prireditve, ustanavlja in po svojih močev vzdržuje kulturne ustanove (knjižnice, slikarske razstave, pevske zbore, gledališke skupine, i. t. d. Toda v vodstvo SHPZ so se že ob njeni ustanovitvi vrinili nekateri nacionalistični in pro-tiljudski elementi., ki so v danem trenutku pokazali svoje pravo lice. S tem da so priklenili SHPZ Babičevemu protisovjetskemu taboru, so zagrešili nad našim narodom in njegovo kulturo podlo izdajstvo. Naravno je, da jim slovenske množice in naša prosvetna društva niso sledila v njihovi, za kulturo po-gubonosni politiki. Naše ljudstvo se je tudi na kulturnem polju otreslo teh izdajalcev napredne ljudske prosvete in si začasno postavilo «Pripravljalni odbor za ljudsko prosveto», ki je v zadnjem letu vodil in usmerjal vse delovanje napredne ljudske prosvete na STO. Naloge, ki mu jih je ljudstvo poverilo pa niso bile lahke. V začetku je bilo treba premostiti nebroj ovir. Manjkali io pevo- borniki prosvetnih društev so bili večinoma Babičevi uslužbenci, ki se iz strahu pred izgubo službe niso hoteli zameriti gospodarju. Komaj pa je ljudstvo prevzelo vodstvo v svoje roke, že je prosvetno življenje zacvetelo kot nikoli poprej. Danes imamo že nove sposobne pevovodje, igralce, režiserje in društveno delovanje je prav v teh poletnih mesecih doseglo tak razmah, kot ga ni vsa leta po vojni doseglo niti v zimskih mesecih. V prejšnjih letih ni bilo takega živahnega delovanja, kljub mnogim «kulturnim delavcem», ki so imeli na razpolago razkošne avtomobile, da so se lahko vozili ž njimi v Dutovlje na teran. V izredno intenzivnem delovanju posebno prednjačijo sledeča naša prosvetna društva: «Velesila» v Skednju, ki je s svojim mešanim pevskim zborom priredilo že celo vrsto gostovanj, «Valentin Vodnik» v Dolini, ki je naštudiralo Jurčičevega «Domna» ter pričelo z gostovanji po drugih odrih, prosvetni Ljudski oder stopa v novo sezono z mladinsko pravljico o Krasu «Za-romil», ki bo uprizorjena na predvečer občnega zbora pri Sv. Ivanu, ki sta si zgradili lep prosvetni dom, | Istotako se pripravljajo tudi vsa «Vesna» v Križu pri Trstu, ki si je ustanovila iz lastnih moči nov orkester in nov pevski zbor, priredilo lepo kulturno slavje na prostem ter pričelo z gostovanji, prosvetno društvo «Opčine», ki je uprizorilo brez sodelovanja takozvane mi prav lepo predstavo Finžgarjevo «inteligence» s s amini novimi moč-«Našo kri», s katero bodo šli prav tako na gostovanja. Prav posebno delavnost pa je pokazalo na novo ustanovljeno ljudsko gledališče «Ljudski oder», ki je bil od ljudstva izredno toplo sprejet. To dokazujejo izredno dobro obiskane predstave, medtem ko morajo babičevci za svoje S.N.G. znašati z vsemi mogočimi sredstvi občinstvo skupaj in še jim v dvoranah obupno zijajo prazniM. «Ljudski oder» je od svoje ustanovitve v februarju 1949 imel skupno 53 prireditev, od teh 21 uprizoritev Gor-kijeve «Matere». Vseh obiskovalcev pri tej uprizoritvi je bilo 12.130. Pri ostalih prireditvah ni bilo kontro- ostala naša prosvetna društva. S tem svojim delom neizpodbitno zavračajo nesramne laži «Primorsge-ga dnevnika» in «vodstva» SHPZ, gi obrekujejo naše delavce to kmete pri plemenitem prizadevanju za dvig naše slovenske delavce in krpe-te pri plemenitem prizadevanju za dvig naše slovenske napredne ljudske prosvete. Namesto da bi podprli to delovanje in s tem slovensko kulturo, hočejo nazadnjaki vztrajati na pozicijah izdajstva slovenskih narodnih interesov in svetovnega proletariata ter bi radi uničili tisto, kar si naše ljudstvo iz lastnih moči gradi. JUSTO KOŠUTA društvi v Podlonjerju in Elerjih, j le, ker so bile po večini brezplačne. V nedeljo 9. t. m. bo alegorični voz odšel iz Trsta že ob 9 uri zjutraj. Po vseh vaseh, kjer se bo ustavil se bodo vršila ob navedeni uri kratka množična zborovanja. Na Proseku ob 10. uri, Sv. Križu ob 1930, Nabrežini 11.30, Cerovljah 14, Prečniku 14.30, Sempolaju 15, Saležu 16, Gabrovcu 16.30, na Opčinah 17.30, Trebčah 19, Gropadi 19.30 in v Bazovici ob 20. uri. ASIZZ je vložila pri VU prošnjo za izdanje zadevnega dovoljenja. Brez dvoma se bo naše ljudstvo množično udeležilo teh zborovanji in tako izpričalo svojo odločno voljo za obrambo miru ter obsodilo vse vojnohujskaške poizkuse imperializma in njegovih hlapcev. 120,45 val. dol. 391 (samo OBJAVE Danes 1. t. m, ob 20. uri bo v P. D. «Čermelj» pri Sv. Alojziju predavanje o ljudski prosveti. V Ricmanjih bo gostovala danes 1. t m. dramska skupina iz Doline z Jurčičevo igro «Domen». Pričetek ob 20. uri. — jutri, 2. t. m. bo v Elerjih otvoritev društvene gostilne v Ljudskem domu «Planinska roža». in nedeljah). PRAGA v' (V srbohrvaščini čas: <)1:* dol 13,40; čas: 16,30 val. d° • čas: 19,30 val. dol. 39,92. BUKAREŠTA g V»1 V srbohrvaščini čas: 20, dol. 48,30. BUDIMPEŠTA »i (V srbohrvaščini) čas: ^ r val. do. 288,5; čas: 17 do dol. 549,5; čas: 17,45 do 18, ' y 288,5; čas: 19,40 do 20 val. « ^ (V slovenščini) čas: 20, val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: 22 čas: 22,45 d» val. dol. 288,5. (V slovenščini) val. dol. 288,5. . (V srbohrvaščini) č®s: * val. dol. 549,5. VARŠAVA 19,8® d« čas: V srbohrvaščini) dol. 48,25. TIRANA (V srbohrvaščini) čSs: dol. 38.22. 21,«° Odgov. urednik DUŠAN - Založništvo «DBX* fii° Tiska Tip. Adriatica - R'sc h Dovoljenje A. TRŽAŠKA TRG S. GIOVANNI OLAJŠAVE KRZNARH> k - št. P R III. NADSTROPJE I PLAČ S s s, h v > c6 Ni s s N* \ St t; n, s H ^ S A N Sle K, h' 5; t» S ti N .ut s % s s Sl Si 5 S I L S s' Si it > v S S