Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ST. 34 - LETO XLVI CELJE, 25. 8. '94 CENA 1 50 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Sola naj bo življenjska Begunske razglednice Vroči klici in še bolj vroči računi VUOČA TKMA Mo!ilnaCeljskm-2a5SMSmpuli' sta (Delo) - V tem tednu »] bi vse zainteresirane straJ ke za skupni nastop na kalnih volitvah predložil pisne pripombe k predlog sporazuma o takšnem Pf stopu. Usklajevanje kon' nega besedila naj bi pof kalo do konca mesec v začetku septembra pa bi predsedniki strank sp razmn tudi podpisaU. Prvi razred še v vrtcu Na 2. osnovni šoli v Celju se v novem šolskem letu lotevajo projekta, ki naj bi koristil najmlajšim. Pouk za prvošolce se bo odvijal pod streho vrtca, a po nespreme- njenem učnem programu. 2. osnovna šola in vrtec, enota VVZ Anice Čemejeve na Ljubljanski cesti, sta tako rekoč soseda in prav zaradi ugodne lokacije je mogoče izvesti projekt povezovanja. To je prvi pogoj prostorske narave, sicer pa so bolj pomembni vzroki, zaradi katerih bi naj bilo takšno sodelovanje koristno. Tako vzgojiteljice kot učiteljice v prvih razredih osnovne šole ugotavljajo, da nekateri otroci ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo doživljajo močne psihične strese in eden izmed vzrokov zanje, trdijo pedagogi, je oster prehod iz načina življenja in dela v vrtcu v življenje in delo v šoli. »Za otroka je razvoj v prvih šestih letih življenja uso- den, prav zato naj bi krenil iz vrtca v šolo po lagodnejši poti,« meni Ana Četkovič, ravnateljica VVZ Anice Čeme- jeve. »Projekt povezovanja,« pojasnjuje Igor Topole, rav- natelj 2. osnovne šole Celje, »pa prinaša še eno pomembno prednost, ta pa je dopoldanski pouk. Pod streho vrtca bodo lahko letošnje šolsko leto preseli- li dva oddelka, eden pa bo ostal v prostorih šole. Slednji bo koristen tudi tudi za primerjalno analizo, ki bo opozo- rila na prednosti in slabosti pouka v vrtcu ali pa klasič- nega pouka v šolskih prostorih. K. L. Št. 34 - 25. avgust 1994 7 Celjska televizija prihodnje leto po Izgradnje KRS v Celju ne manjka več veliko - Leta 1995 TV studio, lasten program In vidnost v celem mestu _ Januarja letos, potem ko ga je celjska občinska vlada vsestransko podprla, je Jan- ko Turnšek, človek, ki je po nekaj letih naredil red v celj- skem kabelskem razdelilnem sistemu, napovedoval števil- ne novosti. Jih je tudi uresni- čil? Glede na to, da je po nekaj manj kot letu in pol kabelsko razdelilni sistem- (KRS) razvejan skorajda že po celem Celju in okoliških naseljih, je. Pa tudi napoved, da bo Celje dobilo svoj tele- vizijski studio, se uresničuje. Začnimo najprej z gradnjo KRS. Kaj vam je letos že uspelo narediti? Spomladi smo skupaj s ka- bU, ki jih je polagala celjska pošta, začeli polagati tudi kable za KRS v krajevni skupnosti Ostrožno. Dela so končana in že v prvih dneh septembra bodo ljudje na tem območju lahko začeli sprejemati program kabel- ske televizije. Septembra ali najkasneje oktobra se bodo v sistem lahko vključili tudi na Hudinji, glavni kabel je namreč že položen do Šmar- jetne, trenutno pa na sistem že vključujemo tisti del Ga- berij, ki sega od Libele do hudinjske osnovne šole. Ka- belski program lahko že spremljajo stanovalci Ope- karniške ulice. Kako pa je z ostalimi pre- deli Celja? Izgradnjo KRS smo že raz- širili na območje KS Otok. Tudi tu delamo skupaj s po- što, ki v tem koncu Celja ob- navlja telefonijo. Glavni ka- bel smo že položili do Vrtni- ce, delamo tudi v naselju Lisca, kjer bodo stanovalci na Partizanski cesti že te dni priključeni na sistem. Celo- ten Otok pa lahko signal ka- belske televizije pričakuje še to jesen, ko nameravamo končati delo tudi v krajevni skupnosti Dolgo polje. Torej bo center Celja na vrsti zadnji. Zakaj? Delamo pač vzporedno s pošto in polagamo kable za KRS tam, kjer polaga pošta svoje. Za nas bi bilo sicer enostavneje, če bi sistem gradili iz središča navzven, vendar je v Celju pač stvar obratna. Izgradnja kabel- skega sistema v Centru bo zelo zahtevna. Delati bomo začeli takoj januarja prihod- njega leta, takrat bomo zbi- rali tudi naročnike, dela pa bomo kmalu tudi končali. Sicer pa smo glavni kabel že položili od III. osnovne šole do Vrtnice. Slišati je bilo, da naj bi 2 deli v centru zavlačevali Zaradi težav s pošto. Ne, to sploh ne drži. Če ^ celjski pošti ne bi bilo toli- ko razumevanja, ne bi izgra- dili pol tega, kar smo. Celjski poštarji so bili celo prvi ^ Sloveniji, ki so dovolih vzporedno gradnjo kabel- skega sistema s telefonskim. Pošti se lahko tudi zahvali- mo, da bodo kabelski televi- zijski program še letos lahko spremljali tudi v Košnici in v Zagradu. Sta se cena za priključek na KRS in najemnina zvi- šali? Ne, cene so že ves čas ne- spremenjene. Stanovalci v bloku morajo za priključek plačati 350 mark v tolarski protivrednosti, v individual- nih stanovanjskih hišah pa 600 mark. Pri takojšnjem plačilu dajemo pet odstotni popust, možno pa je tudi plačilo na tri obroke brez obresti in na šest obrokov z obrestmi. Najemnina, ki jo v celoti porabimo za vzdrže- vanje sistema, znaša na leto 3.240 tolarjev. Koliko programov trenut- no oddajate? Tisti, ki so priključeni na KRS, lahko spremljajo 29 te- levizijskih in 15 radijskih programov. Od satelitskih programov je na ogled tudi pet takšnih, ki so kodirani, torej jih oddajamo poUegal- no. Zaradi tega sicer nima- mo nobenih težav, vendar upamo, da bo Združenje ka- belskih sistemov v Sloveniji kmalu podpisalo ustrezne pogodbe. Naj potolažim še vse tiste, ki se pritožujejo nad slabim sprejemom pro- grama FilmNet. Zadevo bo- mo že v prihodnjih dneh ure- dili. Kaj pa je s spremljanjem obeh programov avstrijske nacionalne televizije? Še vedno čakamo na dovo- ljenje zi ureditev Unkovske povezave med PTT centrom Golovec in Bočem. Upamo, da ga bomo dobili še letos. Pred tremi meseci je celj- ski informativni pričam, ki ga je mogoče spremljati na petem kanalu, poleg video- strani začel oddajati še vsa- kodnevni 30-minutni lastni program. Se je torej končno začela rojevati tudi televizija Celje? Ja. Rodila pa se bo, če ne bo kakšnih večjih zapletov, še v prvi polovici prihodnje- ga leta. Seveda moramo naj- prej dobiti frekvenco na Bo- ču. Na komisiji za dodeljeva- nje frekvenc imamo popolno vlogo z vsemi soglasji že od marca letos in obljubili so, da se nas bodo »usmilili« še to jesen. Potem pa bomo imeli približno tri mesece časa za nakup in postavitev oddajnika, za ureditev stu- dia, skratka za vse, kar tele- vizijska postaja potrebuje. Tudi tehnični kader že vzga- jamo, kaj bo z novinarskim, še ne vem. Pa mislim, da v Celju s tem ne bo težav. Kje boste postavili studio celjske televizije? Načrtujemo, da bo televi- , zijski studio že do konca te- ga leta v Emovi poslovni stavbi. Tja bomo preselili tu- di sedež kabelskega sistema, ki je sedaj v enem od stano- vanjskih blokov v Novi vasi. Slišati je, da ste vi novi lastnik Emove poslovne stavbe. No, ja, kupoval sem, a ne vsega. Vendar pa o tem ne bi rad govoril. Studio, oprema, ljudje. Vse to bo gotovo ogromno stalo. Si lahko podjetje Turnšek privošči tako velik finančni zalogaj? Ne, pa saj tudi ne bom lastnik televizije. To bo del- niška družba, ki je sicer še nismo ustanovili, a jo bomo prav kmalu, oziroma takoj, ko dobimo frekvenco. S 33- imi odstotki bo večinski last- nik v družbi, ki se bo mogoče imenovala TV Celje, občina Celje. Ostali delničarji bodo celjska podjetja in podjetni- ki. Zanimanje je zelo veliko. Kabelsko razdelilni sistem v Celju bo torej v prvih me- secih prihodnjega leta v ce- loti zgrajen, dobili bomo celjsko televizijo. Kaj boste počeli potem? Delal naprej. "Z eno od ob- čin, ne želim povedati kate- ro, vendar je izven celjske regije, sem se že dogovoril za podpis pogodbe za izgradnjo kabelsko razdelilnega si- stema. JANJA INTIHAR Janko Turnšek: »Samo včasih mi je žal, da sem se lotil vsega tega.« Vroči klici in še bolj vroči računi Rekord na Celjskem dosegel občan, ki je nabil za 55 tisoč tolarjev Impulzov — Kaj storiti, ko pride položnica, ob kateri bi človek dobil Intarkt? Včasih smo se jezili nad visokimi raču- ni za elektriko, danes nam pogosto zvišu- jejo pritisk račimi, ki jih posameznim gospodinjstvom pošiljajo delavci PTT-ja. Kar nekaj je Slovencev, ki jih je ob po- gledu na visoke številke zagotovo minila želja po telefoniranju. Tudi vas bi, vsaj za kratek čas, če bi morali PTT podjetju plačati 50 ali 60 tisočakov, na Celjskem pa je rekord dosegel občan, ki bo moral plačati 55 tisoč tolarjev. Gre zgolj za slučaj ali se računi za telefonijade res- nično vzpenjajo v nebo? Kje so vzroki in kaj storiti v takšnih primerih? Halo, tam reklamacije? Po odgovore smo se odpravili na najb- Ijižjo, torej celjsko enoto PTT podjetja, kjer so nas napotili k vodji marketinga v poslovni enoti PTT Celje Štefanu Krč- marju. Nič ni ovinkaril, nanizal je le dej- stva. »Tudi na celjskem območju opaža- mo podobne razmere kot v ostalih delih Slovenije. Število reklamacij zaradi vi- sokih računov za PTT storitve je v zad- njem letu poskočUo. Včasih smo imeU na mesec 80 do 100 reklamacij, torej dobrih tisoč vsako leto. V zadnjem letu se je število reklamacij povečalo za četrtino. Vseh zneskov seveda ne kontroliramo, med tistimi, ki so se pritožiU, pa je bil najvišji znesek 55 tisoč tolarjev. V glav- nem pa se v reklamacijskem oddelku oglašajo ljudje, pri katerih znašajo raču- ni 8 do 10 tisoč tolarjev. Pogosto se prito- žijo tudi ljudje, če imajo le nekaj sto impulzov več od običajnega števila. Am- pak na splošno bi ocenil, da se število reklamacij res povečuje.« Če odmislimo dejstvo, da so ljudje res preveč klepetali in si nabijali impulze, so visoki zneski včasih lahko posledica ra- čunskih napak, priznava Štefan Krčmar. »Centrale so različne starosti in oprem- ljene z različno tehnologijo beleženja ta- rifnih impulzov. Najstarejše imajo me- hanske števce, ki se popisujejo ročno ali pa gre za preslikavanje na film. Novejše centrale pa že omogočajo račimalniške izpise. Pri starejših centralah je možno, da prihaja do kakšnih napak, namesto štirice se na primer zapiše šestica ali kaj podobnega. Vendar je tudi takšne napa- ke mogoče hitro ugotoviti. Pri sodobnih centralah pa je takšnih napak seveda bi- stveno manj,« trdi Krčmar. »Drugo so seveda reklamacije, ko se ljudje pritožu- jejo zaradi storitve, ki je bila dejansko opravljena z njihovega telefona, vendar tega ne priznajo.« Tehtnica ie na strani PTT In kaj preostane občanu, ki dobi v roke račun, ob katerem mu postane hudo vro- če? »Najbolje je, da pokliče našo službo reklamacij, ki deluje znotraj marketinga. Včasih ljudem svetujemo, naj zavrnejo račun, ker je morda prišlo do napake, če pa ni takoj jasno, kaj je botrovalo visoke- mu znesku, pa svetujemo, da vložijo pi- smeno reklamacijo v našem podjetju. Mi potem ukrepamo po ustaljenih tirnicah. Ko stranka vloži zahtevek za reklamaci- jo, se lotimo preverjanja na terenu. Torej v centralah, krajevnih omrežjih, ugotav- ljamo, če so bile prijavljene kakšne mot- nje oziroma napake.« Ena izmed poti, da pridejo zadevi do dna, je izpis telefonskih pogovorov. Toda — to je možno spet samo tam, kjer so opremljeni s sodobnimi telefonskimi centralami. Štefan Krčmar pojasnjuje: »Približno ena tretjina naročnikov lahko dobi izpise, to omogočajo sodobne elek- tronske in računalniško vodene centrale. Toda tudi najsodobnejše centrale povsod ne omogočajo kompletnih izpisov, regi- strirajo le dražje pogovore, to so pogovo- ri nad 20 impulzov. Vsakodnevnih krat- kih pogovorov pa centrale ne registrira- jo, vsaj pri nas ^takšnih central zaenkrat še nimamo.« Končno besedo o upravičenosti rekla- macije ima potem posebna komisija, Šte- fan Krčmar pa ne zanika, da se tehtnica najpogosteje prevesi v korist PTT-ja. Vroči klic in še boij vroč račun Od kod torej višji računi? Ali Slovenci in seveda tudi ljudje na Celjskem zadje čase telefonarimo več, kot smo pred ne- kaj leti, ali pa tiči zajec v kakšnem dru- gem grmu? Malce pogosteje menda že posegamo po telefonu, takšno je pač živ- ljenje sodobnega človeka. A na ceno vpli- va še marsikaj drugega. Denimo dejstvo, da za telefonski pogovor z naročnikom iz nekdanje Jugoslavije veljajo cene za po- govor s tujino. Štefan Krčmar ne zanika tudi šušljanj o tem, da se lastniki brez- žičnih telefonskih aparatov kaj lahko obesijo na številko nekoga drugega, to pa boste seveda ugotovili šele ob koncu me- seca. »V naše omrežje,« dodaja Krčmar, »je dovoljeno po naših predpisih vključe- vati le telefonske naprave, ki so atestira- ne. Takšne naprave zagotavljajo kvalite- to pogovorov in varnost pri določanju tarif. Opažamo pa, da se pojavljajo brez- žični aparati, ki niso atestirani in so za- radi tega zelo poceni. Pri teh obstaja možnost, da bo nekdo telefoniral na tuj račun.« Nasvet je preprost: ko kupujete aparat, je treba pogledati na hrbtno stran, kjer mora biti poseben znak, na njem pa napis, da je aparat atestiran s strani PTT. Telefonske impulze pa Slovenci menda nabijajo še na en način. Časopise so v zadnjih mesecih preplavili tako imeno- vani vroči oglasi. Samo zapisano številko je treba zavrteti in s pomočjo prijazne mladenke na drugi strani vas čakajo ne- sluteni erotični užitki. Pa kasneje tudi nesluteni računi. »Zagotovo tudi na ra- čun vročih klicev ljudje nabirajo telefon- ske impulze. To vidimo pri tistih, ki zah- tevajo, da jim izpišemo najdražje tele- fonske pogovore. Relativno precej je takšnih klicev, to vidimo seveda samo pri tistih, ki reklamirajo račune, koliko je ostalih, pa niti ne vemo. Ljudje pa pona- vadi ne priznajo teh klicev. Takšen kUc, dolg 10 minut, stane približno 3 tisoč 500 tolarjev, saj v takšnih primerih ljudje kličejo v Ameriko in AvstraUjo. Ža PTT to ni kakšen silen dohodek, za posamez- nika pa je seveda boleč.« In kako je z očitki, da običajni naroč- niki plačujejo tudi telefonske pogovore delavcev FTT-ja? Štefan Krčmar pravi, da ima tehnično osebje, ki i^la pri vzdr- ževanju, tudi določeno število brezplač- nih impulzov. Gre za približno 100 im- pulzov, ostalo pa plačujejo tako kot vsi običajni smrtniki. IRENA BAŠA Št. 34 - 25. avgust 1994 8 Nič ne icaže, da bi se hmeljarjem obetai dobičeic Letos preUvItioma 3800 ton zelenega zlata - Obirali bodo do desetega septembra »še konec julija smo oce- njevali, da bo letošnja hmelj- ska letina zelo dobra, vendar nam je spet ponagajalo vre- me. Bilo je prevroče, preveč sušno, padavine in ohladitev so prišle prepozno, tako da Je hmelj razmeroma droban. Ce bomo pridelali približno 3800 ton hmelja, bomo zado- voljni,« ocenjuje direktor Hmeljarske družbe Slovenije Jože Breznik. Dodatne težave je hme- ljarjem v zadnjih tednih povzročilo tudi neurje. Mo- čan veter je podrl približno 10 hektarjev žičnic, pred- vsem v Savinjski dolini in na Dolenjskem. Kako pa bo s prodajo hmelj s ke letine? »Zaenkrat je prodano tri če- trtine letošnjega pridelka, za ostalo četrtino še iščemo ku- pce,« pojasnjuje Breznik. »Cene na svetovnem tržišču niso ugodne, predvsem je to posledica velikih površin in dobrega lanskega pridelka v svetu. Predvidevamo, da bomo za kilogram hmelja iz- tržili v poprečju 6,5 do 7 nemških mark. To je bruto cena, od katere je treba od- šteti še stroške dodelave in prodaje, stroške inštituta, hmeljarske družbe in za- družne stroške, tako da cena za proizvajalca zmanjšana za 9 do 12 odstotkov. Izpla- čilo bo potekalo tako kot običajno, skladno s prilivi iz tujine. Doslej so hmeljarji že dobili nekaj kreditov oziro- ma avansov.« Jože Breznik nadalje pra- vi, da dosežena cena tudi le- tos ne bo pokrila stroškov pridelave. Še zlasti tam, kjer bo pridelek slabši, tako da bo večina hmeljarjev spet beležila izgubo. Sicer pa bo- do dokončne ocene nekoliko jasnejše po desetem septem- bru, ko bodo hmeljarji zak- ljučili letošnjo obiralno se- zono. Kakšna bo usoda hme- ljarstva v prihodnje, pa bo odvisno od gradnje avtocest. Po sedanjih načrtih sodeč se bodo hmelj ske površine v Savinjski dolini zmanjšale za približno 50 hektarjev. IRENA BAŠA Foto: TONE TAVČAR Hmeljarji v teh dneh ne poznajo počitka, to velja tudi za največjo strojno skupnost Kmetijstva Žalec v Arji vasi, kjer je na enem mestu kar 5 obiralnih strojev in sušilnica. Zadovoljni so Tudi letos je v Savinjsko dolino prišlo približno tisoč sezonskih delavcev, pred- vsem s Hrvaške. Največ so jih zaposlili v družbenem sektorju - Kmetijstvu Žalec. Kako pa so zadovoljni z de- lom in plačilom? Martin Plankič: »Delam pri tračni sušilnici po dva- najst ur skupaj, toliko traja delo ene izmene. Tu nisem prvič, sem zadovoljen, tako z delom kot s plačilom, hra- no in stanovanjem.« Marjan Arki: »Sem med mlajšimi, ki smo prišli na za- časno delo. Zdi se mi kar za- bavno, ni pretežko, tako da bo čas kar hitro minil. Zopr- no je le, če dežuje. Če ne bom dobil kakšne redne zaposli- tve, bom prišel tudi drugo leto.« Drago Mesar: »Letos sem tukaj petič in lahko rečem, da smo letos najbolj zado- voljni. Zaslužek, ki ga bomo v dvajsetih dneh prejeli tu- kaj, nam bo doma zelo prav prišel, saj je prav na jesen veliko izdatkov.« Štefica Žnidarič: »Letos moramo biti zares zadovolj- ni. Hrana je dobra in dovolj jo je, stanovanje je tudi pri- memo, prav tako plačilo. V Savinjsko dolino sem pri- šla, da bi nekaj zaslužila, saj doma ta čas nimamo nujnega dela.« Ivan Nemčič: »Doma sem iz Križevcev, od koder nas je tudi največ. Delam pri obi- ralnem stroju, na uro zaslu- žim po 160 tolarjev, hrano in stanovanje pa imamo za- stonj. To je za naše razmere kar dobro.« TONE TAVČAR Zlati jubilej v Badmirju 50 let od ustanovitve IIL brigade VDV — Štajerske Mineva 50 let, odkar je bila v Zgor- nji Savinjski dolini ustanovljena III. brigada VDV, imenovana tudi Štajer- ska. V Sloveniji so bile ustanovljene tri brigade VDV: prva za Dolenjsko, dru- ga za Primorsko in Gorenjsko in tretja za Štajersko, v četrto brigado VDV pa so bili povezani še kurirji TV postaj. Prva in druga brigada VDV sta bili ustanovljeni že aprila in maja 1944, tretjo pa so zaradi težavnih razmer uradno ustanovili šele 25. avgusta 1944. 10. septembra 1944 se je večina bor- cev novoustanovljene brigade že zbra- la v Radmirju. Razdelili so se v bata- ljone, čete in vode ter se slikali za spomin. V novo brigado so bile vklju- čene vse VOS grupe na Štajerskem in Koroškem, največ borcev pa sta dali Šlandrova in Zidanškova brigada. To so bili predvsem mladi preizkušeni borci s številnimi izkušnjami iz var- nostnih in operativnih enot. Čas od ustanovitve do 10. septembra so uporabili za imenovanje stžrešin, za formiranje bataljonov, čet, vodov... in za seznanianie borcev z novimi nalo- gami. To usposabljanje pa je bilo 10.9.1944 prekinjeno, ker je brigada sodeloval"a pri osvobajanju Mozirja in spodnjega dela Zgornje Savinjske doline. III. bri- gada je dobila nalogo onemogočiti nemški posadki v Šoštanju, da bi po- magala napadenim postojankam. Bor- ci so zasekali in minirali cesto proti Mozirju in progo proti Šmartnemu ob Paki. Tu so borci 12. septembra 1944 ves dan bili ogorčene boje z Nemci, ki so prišli iz Šoštanja z vlakom in s ka- mioni. Brigadi je uspelo obdržati polo- žaie in Nemcev ni pustila naprej. Ze v tem prvem boju, kasneje pa še večkrat, se je komandant Tone Vrata- Danes so borci III. brigade VDV pove- zani po bataljonih, ki jih združuje bri- gadni odbor s sedežem v Trbovljah, kjer ima brigada domicil. Skupno z občinskim odborom ZZBV NOB Tr- bovlje in Mozirje ter s skupščino obči- ne Mozirje pripravlja brigadni odbor proslavo zlatega jubileja brigade. Ta bo v rojstnem kraju v Radmirju 10. septembra 1994 ob 10. uri. nar - Antonesko zatekel k zvijači. Ko so Nemci najbolj pritiskali na položaje brigade, je skrivaj poslal skupino drz- nih borcev v napad na sam Šoštanj. Nemce je to tako zmedlo, da so se umaknili nazaj v postojanko. III. brigada VDV - Štajerske je dala ogromen prispevek k skupni zmagi nad fašizmom. Med vojno je povpreč- no štela 550 borcev, ki so se borili v štirih bataljonih: revirsko-savinj- skem, kozjanskem, šaleško-pohor- skem in koroškem. Skupno so borci teh bataljonov onesposobili za boj bli- zu 800 sovražnih vojakov, oficirjev, krajevnih nacističnih vodij in gesta- povskih agentov. Borci in minerji te brigade so vrgli v zrak 19 lokomotiv in vlakov, 21 so- vražnikovih tovornjakov, oklepnih vo- zil in avtomobilov. Zaplenili so 432 kosov pehotnega orožja. Tako se je brigada pravzaprav sama oborožila. Navodila so od VDV-ejevcev zahte- vala skrajno spoštljiv odnos do prebi- valcev. Predpisovala so najstrožjo vo- jaško disciplino in red s strogim voja- škim življenjem. Zahtevala so, da mo- ra biti vsak vojak VDV vzgojen v po- polnoma novem duhu, zavestno disci- pliniran, skratka, biti mora vzor nove- ga slovenskega vojaka vedno in pov- sod. In VDV je postala izredno disci- plinirana slovenska vojska. FRANJO MAROŠEK Število štipendij pada LJUBLJANA, 22. avgu- sta (Večer) - Konec lanske- ga leta je v naši državi pre- jemalo štipendije 65.685 dijakov in študentov, kar je za 1,9 odstotka manj kot v predlanskem letu. Zniža- nje števila štipendistov pri- pisujejo manjšemu številu kadrovskih štipendij, saj je bilo v letu 1992 dodeljenih 18 odstotkov več kadrov- skih štipendij kot v lan- skem letu. Štipendije je prejemalo nekaj več kot 55 odstotkov vpisanih študen- tov in skoraj 48 odstotkov redno šolajočih se dijakov. Telcma za znanjem LJUBLJANA, 21. avgu- sta (Republika) - Tekanje za šolskimi potrebščinami je v polnem razmahu. V pr- vih dneh septembra naj bi knjigarne dobile vse osnov- no in srednješolske učbeni- ke ter delovne zvezke, ki jih sedaj tiskajo, dotiskuje- jo ali šele pripravljajo za tisk. Nasl(ol( na morje PORTOROŽ, 21. avgusta (Delo) - Slovensko morje je doživelo še en naskok. Por- toroški hoteli so polno za- sedeni, podobno pa je tudii s kopališči. Največ težav jej seveda zaradi gneče na ce- stah, na cestninskih posta- jah ob koncu avtoceste se je, namreč v teh dneh nabral^ 5-kilometrska kolona ča kajočih avtomobilov. Radgonsici sejem vabi GORNJA RADGONA, 20. avgusta (Delo) - Pred- sednik državnega zbora mag. Herman Rigelnik je odprl 32. Kmetijsko-živil- ski sejem, na katerem raz- stavlja tisoč 300 razstav- ljavcev iz 28 držav. Sejem bo odprt do 28. avgusta. Domžalčani za avtocesto i DOMŽALE, 18. avgusti (Dnevnik) - Doinžalski po- slanci so po večurni raz- pravi sprejeli več sklepov s katerimi so dali soglasji za izdelavo lokacijskegi načrta za koridor Blagovi ca-Ločica skozi Črni vrl| pod Trojanami ter sprejeli tudi koridor domžalske raj zličice, ki ga je že izbralj stroka. Borzni jubilej LJUBLJANA, IS.avgu sta (Dnevnik) - Na Ljub Ijanski borzi so s prilož' nostno slovesnostjo poča stili 70. obletnico prvega borznega sestanka v Ljubt Ijani. S vrednostnimi pirji so v današnji Filhai] moniji borzni posrednil'1 prvič trgovali 18. avgustj 1924. Oman zanilca LJUBLJANA, 17.avj| sta (Večer) - Ivan Omaft zanikal, da bi predsed« državnega zbora Herta Rigelnik na njegovo poM do podal ovadbo proti govornemu uredniku Tel' vizije Ladu Ambrožiču ^ radi izdaje državne skri^ nosti. Št. 34 - 25. avgust 1994 9 Z običaji napihani haloni Sprehod po zgorniesaviniskih tradicionalnih turističnih štantih s praznikom v Šmihelu je zaključen niz tradicionalnih turističnih prireditev v Zgor- nji Savinjski dolini. Že nekaj let je navada, da se prvi vikend v juliju predstavijo Rečičani z Od lipe do prangerja, tretji vikend je na vrsti Gornjegraj- ski praznik, prvi vikend v av- gustu ljubenski Flosarski bal, drugi vikend Lučki dan, kot zadnji pa je tretji vikend v av- gustu Ovčarski praznik. Vse te prireditve so letos praznovale različno okrogle obletnice, od 34. flosarskega bala. Gornji Grad in Luče sta slavila srebrna jubileja, Šmi- hel in Rečica pa se s svojima prireditvama bližata okrogli 20. obletnici. Pod vse letošnje prireditve je nemogoče poteg- niti skupno črto, mogoč je le povprečen vtis, da kakovost prireditev pada. Ne toliko za- radi tega, kar prikažejo obi- skovalcem, pač pa zaradi vseh govoric, ki jih je slišati ob strani. Zdi se, da prireditve vse bolj s težavo nastajajo in pridobivajo svoj končni videz, posledica teh težav pa je ver- jetno tudi to, da organizatorji absolutno premalo poskrbijo za reklamo in obveščanje jav- nosti. Očitno pa s seznanitvijo o prireditvi nimajo težav razni kramarji, ne moremo jim dru- gače reči, srečali smo jih na- mreč na vseh prireditvah, ra- zen v Rečici. Glede na to, da vsi ti prazniki temeljijo na nekdanjem izročilu in življenj- skem utripu kraja, razni balo- ni in plastične igračke v ta ok- vir, sploh ne na najbolj vidna mesta, nikakor ne sochjo, pa naj jih organizatorji opraviču- jejo zaradi ekonomskih ali drugačnih razlogov. Haj Gornji Grad če gremo po vrsti, so prvi Rečičani s prireditvijo Od lipe do prangerja. Njihova priredi- tev je nastala iz vaške olimpi- jade, ker pa za tekmovanja med zaselki ni bilo več zani- manja, so te igre odpovedali, s tem pa je bistveno okrnjeno tudi samo dogajanje na Rečici. Od tri dni trajajoče prireditve sta Od lipe do prangerja ostala le dva dneva. Od preteklih let sta še vedno ostali razstavi, ena je povezana z zgomjesa- vinjskim likovnim umetni- kom, druga pa prinaša dih preteklosti. Ti dve razstavi sta bili letos dovolj kakovostni, prav tako kakovosten pa je bil tisti del sobotnega večera, ki ga namenijo predstavitvi dru- gih slovenski estradmh imiet- nikov, ki niso ravno v špici ali ki predstavljajo neko »alter kultm-o«. Rečičanom letos niti ne gre preveč očitati, še vedno jih namreč rešujejo zgomjesa- vinjski želodci in izbor naj- boljšega izdelovalca. Prihod- nje leto bo verjetno drugače, zato bodo morali poiskati dru- go rešitev, sicer se zna zgoditi, da bo prireditev malce oblede- la. Glavni in edini organizator rečičke prireditve je Turistič- no društvo, ki se je edino uspe- lo izogniti pritisku vseh najra- zličnejših cestnih prodajalcev. Gomjegrajski praznik je ti- sti, ki si letos zasluži lovoriko med vsemi tradicionalnimi tu- rističnimi prireditvami. Žal je premalo obiskovalcev videlo osrednji nedeljski del, ko so na duhovit način od štanta do štanta prikazovali nekdanje delo in navade ter predstavlja- li najbolj zanimiva orodja. Obilo štantov in veliko število sodelujočih sta dokaz, da so v kraju in okolici vsi skupaj poprijeli za delo in se potrudili prikazati Gornji Grad takšen, kot je bil nekoč. Poleg tega so v Gornjem Gradu pripravili program, ki je trajal več kot teden dni, med najbolj obiska- nimi pa so bile športne prire- ditve. Še posebej tu velja izpo- staviti domačega zbiralca Ja- neza Mavrica, ki je praznik s svojimi ženskimi fotografija- mi zelo dobro popestril. Žal pa je bilo razstavišče Pod velbom na sam dan praznika zaprto. Za ljubenski Flosarski bal velja ugotovitev, da se je orga- nizatorjem uspelo »pobrati«, če prireditev primerjamo z lanskim letom. Vrsta šport- nih tekmovanj je omogočila, da je Ljubno živelo v zname- nju praznika že dolgo pred osrednjo prireditvijo, čeprav se je mogoče kdo vprašal, kakšno zvezo imajo jadralni padalci ali gorsko kolesarjenje s flosarji. Enega od vrhuncev Rečičani med podelitvijo priznanj zlatemu izdelovalcu zgomjesavinjskega želodca. je prireditev dosegla v petek, ko so odprli razstavo z likov- no-slikarske kolonije in pri- pravili večer z domačimi godci in igralci, nedeljski flosarski krst pa se da še marsikje dode- lati. Žal so Ljubenci precej udarili mimo s predstavitvijo nekdanjih običajev, česar v preteklih letih niso priprav- Ijah. Marsikomu namreč ni bi- lo všeč, da so recimo ob oglar- Gomjegrajci so letos pripravili takšne utrinke iz preteklosti, da so bili presenečeni celo domačini. ski kopi videli tudi cenik za špricer in čevapčiče. Med vsemi tradicionalnimi prireditvami se je najbolj pok- varil Lučki dan, za katerega se letos dolgo ni vedelo, če ga bo- do sploh pripravili, nazadnje pa so ga malce okrnjenega vse- eno ponudili obiskovalcem. Za letošnji Lučki dan je značilno veliko število šankov in kra- marjev, bore malo pa je ostalo od nekdanjega prikaza življe- nja v Lučah. Poleg tega so v sklop prireditve vključili tu- di proslavo ob 100-letnici sho- da Savinjske podružnice Slo- venskega planinskega društva in kar precej ljudi odpeljali na Loko. Na prireditev samo so pač preveč vplivali razni pre- piri in nesoglasja v kraju, tako da je letošnja tradicionalna prireditev v Lučah zgovoren dokaz, da se takšne prireditve ne da pripraviti brez sodelova- nja kar precejšnjega števila prebivalcev. Za Luče skoraj z gotovostjo zatrdimo, da so se znašle na razpotju in da se bo- do morali Lučani prihodnje le- to odločiti, ali bodo še naprej pripravljali svoj dan in z njim sprehod od štanta do štanta ali pa se bo prireditev prelevila v navadno veselico. Ovčarski praznik v Šmihelu je v bistvu delo stranke, Dru- štva podeželske mladine Slo- venije. Vendar je bilo iz zagna- nosti ljudi opaziti, da so letos skoraj vsi prebivalci Šmihela prispevali k uspešnosti prire- ditve, precej obiskovalcev pa se je zbralo tudi na predstavi- tvi običajev. Očitno je, da se ovčarski praznik vse bolj vra- ča v zavest Zgomjesavinjča- nov in da bo ob podobnem na- daljevanju kmalu prerasel krajevne okvirje. Da bo prihodnjič boije Po vsem tem je očitno, da enotnega recepta za uspeh tra- dicionalnih turističnih prire- ditev ni. Verjetno je končni vtis večine obiskovalcev odvi- sen od dovolj ohlajene pijače, ustrezne hrane in za zabavo primerne glasbe. Pri izboru ansambla so jo najbolje odne- sli Rečičani z Zasavci, najslab- še pa Ljubenci. Marsikateri obiskovalec bi verjetno rekel, da bo priredi- tev uspela, če bodo organiza- torji preskrbeli malce kulture, nekaj etnografskih utrinkov in športnih prireditev ter dobro veselico pozno v noč. Ta recept je sicer preverjen v praksi, vendar pa sta že tista »malce in nekaj« za organizatorje kar hud zalogaj. Očitno je, da so domačini vse manj pripravlje- ni sodelovati, neredko je prire- ditev ooesena na pleča nekaj ljudi, ki potem na vse kriplje iščejo sodelujoče. Zato lahko vsem zgomjesa- vinjskim tradicionalnim turi- stičnim prireditvam zaželimo samo več uspeha v prihodnjem letu, ko (če) bodo na vrsti 15. Od lipe do prangerja, 26. Gor- njegrajski praznik, 35. Flosar- ski bal, 26. Lučki dan in 19. Ovčarski praznik. In za prvo spremembo na bolje naj orga- nizatorji nikar ne pozabijo na vabila! Foto: EM, US URŠKA SELIŠNIK Jurkloštru se Je odprlo z novo cesto In telefoni v nove čase Končno se je začelo premi- kati tudi v krajevni skupnosti Jurklošter, ki je ena večjih, a slabo razvitih krajevnih skupnosti v občini Laško. Ker gre za demografsko ogroženo slovensko območje, naj bi nad razvojem držala roko tudi dr- žava, a je ta v minulih deset- letjih na Jurklošter bolj po- zabljala, kot pa izpolnjevala obljube. Letos pa je drugače. Minulo nedeljo so v Jurkloštru slavnostno predali namenu del ceste, ki obeta lepši jutri in vračanje življenja ter napred- ka v te kraje. Gre za skoraj dva kilometra dolg odsek ceste na relaciji Mišji Dol-Jurklošter na regi- onalni cesti, ki povezuje Rim- ske Toplice z Jurkloštrom. Na izredno slabo cestno povezavo so prebivalci Jurkloštra opo- zarjali že okoli dvajset let, od leta 1976 pa vsako leto upaU, da se bodo dela na trasi le pri- čela. Dogajalo pa se je, da je bilo denarja vedno premalo in je tako ta prepotrebna cesta vsako leto »izpJ^dala« iz prora- čuna. Krajani so na perečo cestno problematiko opozarja- li na mnoge načine, tudi tako, da so javno protestiraU z zapo- ro sporne ceste. Zdaj je Jurklošter končno le povezan z asfaltno cesto, je pa na območju krajevne skupno- sti še vedno ostalo 15 kilome- trov neasfaltiranih regional- nih cest proti Dežnemu in pro- ti Bregu. Poldrugi kilometer dolg odsek regionalne ceste od Jurkloštra do Dežnega naj bi pričeli graditi že prihodnje le- to, so obljubili na Ministrstvu za promet in zveze. Posodobi- tev regionalne ceste, ki so jo predali namenu v nedeljo, je bila vredna 140 milijonov dr- žavnoproračunskih tolarjev. Do konca tega leta bodo v Jurkloštru proslavljali vsaj še enkrat, saj se jim obeta, da bodo dobili 150 novih telefon- skih priključkov. Zdaj je v tej krajevni skupnosti z osmimi zaselki in 828 prebivalci le 25 telefonskih številk. S sodobni- mi cestnimi in telekomunika- cijskimi povezavami se prebi- valcem Jurkloštra odpirajo nove poti in širše možnosti. Med drugim bodo lažje izkori- stili naravne danosti ter priče- li uresničevati načrt razvoja turizma na podeželju. Pred- vsem pa upajo, da bodo mladi ljudje raje ostajali na kmeti- jah, tisti, ki so nekoč odšli, pa bi se nemara vrnili v te prelepe ^ kraje. Zato v krajevni skupno- sti že razmišljajo o gradnji sta- novanjskega bloka, kamor bi se lahko vselile mlade družine. Da je v zadnjem času življenje v Jurkloštru usihalo, govori tudi podatek, da je nad 60 od- stotkov tamkajšnjih prebival- cev starih čez šestdeset let. Ob nedeljski otvoritvi poso- dobljene ceste Mišji Dol-Jur- klošter so simbolično predali namenu tudi 1 kilometer as- falta na lokalni cesti Vrh-Mišji Dol, dva odseka krajevne ceste na relaciji Jurklošter-Voluš in Jurklošter-Lenovca ter asfalt- no prevleko na šolskem šport- nem dvorišču. V kulturnem programu so sodelovali učenci jurklošterske osnovne šole, pevska zbora iz Jurkloštra in Rimskih Toplic, godba na pi- hala iz Laškega ter člani kul- turnega društva Anton Tanc iz Marija Gradca. MARJELA AGREŽ Osebnost meseca Največ glasov Jožefu Hrastniku Zdaj smo že krepko v drugi polovici meseca, kljub temu pa prihodnji teden še ne bomo razglasili osebnosti meseca, ker bo glasovanje na Radiu Celje šele v sredo, 31. avgusta. Do takrat pa lahko zberete še zadnje kupone iz današnje šte- vilke Novega tednika in glasu- jete za svojo osebnost. Ta teden je največ glasov, 56, prejel Jožef Hrastnik, s 24 glasovi mu sledi Vinko Skale, z 20 Jelko Vidmar in 16 Anton Ratej. Sedem glasov je prejela Vida Zupane, po 6 Vinko La- vrinc, Gregor Cankar in dr- . Boris Kramžar, 5 Anton Dor- nik, po 4 Boštjan Strašek in Peter Lipovšek, tri Rudi Ru- tar, po 2 Milan Maurer in Jože Horvat, po enega pa Pavli Pla- tovšek, Rolando Kresnik, No- vica Nikčevič, Rolando Pušnik in dr. Stevan Dordževič. Sku- paj smo v uredništvu do pone- deljka prejeli skupaj 279 glasov. Čakamo torej še zadnje ku- pone za osebnost meseca av- gusta iz Novega tednika in glasovanje na Radiu Celje, ki bo v sredo. MOJCA MAROT Št. 34 - 25. avgust 1994 lOi stebri iz rimskih časov Resiavrtranje vhodnega stehrišča Muzela novejše zgodovine Kulturne ustanove so v poletnih me- secih manj obiskane, kar pa ne pome- ni, da se za njihovimi vrati ne dogajajo nova snovanja za jesensko ponudbo obiskovalcem. Tako je tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer se pri- pravljajo za veliki projekt otroškega muzeja, lotili pa so se tudi restavrator- skih del. Muzej je ta čas za obiskovalce sicer zaprt, je pa toliko bolj pomembno, da v muzeju nadaljujejo z aprila začeto adaptacijo stebrov pod balkonom stavbe. Stebri s podstavki so namreč rimskega izvora. Material izvira s Po- horja in je grobozmati marmor s pre- cejšnjimi razlikami v strukturi in bar- vi. Stebrišče je močno načel čas in tako je bilo potrebno številne poškodbe sa- nirati. Dela so se lotili temeljito. V muzeju so ob dolgoročnem načrtu z adaptacijo stavbe začeli že pred tre- mi leti, ko so opravili nujna dela na ostrešju in zamenjali opeko na njej. Dela so trajala celo leto, saj so se spro- ti kazale nove poškodbe, ki jih je bilo potrebno popraviti. Potem so se lotili fasade in muzej je dobil svežo podobo, predvsem pa zaščito pred propada- njem vsaj za nadaljnjih 30 let, kolikor v tej stavbi domu je muzej. Stavba v današnjem izgledu je svojo podobo dobila koncem 19. stoletja, ko so mestni možje odstranili streho nad vhodom ter jo nadomestili z balka- nom, ki ga nosi marmornato stebrišče. sestavljeno iz štirih parov stebrov na pravokotnih podstavkih. Namen restavriranja stebrišča je v njegovi fizični ohranitvi na mestu, kjer so rimski stebri v svoji sekundarni rabi vključeni v klasicistično arhitek- turo 19. stoletja. »Prav v tem je moč njihove zgodo- vinske in estetske privlačnosti, med- tem ko je estetska komponenta drugi cilj, ki smo ga z restavracijo stebrišča želeli doseči«, poudarja direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje An- dreja Rihter. Dela so trajala štiri me- sece, izvajalo pa jih je podjetje Marble iz Maribora, seveda pod strokovnim vodstvom konzervatorjev. MATEJA PODJED Velika pozornost steklarstvu v najstarejšem ohranjenem gradu v Sloveniji, v romanski Podsredi, pripravljajo veliko zanimivega. V začetku sep- tembra bodo postavili na ogled prenovljeno steklarsko zbirko, nadaljujejo pa tudi s temeljito obnovo grajskega spomenika ter dostopne ceste. Pri tem so v Spominskem par- ku v Podsredi z obiskom zado- voljni, saj privabijo dnevno tudi po 50 in še več obisko- valcev. Prevladujejo gosti iz bhž- njih zdravilišč; iz Atomskih ter Čateških Toplic in Rogaške Slatine, med njimi pa je veliko Nemcev ter Italijanov. Grad je odprt vsak dan (od 9. do 18. ure), z izjemo ponedeljka, prihajajo pa obiskovalci iz vse države. Na gradu bo posebno živahno v začetku septembra ko bo celodnevni otroški Graj- ski živžav in to skupaj s Čuki ter drugimi znanimi popev- karskimi zvezdami. V Kozjan- skem parku pripravljajo za to priložnost bogat program, z ročnimi spretnostmi, slikar- jenjem ter kiparjenjem, iska- njem grajskega zaklada ter vožnjo s kočijo. Tako bi mo- gočni podsreški grad približali tudi najmlajšim. Za začetek septembra pri- pravlja Spominski park še od- prtje prenovljene stalne ste- klarske zbirke glažut na Koz- janskem ter priložnostne raz- stave oblikovalke in arhitekt- ke mag. Janje Lap iz Ljublja- ne. Ljubljanska ustvarjalka je prva, ki se bo predstavila na razstavi Plemičev stekla, ki bo poslej vsako leto. V stalni zbir- ki bo mogoče videti tudi nove pridobitve iz starih kozjanskih glažut v Loki pri Žusmu in Ča- či vasi pod Bočem. V Spomin- skem parku pa si prizadevajo prav tako po raziskovalni pla- ti, tudi v sodelovanju z avstrij- skimi strokovnjaki. Ob tej pri- liki bo izšel večjezični katalog. na gradu pa bodo koncertirali Prifarski muzikanti s Kostel- skega na Kočevskem, ki igrajo ljudsko glasbo. V najbolj romanskem slo- venskem gradu z nadaljnjo ob- novo nekoliko zamujajo, saj se je s sprejemanjem letošnjega državnega proračuna zavle- klo. V grajski žitnici so letos kljub temu uredili tri nove ga- lerijsko razstavne prostore. Odprli so jih konec julija, tre- nutno pa tam razstavlja kipar Jakov Brdar. Nadaljevali bodo z obnovo spodnjega grajskega dvorišča, nato pa severnega grajskega dela, doslej le delno saniranega. Spomladi so začeli tudi s temeljitim urejanjem grajskega okolja in to s po- močjo javnih del, poleti pa z obnovo odcepa med regi- onalno cesto ter grajskim po- slopjem. Tako bo srečevanje vse številnejših avtobusov ve- liko lažje. BRANE JERANKO Godalni sekstet Ziirlch v Laškem Zaradi že hladnih avgu- stovskih večerov so v pe- tek, 19. avgusta v Laškem z Gradu Tabor koncert Go- dalnega seksteta Ziirich prestavili v dom kulture, kjer je lepo prišla do izraza njegova akustika. Svetovno znani godalni sekstet je ustanovil violi- nist Primož Novšak, uče- nec Igorja Ozima v Kolnu. V ansamblu igrajo še Ralph Orendein, Michel Rouilly, Pascal Zifferd, Susanne Basler in Francoise Gro- ben. Izvajali so dela Kreka, Brahmsa in Čajkovskega. Poslušalce so navdušili z mojstrskim izvajanjem zahtevnih del, med njimi tudi slovenskega skladate- lja in akademika Uroša Kreka, ki je letos prejel najvišje priznanje Reda Sv. Fortunata za posameznike Recherche de la qualite. V sklopu letošnjih Graj- skih poletnih prireditev, ki jih že vsa leta sponzorira Pivovarna Laško, sofinan- cira pa tudi Ministrstvo za kulturo, bodo 2. septembra nastopili na zaključnem koncertu še Ljubljanski madrigaUsti z dirigentom Matjažem Ščekom. Poseb- nost njihovega koncerta bo v skladbi-noviteti Lojzeta Lebiča, letošnjega Prešer- novega nagrajenca. D. M. Blesteli so Kamniški koledniki Sedmo srečanje citrarjev na Reki nad Laškim je znova potrdilo, da zlasti manjši kraji takšno prireditev po- trebujejo in tudi lepo sprej- mejo in da na žalost na takš- ne prireditve vse ne sodi, kar si misli, da že znati igrati na nek instrument. Takšna je ugotovitev tudi po zadnjem srečanju v nede- ljo na Reki, ki jo je ob pomo- či sokrajanov in sodelavcev uspel dobro pripraviti Brane Maček. Z veliko truda in vo- lje mu je uspelo na Reko pri- peljati domala vse, kar v slo- venskem glasbenem svetu ci- ter kaj pomeni. Žal so bili tudi takšni, ki so svoj prihod obljubili pa niso prišli in so svoj ugled tako postavili na majava tla. Kljub temu pri- reditev ni bila prizadeta, saj so ji čar in mik dali mnogi odlični nastopajoči, ki so kmalu zasenčili tudi tiste, ki na prireditev zaradi nezna- nja niso sodili. Med odličnimi so bili na~ prvem mestu prav gotovo Kamniški koledniki (Tomaž Plahutnik, Rok Lap in Janez Maj ceno vič), njim ob boku pa še Miran Kozole, Alek- sander Prime in Tanja Zaje - Zupan. Med mladimi veliko obeta Jasmina Levičar iz Se- novega (učenka Mirana Ko- zoleta), izkazal se je sicer di- plomirani violinist pa tudi citrar Peter Napret iz Sedra- ža, odlično je jodlala Monika Heričko iz Maribora, med manj znanimi pa je navdušil z milino in naravnostjo Franc Roban iz Robanovega kota. Simpatične (brez hu- morja) so bile tudi gostje iz Zasipa pri Bledu Strune. Med citrarji so nastopili še ansambel Fantje iz Brodnic, ki igrajo eno leto, pevski kvintet Veseli prijatelji z Re- ke s harmonikarjem Roma- nom Seličem ter najmlajši udeleženec, šestletni Uroš Knehtl iz Gorice pri Slivnici, ki je zapel očetovo pesem Z biciklom po kostanj. Prireditev na Reki je brez višjih ciljev, ampak želi sa- mo in predvsem ugajati lju- dem, ki imajo takšno obliko poletne nedeljske zabave ra- di. Da je Brane Maček uspel je dokaz v dobrem obisku in odzivu nastopajočih, med katerimi so manjkali le redki odličniki z znanjem igranja na citre. T. VRABL ZAPISOVANJA Vse nalboijše za tvoj 25. rojstni dan Prav gotovo ste že videli kakšnega mulca, ki je recimo v mestnem avtobusu s sedeža spraskal že otrdelo in ničkoli- kokrat prežvečeno žvečilno gumo. Samo pogledali ste ga in si mislili svoje. Toda, če ste med tistimi srečneži, ki si lah- ko v svoje stanovanje pripelje- jo RTS-SAT oziroma program televizije Srbija, ki oddaja preko satelitov in ga je moč videti sirom Evrope (izjema je le Hrvaška), in če ste na tai- stem programu gledali zani- mivosti z letošnje reprize ob 25. obletnici Woodstocka, po- tem vas tisto in/ali takšno tr- ganje žvečilnih s sedežev v av- tobusu ali pa denimo kar s pločnika, ne bo več presene- tilo. Še manj prizadelo. In ve- seli boste, da se je vač mule »orientiral« zgolj na žvečilke. RTS-SAT je namreč v Wo- odstocku imela svojega poro- čevalca, o čemer so vsi tisti iz glasbenega uredništva TV Slo- venija samo sanjali in si naj- večjo reprizo v zgodovini po- pularne glasbe ogledali preko televizijskih ekranov, ki se je odločil, da bo o Woodstocku II. poročal nekoliko drugače kot kolegi iz drugih koncev sveta. In - resnici na ljubo - čeprav sem si ogledal reportaže, ki so jih pripravile domala vse evropske televizije, prebral več kot deset takih ali drugač- nih misli o koncertu, ki z glas- bene plati najbrž res ni bil kaj posebnega niti letos niti pred petindvajsetimi leti, je bila ti- sta na RTS-SAT daleč najbolj- ša in najbolj izčrpna; medtem, ko so dobesedno vsi poroče- valci kar umirali od evforije, ki jih je zajela (že res, da so bili iz generacije, ki bi morala biti prisotna tam že leta 1969), hvalili nastopajoče, se izgub- ljali v solzah, ki so jim prite- kale ob nastopih Joeja Co- okerja in Boba Dylana, se ne- kaj zmrdovali nad organizaci- jo prireditve, bili osupli nad številom obiskovalcev in nji- hovim vedenjem, ki je bilo »na ' las podobno tistemu izpred petindvajsetih let« (reporter BBC-ja), se je srbski upraviče- no vprašal, ali je takšna sra- mota za človeštvo ob koncu ti- sočletja in stoletja sploh še mogoča in ali niso takšne pri- reditve že malce passe. Vse skupaj pa je podkrepil še s sli- ko, ki je prikazovala dolgola- sega mladeniča v neki pisani opravi, ki se ni mastil z niče- mer drugim kot s človeškim drekom. In se ob kosilcu pri- jazno in pacifistično, kot znajo le hipiji, bebavo smejal. In ko si ob tem v spomin prikličem vsa tista jadikovanja o tem, kam gredo današnje generaci- je mladcev in mladenk (med dvajsetim in tridesetim letom), ki so množično zapuščale blat- ni travnik, ker niso vzdržale tamkajšnjih razmer (blata, dežja, umazane vode in pre- stanih sendvičev), potem se popolnoma strinjam z vsemi tistimi, ki menijo, da bi bilo bolj pametno »reprizirati« po- let na Luno kot pa tisti famoz- ni Woodstock, ki tudi po pe- tindvajsetih letih še ni odrasel. Ker komu je sploh bila name- njena organizacija tega kon- certa? Hipijem, ki so leta 1969 slišali za Woodstock, niso pa imeli jajc, da bi se ga udeležili. Vsem tistim, ki so bili še pre- mladi, da bi se takrat lahko podali čez lužo in vsem tistim, ki se gredo še danes hipije. Oziroma drugače; čez petind- vajset let, ko hipijev definitiv- no več ne bo (ali pa bodo pre- stari, da bi se še šli valjanja po blatu), bo Woodstock morda le odrasel in se bo iztekel kot spodoben koncert. Do takrat pa si rajši privoščimo kakšen koncert Michaela Jacksona, Princa, Madonne, Aero- smithov... Larin Greatest Hits v Likovnem salonu razstavlja svoje izdelka Lara Bohinc, razstavo, ki poteka pod našlo-^ vom Greatest Hits pa sestavljajo nakit, barvne fotografije in video projekcija. V vseh razdobjih zgodovine umetnosti se je v intervalih z manjšo ali večjo intenzivnostjo uveljavljala struja, ki se je oddaljevala od kla- sičnih umetnostnih zvrsti in delovala v okvir- jih obrtništva ali celo kiča. Skratka, gre za izdelovanje uporabnih predmetov, ki so name- njeni predvsem okraševanju, imajo pa lahko tudi povsem uporabno funkcijo. Med tovrstne ustvarjalce je mogoče umestiti tudi Laro Bo- hinc, dvaindvajset letno ljubljančanko, ki štu- dira oblikovanje na Akademiji za Ukovno- umetnost v Ljubljani. Lara Bohinc se ukvarja z oblikovanjem žen- skega nakita in med njenimi izdelki najdemo sponke za lase, ogrlice, prstane, zapestnice, uhane, ki so unikatno izdelani. Posamezni kosi so praviloma nekoliko večjih dimenzij od obi- čajnih, odlikuje pa jih tudi razkošen videz. Izdelki so sestavljeni iz bleščeče pozlačene ko- vine, barvite plastike, ki je oblikovana v ra- zlične omamentalne vzorce ali emitira kakšne konkretne motive npr. cvet vrtnice, pogosto pa v nakit vnese tudi čmo-belo fotografijo. Poleg razstavljenega nakita si na razstavi lahko ogledamo tudi niz barvnih fotografij, ki prika- zujejo konkretne izdelke na ženskih modelih med katerimi je gotovo najbolj znana Anja Rupel. Fotografije sta posnela Miha Škerlep in Tomaž Gregorič in so same po sebi zelo zani- mive, saj so aranžirane z obilico raznih kiča- stih dodatkov, rožic, rastlin, tkanin, živali, ki jih je duhovito in domiselno razporedila prav tako Lara Bohinc in tako uspela soustvariti celovite likovne podobe, ki dopolnjujejo preo stavitev njenega nakita. BORIS GORUPl Št. 34 - 25. avgust 1994 11 Izbor za Uubltelje klasične glasbe Eden zanimivejših in obsežnejših projektov pri založbi Mladinska knji- ga je tudi serija Mojstri klasične glas- be in njihova dela, ki je sestavljena iz 26 laserskih plošč, kaset in zvezkov s podatki o avtorjih glasbe. Zbirka je zasnovana kot pregled ' ustvarjalnosti najpomembnejših skla- dateljev, njihova dela pa izvajajo vr- hunski evropski ter ameriški orkestri in solisti. V zbirki so zajeta najpo- membnejša in tudi najbolj karakteri- stična glasbena dela posameznih skla- dateljev in poslušalca seznanjajo z vr- hovi njihovih opusov, in je zato v tuji- ni, kjer je bila serija že izdana, dožive- la zelo visoko naklado. Pri nas posa- mezne kasete izhajajo v presledkih po štirinajst dni, torej dve na mesec, in več delov je že izšlo. 26 enot je razde- ljeno na štiri obsežne cikle od katerih vsak zase predstavlja eno posamično slogovno razdobje. V prvem je baročna in klasična glasba in zajema Mozarta, Bacha, Haendela, Vivaldija in Hayd- na. Drugi del vsebuje avtorje iz ro- mantičnega obdobja in v izboru so Be- ethoven, Brahms, Čajkovski, Berliotz, Mendelssohn, Brahms ter Mahler. Po- sebno poglavje predstavlja doba naci- onalne glasbe od leta 1815 do 1914, ko so mnogi skladatelji motive za svoja dela črpali iz narodnih motivov. Med njimi so v zbirki Borodin, Rimski- Korsakov, Musorgski, Sibelius, Dvo- rak, Grieg, Ravel in Debussy. Zadnje tri plošče pa so posvečena avtorjem, ki so ustvarjali že v dvajsetem stoletju in so v temeljih zaznamovali moderno glasbo, to so Stravinski, Prokofjev, Sostakovič ter Rahmaninov. Plošče oz. kasete so dopolnjene z enakim številom zvezkov, v katerih so vsebovane strokovne analize glasbe, glasbeni slovar, ki pojasnjuje posa- mezne pojme, opisane so življenjske zgodbe posameznih skladateljev ter besedila z ilustracijami, ki predstav- ljajo dobo ter zgodovinske okoliščine, v katerih je njihova glasba nastajala. BORIS GORUPIČ Ples Iz Amsterdama in belgijski rap Zadnji predšolski vikend se bodo v celjskem klubu Barfly predstavili mednarodni ustvarjalci. V okviru četrtkovih bohemskih večerov se bo danes, 25. avgusta ob 23. uri z odlomki iz lastnih in študijskih koreografij pod skupnim naslovom Ples iz Amsterdama predstavil celjskemu občinstvu someščan in plesalec sodobnega umetniškega plesa Jure Lukaščik. Umetniško pot je začel pod vodstvom priznane plesne pedagoginje Ane Vovk-Pezdir, sedaj pa plesno znanje izpopolnjuje kot študent drugega letnika v Amsterdamski visoki šoli za lunetnost na oddelku za sodobni ples. Jutri, v petek, 26. avgusta pa bo premiemi slovenski nastop belgijske rap skupine Allacasamer Attack. Sku- pina je nastala pred poldrugim letom znotraj big banda Back to Normal, ki je pretekli četrtek s svojim nastopom navdušil v Barflyju. Predstavili se bodo v zasedbi Daniel Hickman (vokal sintesajzerji), Vincent Krywicki (kitara), Jules Lallement (bas kitara) in Hafid Hamtoud (bobni). B.V. NACEUSKIH PLATNIH Kot voda za čokolado, Mehika, 1991 Erotična melodrama Režija: Alfonso Arau, vloge: Lumi Cavanzos, Marco Leonardi, Regina Tome, Mario Ivan Martinez in drugi 1910. leta na severnih planotah Mehike, nedaleč od Ria Grande, vre revolu- cija. Vendar pa na bogatem posestvu De La Garza živ- ljenje teče ustaljeno pot: na čelu družine je mama Ele- na, gospodovalna vdova, ki je sama vzgojila svoje tri hčere. Najstarejša, Rosa- ura, je tradicionalna, želi si primernega moža in lastno družino. Srednja hčerka, Gertrudis, je vročekrvno dekle, ki sanja o revoluciji in o lepih revolucionarjih. Najmlajša je Tita, umirjena lepotica, ki izžareva poseb- no žalost. Ker je najmlajša, se ne bo smela nikoli poro- čiti. Družinska tradicija ji nalaga, da skrbi za mater do njene smrti. Kljub družinski tradiciji pa se Tita zaljubi v ele- gantnega soseda Pedra Ma- rquiza. Vrača ji ljubezen, a ko jo pride zasnubit, ga mama Elena odločno zavr- ne in mu ponudi roko sta- rejše hčere. Pedrp pristane na poroko z Rosauro samo zato, da bi bil blizu Tite, ženske, ki jo resnično ljubi. Rosaura rodi Pedrovega sina, ker pa je privlačnost med Pedrom in Tito še zmeraj neizrekljiva, se ma- ma Elena odloči, da pošlje družinico v Texas k svoje- mu bratrancu. Po Pedro- vem odhodu Tita vse težje prenaša materino zatira- nje. Ko zve, da je njen ne- čak imu-1 v Texasu, doživi živčni zlom. John Brown, prijazen domači zdravnik, ki mu je dekle všeč, jo od- pelje proč od domačega okolja, tako da počasi okreva. S svojo nežno, nev- siljivo pozornostjo se ji po- časi prikupi, tako da pri- stane na poroko z njim, vendar je njena odločitev grenko-sladka, kot omaka za mole, ki jo zna tako od- lično pripraviti. Revolucija še kar vre, banditi napadejo posestvo la Garza in mamo Eleno ubijejo. Tita in dr.Brown se vrneta, pridružita se tu- di Rosaura in Pedro. Ko Rosaiu-a obleži bolna v po- stelji, se lahko uresniči Pe- drova dolgoletna nepoteše- na strast do Tite. Pričneta se naskrivaj dobivati. Da bi bila poštena, Tita razdre zaroko z Johnom, Rosaura pa postaja vse bolj zagre- njena in podobna svoji ma- mi. Kot vedno se tudi sedaj Titina čustva zrcalijo v hrani, ki jo pripravlja. Rosaura je tako obsojena na prebavne motnje, ki kmalu povzročijo njeno smrt. Teče leto 1934. Priča smo poroki Pedrove hčerke Esperanze s sinom dr- .Brovma. Zdaj, ko je Espe- ranza odrasla in se bo po- ročila, sta po dolgih letih prikritih srečanj Tita in Pedro končno lahko sama. Polna sreče in ljubezni Tita naredi najokusnejšo poroč- no torto, zaradi katere vsi odbitij o domov ali v skrite kotičke, da bi se lahko lju- bili. Tita in Pedro gresta v sobo in se prvič prepusti- ta ljubezni z vsem hrupom, ki jima je bil doslej prepo- vedan. Njima ljubezen po- staja vedno bolj vroča, »kot voda za čokolado«. Njuni telesi začneta oddajati svetleče iskre in nenadoma plameni poželenja in ures- ničitve zažgejo posteljo, so- bo, celo hišo. Slike Rajka Livia v prostorih Zdravstvenega doma v Celju imajo že dalj ča- sa del prehodnega hodnika na- menjenega za razstavno dejav- nost, v teh dneh pa so tam po- stavljena dela Rajka Livia. SUkar iz Sevnice Rajko Li- vio se uvršča v starejšo gene- racijo likovnikov amaterjev, zanimajo pa ga različne izraz- ne možnosti, ki jih ponuja li- kovni medij. Na celjski razsta- vi je več njegovih slik v katerih razpoznamo različne umet- nostne vplive iz katerih povze- ma oziroma jih nadgrajuje s svojim osebnim pristopom. Precejšen del njegovih platen je napolnjen s stvarnimi moti- vi, cvetjem ali človeškimi figu- rami, ki so ponekod naslikani s precejšno mero realizma, drugje pa dobivajo nadreali- stičen pridih. Zanimive so po- dobe, kjer konkreten motiv, denimo portret sestavi iz naj- različnejših likov, in pri tem nas občasno spominja na itali- janskega manierističnega imietnika iz šestnajstega sto- letja Giussepa Arcimboldija, ki je delal portrete sestavljene iz zelenjave, knjig in podobne- ga. Liviu je blizu tudi abstra- kno izražanje, in pri tem se giblje v širokem razponu od relativno stabilnega geome- trizma, ki je pogojen z mate- matično razdelitvijo kompozi- cije. Prav tako razvija svoje li- ke v drugo smer, bistveno bolj organsko in sproščeno pri če- mer so še močneje izražene fantazijske ter nadrealne vari- acije. Naslikane prizore, ne glede na izbrano motiviko av- tor na dopolnjuje z razgibano barvno lestvico, vse od umirje- nih tonov, do predelov, kjer se barve agresivno soočajo in s tem ustvarjajo novo kvalite- to, katero gledalec le stežka spregleda. BORIS GORUPIČ Arpad Šalamon na Dobrni Od sobote, 20. avgusta je v hotelu Dobrna razstava li- kovnih del znanega slovenske- ga likovnega pedagoga in imnetnika Arpada Šalamona. Razstavo sta odprla Marta in Franček Šelih, glasbeni pro- gram pa sta izvedla kitarist Igor Skabar in pevka Loti Zlaus. KINO UNION: 17.30,19.00 in 20.30 JIM CARREY JE AS VENTURA NORI DETEKTIV najbouši detektiv za hišne uubuenčke. edini detektiv za hišne uubuenCke. PRIREDITVE OMCERTI v Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek ob 20.30, koncert kitarista Žarka Ignjatoviča. Igral bo dela Vieseeja, Bacha, Piazzolla in Albeniza. V torek ob 20.30, pa bo koncert čelista Igorja Škerjanca, klarinetista Darka Brleka in pianista Vladimirja Mlinarica. Na velenjskem gradu bo v nedeljo ob 20. uri, slavnostni koncert Slokarjevega kvarteta pozavn iz Švice. Častni gost bo Žarko Petan. V Zdraviliškem domu na Dobrni bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Moškega pevskega zbora, pod vodstvom Emila Lenar- čiča. A.ZSTA.VE V hotelu Dobrna si lahko do 5. septembra, ogledate razstavo likovnih del Arpada Šalamona. V galeriji sodobne umetnosti si lahko do konca avgusta, ogle- date razstavo stalne zbirke Likovnega salona. V Zdravstvenem domu v Celju do srede razstavlja poslikavo krožnikov, dr. Rajko Livio. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo do 16. septembra, na ogled razstava likovnih del Dane Kočice iz Rogaške Slatine. V prostorih Interkontrakta si lahko ogledate razstavo likovnih izdelkov, ki so nastali pri pouku likovne vzgoje na višji stopnji in likovnem krožku osnovne šole Glazija, pod vodstvom Zdenke Vrečko. V Osrednji knjižnici na Muzejskem trgu v Celju si lahko v II. etaži ogledate dve razstavi in sicer Potovanje v daljne dežele in razstavo šmarskega fotokronista Slavka Ciglenečkega. I M O Union do 31.8. ob 17.30, 19. in 20.30 ameriški film As ventura - Nori detektiv; Metropol 25.8. ob 19. uri ameriški film Nabriti kanoni, ob 21. uri pa ameriški film M Butterfly, od 26. do 31.8. ob 17. in 19. uri ameriški film Nabriti kanoni, ob 21. uri pa mehiški fihn Kot voda za čokolado. Kino Rogaška Slatina 26. in 27.8. ob 18. in 20. uri ameriški film Nabriti kanoni. Kino Dobrna 28.8. ob 19. uri, ameriški film Brez strahu. Kino Žalec 26. in 27.8. ob 20. uri, 28.8. pa ob 18. in 20. uri ameriški film Policaj z Beverly Hillsa 3. T A L O V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob 20.30, mednarodni plesni turnir v standardnih in latinsko- ameriških plesih. TekmovaU bodo plesni pari iz Avstrije, Hrva- ške, Italije, Nemčije, Velike Britanije in Slovenije. Na Kopitniku bo v soboto ob 13. uri, popoldne ob citrah, z neka- terimi znanimi citrarji, kot so Miha Dovžan, Marko Udovič in drugi. Pripravlja ga Planinsko društvo Rimske TopUce. V Šentrupertu nad Laškim bo v nedeljo ob 15. uri, enajsti prikaz starih ljudskih šeg, ki ga pripravlja Odbor za obujanje in ohra- njanje starih ljudskih šeg, navad in opravil pri Zvezi kulturnih organizacij občine Laško. Tokrat bo to prikaz Botrije. V Zibiki na Kozjanskem bodo v nedeljo ob 16. uri, šaljive med- krajevne igre za pokal Zibike. Prireditev pripravljajo Kulturno in Gasilsko društvo ter KJrajevna skupnost. Št. 34 - 25. avgust 1994 12 Še veliko beguncev Na območju šmarske ob- čine je trenutno 152 begun- cev iz Bosne in Hercegovi- ne. Pretekli teden se jih je pet vrnilo v domačo Zenico ter Gračanico, in to z dovo- ljenjem tamkajšnjih lokal- nih oblasti ter s hrvaškim tranzitnim dovoljenjem. Begunci v šmarski občini bivajo pri zasebnikih, tudi kot najemniki, nekateri pa pomagajo pri kmečkih opravilih. V območnem Rdečem križu jim skušajo pomagati s prehrambenimi paketi ter različnimi živili iz mednarodne humanitar- ne pomoči. V času najhuj- ših vojaških spopadov je bilo v šmarski občini kar 400 beguncev naenkrat, bi- vali pa so v zbirnem centru na različnih lokacijah. Po- tem, ko so manjše zbirne centre ukinili, so se begun- ci preselili v večje, v Veržej ter v Maribor. BJ Univerza za tretje živijenjsifo obdobje s tem izrazom označujemo različne oblike izobraževa- nja tistih upokojencev, kate- rih duh je še živahen in želja po znanju dovolj velika, da morajo del svojega časa po- svetiti pridobivanju znanja ali dejavnostim, ki jih pri- vlačijo. Tudi v Celju že nekaj me- secev poteka dejavnost te vr- ste. Pomoč in streho ji daje Osrednja knjižnica, nezna- ten denarni delež prispevajo udeleženci sami. Začetni program - jeseni se bo še na- daljeval - je ubran na domoz- nanstvo v širšem pomenu be- sede - spoznavanje celjskega območja z različnih vidikov. Doslej so bila na vrsti arhe- ološka najdišča, povezana z vodenim ogledom arheolo- ške zbirke Pokrajinskega muzeja in rimske nekropole v Šempetru ' (arheologinja Irena Lazar), geološka zgradba celjske pokrajine (geolog Janez Rihteršič), flo- ra in vegetacija celjskega ob- močja (dr. Ljerka Godicl) in kulturnozgodovinski spre- hod po Celju (Božena Orožen). Predavanja oz. ogledi so ob ponedeljkih popoldan. Ta dan se zdi najprimernejši, ker takrat navadno ni drugih kulturnih prireditev. Ude- ležba je povsem neobvezna, brez precUiodne prijave. Člo- vek pride, če ga tematika za- nima. Kajpada ni pogoj, da so udeleženci upokojeni, do- brodošli so tudi mlajši, še za- posleni, ki si izberejo tak »študij ob delu«. Domoznanskih tem je še in še (poglavja iz celjske zgodo- vine, predstavitev kulturnih delavcev v celjski preteklo- sti, ogledi kulturnih spome- nikov v mestu in okolici, spoznavanje rastlin na tere- nu itd.). Krog bi bilo mogoče še razširiti na druga področ- ja, tudi na jezikovne tečaje ali kakšno spretnost, če bi se pokazala želja in pripravlje- nost sodelovati. Septembra se bo na vratih knjižnice na Muzejskem trgu že pojavilo obvestilo o začet- ku jesenske sezone in o temi prvega srečanja. BOŽENA OROŽEN Nova karta Celja Te dni je v samozaložbi celjskega Geodetskega zavoda izšel nov načri Celja, ki poleg samega mesta zajema še primest- na naselja do Lopate, Košnice, Zadobrove in Štor. Novi zemljevid Celja se od prejšnjega, ki so ga naredili pred osmimi leti in ga že od konca lanske- ga leta ni bilo mogoče nikjer kupiti, razlikuje predvsem po sodobnej- šem pristopu. Prva stran načrta je izdelana klasič- no, vendar z vrisanimi novimi objekti in z doslej sprejetimi novimi imeni ulic. Na drugi strani je na barvni karti, posneti z le- tala, prikazano ožje sre- dišče mesta. Na načrtu najdemo še, kar je novost, krajši opis mesta v slo- venskem, nemškem in an- gleškem jeziku ter foto- grafije nekaterih po- membnejših kulturnih spomenikov v Celju. Do- dan je tudi seznam vseh ulic ter tistih kulturnih spomenikov in javnih ob- jektov, ki naj bi bili zani- mivi predvsem za turiste. Načrt mesta Celja je iz- šel v nakladi 4.000 izvo- dov, stane pa 677 tolar- jev. Kupiti ga je mogoče v vseh celjskih knjigar- nah, kmalu pa bo na voljo tudi drugod po Sloveniji. JI Srečanje rejniškili družin Tudi v laški občini se lahko pohvalijo s kar 17 družinami, ki so s toplino v srcu začutile stisko številnih otrok, zaradi neurejenih razmer v primarni družini prisiljenih poiskati varno zatočišče v tuji družini. V Centru za socialno delo občine Laško, ki nenehno bdi nad rejenci, so že večkrat raz- mišljali o tem, da bi poleg os- novne materialne pomoči po- skušaU tem družinam ponuditi še kaj več. Odločili so se za družabno srečanje. »Minulo leto smo se prvič srečali z nji- mi in bilo nam je prijetno,« nam je povedala prof. Janja Peterman. Ni naključje, da so se za podoben korak odločili tudi letos in zadovoljni so, da so se družabnega srečanja, ki je bilo minulo soboto pri ribni- kih na Marofu, udeležile sko- raj vse rejniške družine z re- jenci. »Takšni neobvezni stiki z otroki in rejniškimi družina- mi so zelo pristni in osebni, rejnice si izmenjujejo izkušnje, se med sabo bolje spoznajo, služba pa tudi vidi, kako prist- ni so odnosi med rejenci in rej- niki,« nam je še povedala Ja- nja Peterman. V laški občini imajo srečo, da so našli plemenite družine, iz katerih veje prava materin- ska ljubezen, zato ni naključje, da pogosto začasen ukrep odv- zema otrok od primarne druži- ne preraste v stalnega in da občasno rejništvo preraste v posvojitev. Srečanje so jim letos pomagah pripraviti Pi- vovarna Laško, Kmetijska za- druga Laško, podjetje Zor in prodajalna Rogač, za kar se jim Center za socialno delo le- po zahvaljuje. VLADO MAROT V Zihiki nova prireditev Kdo si bo prislužil nedeUskI prebodni pokal? V Zibiki na Kozjanskem pripravljajo za prihodnjo, Jernejevo nedeljo (28. avgu- sta), novo prireditev, Igre za pokal Zibike. Na zadnjo avgustovsko nedeljo je že dolgo krajevni praznik, v preteklih letih so ga obeležili predvsem s sre- čanji narodnozabavnih an- samblov, letos pa so se odlo- čili za spremembo. Pripravili so zabavne tekmovalne igre, v katerih se bodo pomerile ekipe iz sosednjih krajev. K sodelovanju so povabili ekipe Šaleka pri Velenju, Tinskega, Kristan Vrha, Sv. Štefana, Pristave pri Mesti- nju, Podčetrtka, Šmarja pri Jelšah, Šentvida pri Grobel- nem, Mestinja in seveda do- mačine iz Zibike. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z Ro- bijem Krivcem, predstavni- kom organizatorja, smo iz- vedeli, da je več ekip udelež- bo že potrdilo. Tekmovalci bodo vlekli vrv, hodili na smučeh, skakali v vrečah, prenašali vodo v brenti ter ciljali tarčo z vodnim cur- kom. Najboljša ekipa bo pre- jela prehodni pokal, sicer pa Zibičani opozarjajo na olim- pijsko geslo, da je najbolj važno sodelovati. Igre pripravljajo skupaj krajevna skupnost, kulturno in gasilsko društvo. Po tek- movalnem delu bo še veseli- ca, na kateri bodo za veselo razpoloženje igrali Zasavci iz Zagorja. BRANE JERANKO Družina poje Poseben odbor pri KS Andraž se že dalj časa pripravlja na organizacijo vsakoletne tradicionalne prireditve Dru- žina poje. Letošnja bo v nedeljo, 28. avgusta ob 14.30 na rokometnem igrišču pri Zadružnem domu v Andražu. Nastopilo bo dvajset družin iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Po prireditvi bo zabava z ansamblom Dan in noč iz Velenja. T.T. V spomin iVIarlca Frece Borci narodnoosvobodil- nega boja, aktivisti osvo- bodilnega gibanja, interni- ranci in celjska kultura ter prosveta so izgubili zasluž- no osebnost - Frecetovo Marico. Res se že vrsto let zaradi bolezni v javnosti ni več pojavljala, vendar je njeno dolgoletno delovanje zapustilo trajne in vsega spoštovanja vredne sledi. Njenih zaslug ni mogoče prevrednotiti in čas on- stran evforije jih bo posta- vil na mesto, ki ga ne bo mogoče spodbijati. Družina Frecetovih se je v usodnih letih okupacije v celoti izpostavila za osvo- bodilno gibanje. Njihova hiša je bila javka, Marica sama med ustanovitelji celjske mestne organizacije Osvobodilne fronte. Njena spomenica nosi čas vključi- tve v gibanje odpora v juli- ju 1941. Svojo narodnostno zavest in pogum je drago plačala, potem ko je bila oktobra 1941 kot aktivist- ka in kurirka aretirana, pretrpela je golgoto Borla, mariborskih zaporov in koncentracijskega taboriš- ča Ravensbnick. Seveda je bila po vojni aktivna tudi pri političnem delu, pred- vsem pa se je posvečala skupnosti internirank in organizaciji ZB NOV, po- klicno pa je vodila Mestno ljudsko knjižnico ter skr- bela za njen razmah. Kot kulturna delavka se je po- sebej posvečala amaterske- mu gledališču, bila je med pobudniki ustanovitve in postavitve poklicnega gle- dališča, pa med ustanovite- lji in nato častnimi člani celjskega Komornega zbo- ra. Razumljivo, da je delo- vala v vodstvih kulturnih in prosvetnih organizacij v občini, v okraju in v re- publiki Sloveniji. Enako povezavo je predstavljala v odborih bivših interni- rank, vse do mednarodnega komiteja. Svojih potomcev ni imela, bila pa je izredno delavna v društvu prijate- ljev mladine. Od številnih odlikovanj in priznanj naj njeno širino delovanja ilustrirajo pred- vsem: spomenica 1941, me- j dalja za hrabrost in zlati' znak OF, red dela, Čopova diploma društva bibliote- karjev, srebrno in zlato od- ličje svobode, zlati znak društva prijateljev mladine in priznanje za razvoj gle- dališča v Celju. Marica Frece je objavila mnoga pričevanja o okupa- torskih aretacijah v Celju in o osvobodilnem gibanju ter črtice o trpljenju slo- venskih internirank. Njena človečnost najbolj izžareva v pismu, ki ji ga je v taborišče pred svojo smrtjo skrivaj poslala pes- nica Anica Černejeva: »Iz srca se ti toplo zah- valjujem za tvojo človeško toplino, za tvoje prve bese- de iz revirja, za vse tvoje vedre in nasmejane obiske, za spomine na moje drage iz Celja, za tvojo široko- grudno radodamost in za vse, kar si in kar veje iz vsega tvojega bistva. Hvala tudi za zaupanje! Na svi- denje v svetlejših dneh. Tvoja Anica!« Ni treba več besed, da bi bil trajen spomin na pokoj- nico, ki je legla ljubljeni slovenski grudi v objem na dan, ko naj bi praznovala 81. rojstni dan. Saj bi bil tako in tako otožen. Legla je k počitku po vi- hrah življenja, polnega srč- nosti, delavnosti, požrtvo- vanja, a tudi radosti - in krivic. JURE KRAŠOVEC PLANINSKI KOTIČEK Andrejev dom na Slemenu Znana planinska postojanka Andrejev dom pričakuje pl2| nince na jasi na severovzhodni strani Slemena. Vrh je dobi svoje ime po domačiji Slemenšek, ki je nekoč stala toi V domu sta dve gostinski sobi, ima osemdeset ležišč in j odprt vse leto (tel. 895-154). Oskrbuje ga prijazni oskrbnil Milan, obiskovalcem ponudi enolončnice ali jedi po želji hrano pa si lahko pripravijo tudi sami. Ob domu je velik' parkirišče, kjer je dovolj prostora za najrazličnejše igrf obiskovalci pa se lahko odpravijo nabirat borovnice, gobe ii druge gozdne sadeže ali zdravilne rastline. Dom je dostopa po cesti, najlepša pa je pešpot iz Topolšice, čez Lom te mimo Žlebnika (uro in pol hoda). Andrejev dom na Slemen' je znan še kot izhodiščna točka proti Smrekovcu in domu » Uršlji gori. RUDI MRAI Na Dachstein in Donnerkogel ter Hleviško planino Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v prvi polovi' septembra na dva daljša izleta. Prvi bo 3. in 4. septembra na Dachstein, visok 29^ metrov, in Donnerkogel, 2055 m. Planinci se bodo v soboj 3. septembra, ob 4. uri zjutraj s posebnim avtobusom odi Ijali s parkirišča na Glaziji. T V nedeljo, 11. septembra, pa bo posebni avtobus ob 5.i^ zjutraj z Glazije odpeljal proti Hleviški planini ter na Vol sko in Čaven. Za vse dodatne informacije in prijave se lah!^' obrnete na Planinsko društvo Zlatarne, telefon 35-359. MOJCA MARO Št. 34 - 25. avgust 1994 131 Nepozabno občutje materinstva_ y DobW prt Planini smo obiskali Terezijo Frece_ Najlepše v življenju? Za Te- rezijo Frece je to občutek ma- terinstva, ko dobiš otroka, skrbiš zanj. Tri dekleta je ro- dila, zadnjo še po štiridesetem letu. Kot mati je doživela tudi najhujšo bolečino v življenju, nepričakovano smrt ljubljene prvorojenke. Približno trinajst let je od takrat, pa ni dneva, da ne bi potočila solze. Frecetovi živijo v čudoviti, osamljeni dolinici v Škamicah pri Dobju, v osrčju Kozjanske- ga. Ko smo poiskali dom naše zveste naročnice, smo naleteli na njeni hčerki, na Cvetko in Damjano. Dekleti sta brž po- klicali mamo, kmečko gospo- dinjo, ki je bila v bližnjem vi- nogradu. Prinesli smo ji zlati spominek za zveste naročnike, pa tudi pogovorili smo se. Naj- prej seveda o njihovem novem domu, z veliko truda zgraje- nem. Gospodarja Ivana ni bilo doma, ker je na zdravljenju v Topolšici. Pred tremi deset- letji je kupil ta hektar zemlje, kjer je prej stala majhna hiša. Ko je družina postala števil- nejša, je postalo pretesno, zato so zgradili sodoben dom, po- tem pa še hlev. Vse to z eno samo plačo, za gospodarjevo delo v štorski železarni, ter pridnimi rokami na domači zemlji. Pred kratkim so jim napeljali še telefon, oktobra, i nekoliko zamude, pa naj bi prvič telefonirali. Telefon je danes nuja, smo ugotavljali, in to precej draga. Morali so pro- dati kravo, pa še ni bilo dovolj. Veliko so se že namučili na tem koščku zemlje in precej napredovali. Najprej je vodil do hiše le kolovoz, pred pet- najstimi leti so se začeli voziti po makadamu, pred tremi pa že po asfaltu. Radi so tukaj, v romantičnem Dobju, pri tem pa omenjajo prijazne domači- ne, vse bolj urejene lokalne ce- ste, bližino trgovine in avto- busnega postajališča. V trgo- vino je po bližnjici le četrt ure hoje, toda danes srečaš le še redke pešce. Terezija Frece je bila doma v Javorju pri SUvnici, v druži- ni z osmimi otroki. »Imela sem zlata starša,« se spominja. »Bi- li smo srečni, kot so danes le še malokje.« V Škamicah je nato preživljala najlepše ter naj- hujše trenutke življenja. Težko je najti besede, ki bi izrazile vse tiste občutke, ko so priha- jale na svet njene punce ter 9( ženskih dvodelnih kompletov, naši kupci pa s, v glavnem starejše ženske. Prodajamo tud unikate in delamo po naročilu. Na začetku ogromno prodali, danes pa... Takšnih zniža kot so letos, trgovci ne pomnimo,« je dodi trgovka v Kreatorju in zmajala z glavo. Res je, stari dobri stari časi so minili, pril jajo novi, ki zahtevajo trdo delo, zlasti pa veli ko iznajdljivosti in prilagajanja. Trgovci p« zabijajo, da morajo tudi kupci trdo garati z prav tisti kupček denarja, ki jim polni blagaj ne in od njega živijo. Raziskave kažejo, d povprečna plača Slovenca komaj zadostuje z cel mesec, zlasti, če ima v hiši še nekaj lačni ust, za katere je treba poskrbeti. Razprodaje s sicer dobrodošle, a neučinkovite, saj v družin skih proračunih ostaja bolj malo denarja j oblačila, obutev, in podobno. Tako nekoliki manj premožni pravijo, da se jim na razproda jah še vedno ne izplača kupovati, tisti pa, \ imajo dovolj pod palcem, kupujejo po potrel čez vse leto. Ali se potemtakem razprodaj vendarle finančno izplačajo ali ne, lahko pn sodijo trgovci sami. BOJANA JANČI Foto: SHERP, Anica Kolenc i Mitja Ocvirk Marija Jug Brane But Kakovost ali cena? Navade kupcev so različne. Enim je pomembnejša kako- vost izdelka, ki ga kupijo, dru- gi spet gledajo na ceno, pri tem pa navadno ne pomislijo, da je včasih bolje plačati nekoliko več, saj je takšen izdelek mno- go boljši in bolj vzdržljiv. Ta- ko prihranimo ne samo čas in živce, ampak zlasti denar. In kaj pravijo o nakupih, kako- vosti in cenah kupci sami? Anica Kolenc, upokojenka, 57 let: »Kupujem bolj malo, kar pa kupim, kupim kako- vostno, kar je za moja leta nor- malno. Nikoli ne kupujem ce- nenega italijanskega blaga, pa tudi razprodaje pri nas me ne privlačijo. Pogledam v izložbo in če blago ni ravno »škart«, potem to zagotovo kupim. Na- vadno so to zimska oblačila, medtem ko poletnih stvari na razprodajah ne kupujem. Mla- di pa kupujejo raje nekoliko bolj poceni, saj nosijo stvari le eno sezono, manj pa dajo na kakovost.« Marija Jug, steklobrusilka, 34 let: »Včasih gledam bolj na kakovost, včasih na ceno — od- visno od stvari, ki jo kupim. Ker pa je dandanes potrebno pri vsem varčevati, v glavnem kupujem poceni. Pri tem mi- slim zlasti na oblačila, katerih cene so najnižje ravno na raz- prodajah.« Mitja Ocvirk, inženir geode- zije, 26 let: »Zame je najpo- membnejša kakovost izdelka, cena niti ni pomembna. Na razprodajah bolj malo kupu- jem, pri tem pa vedno preve- rim tudi kakovost.« Brane But, psiholog, 45 let: »Kakovost ali nizke cene? Od- visno od tega, v kakšen namen bomo izdelek uporabili. Ni na- mreč vseeno, ali kupuješ oble- ko za delo po hiši ali pa slav- nostno obleko. V prvem pri- Maša Ilovar meru je logično, da človek ku- pi poceni blago, v drugem pa je kakovost vendarle na prvem mestu. Menim, da se na raz- prodajah ne splača kupovati, saj so cene znižane zaradi sla- be kakovosti, zaradi slabega povpraševanja po določenih izdelkih, v glavnem pa zato, da se trgovci znebijo zalog.« Maša Ilovar, dijakinja, 17 let: »Kljub temu, da je kako- vost zame zelo pomembna, včasih nakupujem tudi v Itali- ji. Tudi na naših razprodajah človek najde zase kaj pamet- nega. Pogledam, kakšna je iz- bira, kakovost izdelka in nje- gova cena, premislim in se šele potem odločim za nakup. Na splošno plačam raje nekoliko več, kot da bi kupila slabo.« BOJANA JANČIČ Foto: SHERPA Za celjsko bolnišnico Letos so v večjih krajih šmarske občine pripravili že 9 krvodajalskih akcij. Kri je darovalo 930 obča- nov, kar je 41 več kot v istem lanskem obdobju. Za letos načrtujejo v šmarskem območnem Rdečem križu še 8 akcij. Danes so jo pripravili v zdravstvenem domu Ro- gaška Slatina. Največ kr- vodajalcev pričakujejo na septembrski akciji v slatin- ski Steklarni (skupno s Steklarsko šolo), kjer je približno tristo krvodajal- cev. Tam pripravijo letno po dve akciji. V preteklem letu je na območju šmarske občine darovalo kri 1778 krvoda- jalcev, vsa kri pa je za po- trebe celjske bolnišnice. BJ Pohvale v Šmihel Zadnji v sklopu petih tradi- cionalnih turističnih priredi- tev so svoj kraj in običaje predstavili v Šmihelu nad Mo- zirjem. V Šmihelu smo že lani opa- zili bistven napredek njihove- ga Ovčarskega praznika, letos, ko je bil na vrsti 18., pa velja organizatorjem prav tako izre- či le pohvalne besede. Ovčar- ski praznik je sicer manjši po obsegu, številu obiskovalcev in predvsem po trajanju prire- ditve, vendar je očitno, da se na tretjo soboto v avgustu or- ganizatorji dobro pripravijo. Letos so v šmihelski šoli pri- pravili izredno zanimivo raz- stavo starih predmetov, ki so jih na prelomu 19. stoletja uporabljali ljudje pod Goltmi. Na razstavi so prikazali pre- mete za vsakdanjo rabo (vilice, mlinček za kavo, držalo za tre- ske, petrolejke), orodje, ki so ga nekdaj uporabljali (različne vrste sekir, škarje za ovce...) ter namizne prtičke iz prete- klega stoletja. Osrednji del prireditve v Šmihelu, tisto, čemur sedaj že skupaj rečemo etnografija, so sestavljali utrinki iz nekda- njega življenja. Zanimiv in ko- mentiran prikaz striženja in pranja ovac, izdelava turškega plotu, pripravljanje domačih jedi... je pritegnil kar nekaj obiskovalcev in kolikor je bilo slišati, nikomur ni bilo žal, da se je potrdil na precej dolgo pot v zaselek pod Goltmi. Do- bre in vabljive so bile tudi do- brote iz kmečke kuhinje, žal pa sta vse lepe občutke iz so- botnega popoldneva v Šmihe- lu malce zatemnUa dva nebo- dijutreba balonarska štanta. urSka SELISNIK Sedemdeset let gasilcev Gasilci GD Pobrežje pri Rečici ob Savinji so prejšnjo sob« in nedeljo praznovali sedemdeset let delovanja. Na slovesni s je tekla beseda o zgodovini njihovega društva, razvoju in usf bih. Pobreške gasilce je pohvalil in jim podelil visoka odlii Franc Borovšek, predsednik Občinske gasilske zveze Mozir, Prireditve se je udeležil tudi mozirski župan Franc Miklavc,i je v svojem govoru poudaril pomen dela gasilcev. Ob sveč povorki petnajstih mozirskih gasilskih društev so razvili ti novi prapor društva. Sicer pa načrtujejo, da bodo v mes< oktobru dobili novo gasilsko avtocistemo, ki so jo kupili z lal nim denarjem, prispevki krajanov in občinsko pomočjo.' fotografiji: Franc Borovšek izroča plaketo Ivanu Žunterju zasluge pri razvoju GD Pobrežje. A B. J., Foto: JOŽE MIKLf Kmečka tekma na robu Celja N^C zanimiva prlteilltev v Leskovcu pri Uubečnl Ko so vaščani Leskovca pred tremi leti potrebovali de- nar za asfalt, so pripravili pri- reditev. Ljudem je bila všeč, ^j je predstavila staro kmeč- ko življenje. Sedaj asfalt ima- jo, zanimanje za stara opravila pa je vse večje. Letos so kmeč- ko tekmo spet ponovili. Tudi 2 vremenom imajo srečo, saj je bilo v soboto sončno že tretje leto zapored. Prireditev je bila na Mimi- kovi kmetiji, kjer se je včasih reklo pri Zlatic. Ne prav daleč so že celjske mestne stolpnice, tu pa je bilo v soboto kot v do- brih starih časih. Tekmovali so kosci in orači, izkazali so se tudi mlatiči, izmislili so si koz- jo tombolo ter pripravili bogat srečolov. Kmalu po štirinajsti uri je na prizorišče prišla po- vorka s konjeniki, kočijo, kos- ci, orači, rnlatiči ter krajani. Nastopajoči so bili z vseh ve- trov, orač celo iz prekmurskih Beltince. Med kosci je izstopa- če so ga ujeli, nagačili s slamo. Kljub naporu je ostalo mlati- čem dovolj moči za plesanje. Tako se spominja Herman Ar- lič, ki je mlačvo s cepci opazo- val kot otrok; pozneje so že delali z mlatilnico. Ivanka Mirnik, ki je priredi- tev v Leskovcu pri Ljubečni organizirala, pa se mlačve s cepci ne more spominjati. Z njo smo se pogovarjali o pri- reditvi, kot si jo je pred tremi leti zamislila sama, pomagajo pa tudi sosedi, prijatelji, gasil- ci z Ljubečne in iz Tmovelj, krajevna skupnost ter podjetja iz celjske in okoliških občin. Letos so dodali še kozjo tom- bolo. V ograjeni površini so bi- le oštevilčene številne parcele, ki so jih v času prireditve vzeli v najem tisti, ki so si zaželeli imeti pravo, živo kozo. Tisti, na katerega parceli se je koza najprej pokakala, je lahko po- stal lastnik te koristne živali. Pri Mimikovih pa so v soboto pripravili še veliko zanimive- ga in zabavnega. V Leskovcu je še nekaj kme- tov, precej pa priseljencev, ki starih kmečkih opravil ne poz- najo. Na sobotno prireditev so povabili tudi ljudi iz bližnjega mesta, precej pa jih povabila še ni slišalo. Škoda. Sicer pa: koliko celjskih otrok ni še ni- koli v živo videlo koze? Na primer. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Polzelani radi daruiejo Icri Krvodajalstvo je izrazito humana dejavnost, saj se človek za to, ali bo kri dal ali ne, odloča sam. Krvodajalstvo ima na Polzeli dolgoletno tradicijo, že od nekdaj pa je na odvzem krvi prihajalo veliko ljudi. Tako je bilo tudi na zadnjih dveh akcijah v letošnjem letu. Prve se je udeležilo 172, druge, minuli petek, pa 231 krvodajalcev. Nekateri izmed darujo- čih so povedali: Marko Miklav: »Star sem 22 let, tokrat pa sem kri dal drugič. K temu so me prego- vorili sodelavci iz Garanta, kjer sem zaposlen, akcije pa se nas je udeležilo 55 delav- cev. Tudi v prihodnje bom dajal kri.« Peter Debeljak: »Tudi jaz sem delavec v tovarni noga- vic na Polzeli, od koder se je te akcije udeležilo 176 krvo- dajalcev, kar je, kot slišim, v zadnjem času največ. Kri sem dal šestič in tudi v bodo- če bom med to dniš^ Med kosci je vzbujala pozornost ženska, Milka Gorenc iz Zadobrove. Prirediteljica Ivanka Mimik. la ženska, Milka Gorenc iz Za- dobrove. Posebnost je bila znana sku- pina mlatičev iz Škal pri Vele- nju, ki so prikazovali staro mlačvo celo v Prekmurju. Vo- dil jih je Herman Arlič, ki se mlačve s cepci spominja še iz začetka petdesetih let. Doma so imeli zanimiv senik, ki ga je pozneje pogoltnil rudnik. Mla- tiči so se na les vsako leto pod- pisali, najstarejši podpisi pa so bili iz leta 1911. Mlačva je bila povsod med najnapomejšimi kmečkimi opravili, Arlič pa se spominja tudi številnih veselih trenutkov. V Šaleški dolini so se šli klepanje metle: če so pri sosedih mlatili na isti dan, se je lahko zgodilo, da je mlatič vrgel v sosedovo gobno, naj- večji prostor senika, metlo. To je bilo ponižujoče, zato so ga, Amalija Brinovec: »Sto- krat raje dam kri, kot da bi se znašla v položaju, da bi morala kri dobiti. Je pa pri- jetno, ko veš, da bi kri dobi- la, če bi do tega prišlo, saj je pri nas veliko krvodajalcev. Zaposlena sem v tovarni no- gavic, tokrat pa sem kri dala devetindvajsetič.« Marjan Žagar: »Lahko bi rekel, da sem med krvodajal- ci veteran, saj sem danes dal kri osemdesetič, to pa je že majhen jubilej. Vsak zdrav človek bi po mojem moral darovati kri, saj je pri zdrav- ljenju in operacijah nenado- mestliiva.« „. a T. TAVČAR V povorki je bila tudi znana skupina mlatičev s cepci iz Škal pri Velenju. Prijazni poštarji Ceijsici šoferji na Trigiavu I^retekli ponedeljek so se vozniki, člani ZŠAM iz Celja, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Velenja ^^upaj s svojimi družinami odpravili na Triglav. Pot so začeli s Pokljuke, se iz Kota povzpeli do ^taničeve koče in Kredarice, v naslednjih dneh pa obiskali še Aljažev stolp. Sedmera jezera, se ^ili do Fiižin in se okopali v Bohinjskem jezeru. Pohod je organiziral Ferdo Ježovnik, podjetnik ^Teharij v sodelovanju z vodniki iz Slivnice, Teharij, Celja in od drugod. B. J., Foto: JOŽE MIKLAVC Celjska pošta si že nekaj ča- sa prizadeva, da bi izboljšala kakovost svojih telefonskih informativnih storitev. V zad- njem letu je naredila precejšen korak naprej, saj se je število informacij, ki jih lahko dobi- mo preko posameznih telefon- skih številk, povečalo za sko- raj polovico. Poleg tega je poštno podjetje uvedlo računalniško kontrolo prihajajočih klicev, podvojili so število delovnih mest, na katerih posredujejo informa- cije, pred kratkim pa so uvedli še glasbeni vložek in identifi- kacijo delovnega mesta. Za boljšo kakovost svojega dela so se morali uslužbenci za te- lefonskimi aparati še dodatno interno izobraževati. PTT Celje je želela ugotovi- ti, ali se je njihov enoletni trud za večjo prijciznost izplačal, zanimalo pa jih je tudi, ali dr- žijo govorice, da so uporabniki telefonskih informacij neza- dovoljni, zato so se odločili še za javnonmenjsko raziskavo, ki jo je za podjetje izvedlo dru- štvo Vivera iz Mozirja. Tristo rednih uporabnikov telefon- skih informacij iz omrežne skupine 063 je storitve ocenilo kot prav dobre in tako potrdi- lo upanje pošte, da je odnos njihovih uslužbencev do vseh, ki potrebujejo telefonske in- formacije, korekten in pri- jazen. 16 Šokantna nemoč Cellanl arugi na turnirju prvakov - Pušnik na »disciplinski" - Repenšek In Požežnik mednarodna sodnika Rokometna sezona se je za Celje Pivovarno Laško začela dokaj klavrno. Drugo mesto na 2. turnirju prvakov ni kata- strofa, je pa še pravočasno opozorilo za preplah. Zdeset- kani Zagrebčani so vendar zlahka opravili s pivovarji (23:28). V Golovcu! Lani je Zagreb v finalu celj- skega turnirja s Čavarjem, Jel- čičem, Pucem, Gudljem in Pe- riboniom tudi dosegel 28 go- lov, a jih prejel 32. Šerbec in kompanija so pač bili izjemno motivirani, Čater pa je nado- Najboljši strelec turnirja je spet Šerbec (CPL) z 22 goli, igralec Tomljanovič in vratar Matoševič (Zg). Sedmerka tur- nirja: Matoševič, Jeršič, Savu- kynas (Oran), Tomljanovič, Šerbec, Šarič (Zg) in na črti Mezey (Szeg). mestil odsotnega Levca v na- padu. Zdaj je bil Aleš Leve znova poškodovan, luknja v obrambi brez njega pa gro- mozanska. »Ni takšna težava, če izgubiš. Vendar, če brijejo norca iz tebe...,« je v nedeljo dopoldne razmišljal Boštjan Strašek, misleč predvsem na pet zaporednih podaj do osamljenega krožnega napa- dalca na črti. Letos pozimi je v 1. krogu evropske Uge prvakov kasnejši šampion Teka odnesel obe toč- ki iz Golovca, vendar po nepo- zabni bitki (19:21). Zdaj ni bi- lo ne značilne, trdne obrambe Celjanov, ne tekoče igre v na- padu, in trdnjava se je znova morala predati. »Blef? Ne, ne.- Enkrat se pač zgodi,« je nemoč priznal trener Josip Šojat. »Smo še daleč od prave forme, kot kaže pa smo imeli nekaj premočnih treningov. Še v so- boto dopoldne. Ni še čas za paniko, čeprav je bil spodrsljaj velik. Celje pač mora slaviti na - svojem turnirju in poraza nam zato ne bodo kar tako opro- stili.« Šojat je pričakoval motivi- rane Zagrebčane z novim tre- nerjem Kandijo, a so presene- tili še svoje vodstvo in novi- narje. Celjane so zasenčiU v celotnem poteku tekme, kar najbolj skrbi Šojata. »Ko je te- kla voda v ušesa, nismo znali nič preobrniti.« Tudi igralci niso skrivali po- trtosti. Iztok Puc pogreša ui- granost, Alvaro Načinovič zagnanost vseh, poškodovani Roman Pungartnik, ki ni razo- čaral, malo več strpnosti s tri- bun, kapetan Tomaž Jeršič pa trezno ugotavlja, da je še vse pred njimi. Najstarejšega, Ro- Gorenje je po odpovedi zaradi poškodb številnih igralcev (Meolic je celo moral na opera- cijo kolenskih vezi in sezona je zanj izgubljena) na turnirju slovenskih ligašev zamenjal Rudar. Vrstni red: Dobova, Šešir, Rudar 4, Jadran O, obe slovenski dvojici Repenšek- Požežnik in Krašna-Vodopi- vec pa sta opravili mednarod- ni izpit. (Ž.Z.) landa F*ušnika, v nedeljo s Szegedom ni bilo v postavi, zaradi manjših prekrškov pa ga čaka obravnava pred disci- Vroš Serbec (temni dres) je spet osvojil lovoriko namenjeno najboljšemu strelcu. plinsko komisijo kluba in lo- gično tudi udarec po žepu. Datum turnirja je prezgo- den, čeprav tega lanska eufo- rija in kar dober obisk nista dokazala. Zdaj je občinstvo že bolj izbirčno ter manj številno, kakovost iger pa resda skrom- na, saj so moštva šele zaključi- la osnovne telesne priprave. Zdaj je za Celjane na vrsti tur- nir v Hrpeljah, čez deset dni pa Ludwigshafen. Znova ne- močni? Ne verjemite! . DEANŠUSTER Foto: SHERPA Zdovc se mehča? Med Ikovim memori- alom sta se v Zrečah sesta- la Jure Zdovc in predsed- nik košarkarske zveze Mir- jan Bevc, pogovarjala pa sta se o načrtih našega naj- boljšega košarkarja. Zdovc je bil po srečanju zadržan, Bevc pa nekoliko bolj opti- mističen, saj reprezentanč- ni kapetan ni izrecno zavr- nil igranja za izbrano mo- štvo. »Za Zdovca ni pravih razlogov za odhod iz repre- zentance, je pa vse stvar njegovih ambicij. Pokazal je dobršno mero priprav- ljenosti za sodelovanje na večih ravneh, ostali bomo v stikih in sproti reševali zadeve,« je o pogovoru de- jal Mirjan Bevc. Tiselj odstavljen Do konca meseca razpis za novega selektorja moške rokometne reprezentance Predsedstvo Rokometne zveze Slovenije je v petek v Laškem z javnim glasova- njem 9:1 odstavilo selektorja moške reprezentance Toneta Tislja, s svojo »politično« od- ločitvijo pa povozilo stroko, kar je prvi tovrstni primer v slovenskem športu. »Zaradi slabih iger na EP je bU pritisk javnosti in po- kroviteljev hud, Predsedstvo pa pri svoji odločitvi ni zani- kalo ocene strokovnega sve- ta, marveč se je moralo opre- deliti tudi glede stvari, ki ni- so bile v tesni povezavi z igro in Tisljevim vodenjem. Ne- katere tijegove izjave so de- lovale zelo nesimpatično in. za dobro uspeha na SP smo se odločili za njegovo razre- šitev,« je dogajanja za zapr- timi vrati pojasnil predsed- nik zveze Mile Zupančič. Njegove izjave, še posebej del o pritisku pokroviteljev, je Tiselj označil kot neodgo- vorne. Da je bila stroka brez moči, priča tudi dejstvo, da je proti razrešitvi selektorja glasoval le predsednik stro- kovnega sveta Marko Šibila iz Maribor, predsednik tre- nerskega združenja Bojan Levstik pa se je vzdržal in takoj zatem v kuloarjih po- stal naj resnejši kandidat za izpraznjeno mesto. »Selektor si sam izbira po- močnika in potemtakem ne- gativna odločitev Predsed- stva zajema celotno strokov- no vodstvo moške reprezen- tance. Odstopil je tudi Vlado Bojovič, a se z novimi pravil- niki mesto direktorja ukinja in njegova odločitev samo prehiteva dogodke,« dodaja Zupančič. Novi selektor bo izbran na podlagi razpisa, ki mora biti pripravljen do konca mese- ca. Tone Tiselj je skupaj z Mirom Požunom nekaj vur po razrešitvi na turnirju pr- vakov dobil priznanje tre- nerskega združenja za uspešno delo z moško repre- zentanco v obdobju 1991- 1994 in v isti sapi napovedal, da se bo prijavil na razpis... ŽELJKO ZULE Adžovičeva k Bledu Celjske odbojkarice bodo v novi sezoni nastopale brez Erne Adžovič (kot tretja tuj- ka je odšla k Bledu), do dru- gih sprememb pa ne bo, če- prav zaostale finančne ob- veznosti še vedno niso v ce- loti poravnane. Državne prvakinje so s treningi štartale pred do- brim tednom dni, nova sezo- na pa se bo začela oktobra s srednjeevropsko ligo. Po nekaterih odpovedih bo na- stopalo samo deset ekip, ki bodo na koncu odigrale še končnico in po prvih medna- rodnih izkušnjah si Celjanke obetajo uvrstitev v zgodnjo polovico. Morebitni prihod sester Blažič je še vedno od- prt, ovira pa bi bila lahko visoka odškodnina. Pred Italijo z Rudarjem Med kandidati za uvodni kvalifikacijski nastop za nogo- metno EP proti Italiji so tudi Zupan (Publikum) za tekmo članskih reprezentanc ter Pešič, Spasojevič in Balagič (vsi Rudar) za srečanje mladih do 21 let, ki bo v Novi Gorici, naši najboljši nogometaši se bodo pripravljali v Topolšici in 4. septembra odigrali prijateljsko tekmo z velenjskim prvo- ligašem. Deset dni do Logarske Jubilejni maratonski pohod Celje-Logarska dolina bo S.eptembra, prijave pa vsak dan do 16. ure zbira ZŠAM Celje, Slomškov trg 1 (tel. 25-709 in 441-621). Štartnina je 1200 tolarjev, spodnja starostna meja pa 15 let. Prireditelji so letos poskrbeli za pomembno novost: poleg tradicionalne 75-kilometrske proge bodo še tri krajše s starti v Mozirju (40 km), na Ljubnem (25 km) in Lučah (15 km). Za vse pohodnike bo cilj v Logarski dolini, še vedno pa sta možna izstopa v Mozirju in Lučah.- LESNA INDUSTRIJA d.o.o. GOMILSKO Šmatevž 26 63303 GOMILSKO objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA ^„ Delovno m^sto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. POGOJI: - ustrezna izobrazba elektro smeri s priučenim znanjem kovinarskih del - dve leti delovnih izkušenj - nastop dela takoj Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po objavi reizpisa. FW^RAMA Nogomet L liga 3. krog: Naklo- Publ ikum 0:0, Rudar-Olimpija 1:2 (0:1); Spasojevič (65) je poraz le omilil; Železničar (Lj)-Vevče 4:0, Gorica-Koper 5:1, Beltin- ci-Korotan 4:2, Jadran-Mura 0:3, Izola-Primorje 2:2, Mari- bor-Kočevje 6:1. Vrstni red: Beltinci, Olimpija 6, Publikum 5, Maribor, Korotan, Koper 4, Primorje, Gorica, Mura, Ko- čevje 3, Železničar 2, Naklo, Rudar, Izola, Jadran, Vevče 1. II. liga 2. krog: Nafta-Era Šmartno 1:1 (0:0); točke je rešil Mašič (79); Drava-Radeče 3:1 (0:1); Kačičnik (42); Steklar-Turniš- če 0:0, Slovan-Dravinja 3:0 (1:0); Beltrans-Rudar (T) 0:1, Domžale-Železničar (Mb) 6:2, Elan-Piran 0:5, Zagorje-Men- geš 2:0. Vrstni red: Piran, Za- forje. Rudar 4, Tumišče, Era martno 3, Domžale, Radeče, Slovan, Drava, Dravtnja, Naf- ta 2, Steklar, Mengeš 1, Želez- ničar, Beltrans, Elan 0. III. liga 1. krog: Pobrežje-Šentjur 1:9 (0:4); rekordna zmaga v zgodovini tretje lige: Valek (51, 71, 77, 87), Marinček (32, 82), Bevc (35), Kidrič (40), Pa- šalič (45); Žalec-Bakovci 0:4 (0:2); Pohorje-Impol 1:1, Ren- kovci-Dravograd 1:2, Alumi- nij-Svoboda 3:0, SI. Gradec- Starše, Kungota-Kovinar pre- loženo. Rokomet Turnir prvakov Celje — l.krog: Pivovarna Laško-Granitas 25:20 (12:10); Šerbec 13, Jeršič, Pungartnik, Puc 3, Begovič, Načinovič, Ivandija 1; Zagreb-Szeged 22:20 (10:12); 2. krog: Pivo- varna Laško-Zagreb 23:28 (9:13); Šerbec 6, Pungartnik 5, Načinovič, Puc 3, Ivandija, Jeršič 2, Šafarič, Ocvirk 1; Szeged-Granitas 22:18 (12:10); 3. krog: Pivovarna La- ško-Szeged 27:22 (14:12); Pungartnik 7, Puc 5, Načino- vič, Serbec, Ivandija 3, Tomšič 2, Šafarič, Jeršič 1; Zagreb- Granitas 25:24. Končni vrstni red: Zagreb (75:65) 6, Pivovar- na Laško (75:70) 4, Szeged (64:67) 2, Granitas (62:72) 0. KonjenJštvo Državno prvenstvo Preskakovanje zaprek (Ve- lenje) - člani: 1. An. Kučer (Le- okadia, Celje); ekipno: 1. Krumperk, 3. Celj^e (Skalicky, Kučer); mladinci: 1. Novak tbkser Gary, Velenje), 2. Ka- petan (Greatin, Celje); ekipno; 1. Kn^perk, 2. Gotovlje (Ko šič, Janič), 5. Celje (Kapetai Zagožen); mladi konji: 1. £ Pevec (Diavolo, Gotovlje), J An. Kučer (Wardo, Celje), | Čamemik (Izidor, Celje). Košarka Pokal Slovenije Moški - 2. krog: Rogla - C© met 75:98 (33:52); Bokšan 28 Perkič, M. Srot 11, Črešnar g Dubrovski 7, Orož, Marguč { Slokar, Detiček 2 za domač« Plevnik 26, Kozal 22, Benič 21 Železnikar 12, Pučnik 8, Špc rar 5, Sivka 3, S. Šrot 1 za gc ste; Maribor - Elektra 86:8 (42:42); Rizman 47 (dev( trojk), Lipnik 13, Mrzel li Plešej 9, Kitak 6, Pečovnik ■ Tajnik 2, Brešar 1; Pivovani Laško - Rogaška 75:] (38:38); Vujovič 19, Starovai nik 15, Šoštarič 11, Dumik! Blago tinšek 8, Zdolšek ' Govc, Lapomik, D. Čop 2 j domače, Novakovič 36, Pa! - Kosovec 17, Petovar, Jurk( vič 10, Sušin 6, Virant 5, Ti bak 4, Petrovič 2 za goste. NA KRATKO Kadetska košarkarska re- prezentanca (trener Žgajner igralec Medvešek) je v drugem krogu kvalifikacij za EP nj Finskem zasedla 4. mesto in s« ni uvrstila na zaključni tumii Prijateljska košarka: Roga- ška-Cesko (Sarajevo) 96:8! (49:43); Novakovič 27, Sušin 23, Jurkovič 9, Tabak 8, Miču novic 7, Petrovič, Pale-Koso- vec, Nikitovič in Petovar 4. EP v jadralnem letenji — klubski razred (Dubnica nac Vahom, Slovaška): 33. Koč« var, 45. Polutnik (oba Celje). Poletni pokal A-J v smučar skih skokih za mladince (Vele nje) - do 18 let: 1. Grosar (G(^ renjska), 6. Kopušar (Ljubno|| do 15 let: 1. Kladler (Avstrija! 4. Miklavžina, 5. Hriberšel (oba Velenje). Prijateljski hfr kej: Inntal-Torpedo (Kazah stan) 1:9 (1:1, 0:4, 0:3); Ra škov. Mladinsko DP na divjih vo dah (Trnovo ob Soči): K-I spust: 2. Javornik, 5. Kur alt, f Pogorevc, 14. Plevnik, 2(1 Gedlička, 21. Tilinger; 3 x lK-1 2. Nivo I (Javornik, Pogorevc Kuralt), 4. Nivo II (Plevnili Gedlička, Tilinger); slaloK 27. Pogorevc. Poletna vaterpolska ligi Žustema-Neptun 16:11 {2i 5:1, 5:3, 4:4); Glavan 6, Škd 2, Romih, Matešič, Adamič 1 Koper-Neptun neodigran' ker ni bilo sodnikov. Na celjskem turnirju revial nega pokala v malem nogomf tu je zmagala ekipa Juii (Ljubljana) pred Oplotnicoi Strausom (Šmarje). Od petka do nedelje ^ v Ljubljani 4. evTopsko prveJ stvo v dviganju uteži za kad« ti, v dvorani srednje železnišk šole pa bo v kategoriji do 64 ^ nastopil Tomaž Bevc iz Celj* Z včerajšnjim 13. krogom i je nadaljevalo prvenstvo MN' Celje v malem nogometu. Vr^ ni red: Sportklub 22, Alo N\ 20, Goldhom 14, Štraus ^ Blato, D. želja 10, Z. Gučeki Rebus 8, Juventus 7, BeharJ Finale malonogometn«^ turniiia na Vranskem: Juv«' tus (Sentjur)-Klateži (Celil 6:0. DELO vedno v središču d o g a j a nI 17 Primerjava iger z žogo ^,'',^,"if!!J'^"'"^^J" '^^'sj^^^^ Poskus primerjave nogometa, košarke In rokometa s pomočjo treh fizioloških parametrov - Novembra v ZDA primerjave o športnih panogah so večne, eno prvih strokovnih raziskav na to temo pa je pred časom opravil dr. Dušan Polimac iz Celja. In kakšen je najbolj grob povzetek njegovega poskusa primerjave treh iger z žogo? po intenzivnosti in energetski porabi je najbolj zahteven nogomet, najbolj dinamična košarka in najbolj statičen rokomet. »V medicini dela je že nekaj časa uveljavljena doktrina o zahtevnosti posameznih delovnih mest. Določene parametre je mogoče prenesti v mer- ske enote, s katerimi je lažja primerja- va, ki je zapletena, zahtevna in zelo draga. V Celju smo že opravili nekaj raziskav, izkušnje sem prenesel na primerjavo med košarko, nogometom in rokometom, ki so pri nas najbolj profesionalizirane igre z žogo,« je dr. PoUmac razložil zametek raziskave, ki jo je med atletskim EP predstavil v Helsinkih na kongresu o raziskavah v športu. S skupino sedmih sodelavcev je v projekt vložil dva meseca intenziv- nega dela. Raziskoval je predvsem tri parametre: srčno frekvenco, porabo kisika in raven laktatov v krvi (nivo mlečne kisline). Za vzorec je na urad- ni prijateljski tekmi vzel po pet nogo- metašev F^blikuma, košarkarjev Pol- zele in rokometašev Gorenja, ki so bili skozi vso sezono nosilci igre in torej najbolj obremenjeni. »Portugalci so se pred časom soraz- merno površno lotili raziskave o obre- menjenosti nogometašev, naša pa je veliko bolj kompleksna in upal bi si trditi, da doslej najbolj popolna na svetu. Gre torej za neke vrste pilotsko študijo, realizacija pa je bila možna tudi zavoljo vrhimske opremljenosti našega Centra za medicino dela, pro- meta in športa,« pravi dr. Polimac. Stopnje obremenitve in študijo časa je pri vseh športnikih razdelil na šest parametrov. Osnovno vprašanje je bi- lo, koliko časa nogometaši, košarkarji in rokometaši med tekmo sedijo, stoji- jo, tečejo (jogging), krožijo (hitrejši tek) in sprintajo. Rezultati so bili po pričakovanju tudi nekoliko presenet- ljivi in seveda dopuščajo možnost do- ločene rezerve, ki bistveno ne zameg- ljuje vrednosti. »Po spremljanju študije časa in dela vsi enako sprintajo (okoli 10 odstot- kov tekme), rokometaši največ hodijo, nogometaši največ tečejo in krožijo, košarkarji pa največ sedijo. Kar 32 odstotkov tekme presedijo, pri čemer še enkrat poudarjam, da so bili moj vzorec igralci z največjo minutažo, ro- kometaši sedijo natančno četrt tekme, nogometaši pa seveda nič. Nekaj za- držkov je morda tudi zaradi dobrega sodelovanja rokometašev in košarkar- jev ter slabega nogometašev, a sem vendarle dobil najmanj 80 odstotkov želenih podatkov,« je nekoliko pobliže predstavil rezultate znani celjski zdravnik. Na račim raziskave z naslovom Po- skus primerjave nogometa, košarke in rokometa s pomočjo treh fizioloških parametrov je že dobil vabilo za na- stop v ZDA - v sklopu promocije olim- pijskih iger v Atlanti. »Naša metoda je bila doslej v svetu še nepoznana, zato Finci so na kongresu predstavili svojo kombinacijo bivanja na višini in tre- ninga v nižini. V centru za raziskave olimpijskih športov v Jivaskylli (veli- ka je za štiri celjske bolnišnice, stome- trska proga pa se konča dobesedno v laboratoriju) so zgradili neprodušno sobo, v kateri z dovajanjem dušika lahko ustvarijo razmere, ki povsem ustrezajo tudi tistim na nadmorski vi- šini 5000 metrov, na prostem pa so seveda povsem normalne razmere. S takšno metodo so bili njihovi smu- čarski tekači na zadnjih OI zelo uspešni, v bivalnih prostorih pa so imeli razmere naravnane na nadmor- sko višino 2300 metrov. tudi ustrezno zanimanje kolegov in vabilo ameriške športne akademije, na kateri bom novembra sodeloval v njihovem podiplomskem šolanju,« je zaključil dr.Polimac in za prihodnje leto napovedal raziskavo o dopingu. ŽELJKO ZULE Košaricarsice novice Rogaška Slatina: ženska ekipa bo že zdaj že skoraj zanesljivo izstopila iz prve lige in bo tudi razpuščena. Morebitni sponzorji so vsi po vrsti odklonili sodelova- nje in zdaj se čaka samo še na odločitev občine, za ka- tero pa bi bilo breme pre- veliko. Povrhu je dokončno odstopil predsednik Rudi Krebs, klub pa je zaradi pomanjkanja denarja usta- vil vse aktivnosti vključno s treningi vseh selekcij. Slovenske Konjice: dvodnevni Ikov memorial je dobil Tam Bus, ki je v fi- nalu premagal Iraklis (Zdovc zaradi poškodbe ni igral) z 82:63 (39:25). Drugi rezultati - za 3. mesto: Ro- gaška-Comet 78:64 (46:30); Novakovi« 29 za Rogaško, Plevnik 24, Benič, Kožar 14 za Comet; polfinale: Tam Bus-Rogaška 93:92 (48:46); Novakovič 25, Mičvmovič 18, Jm-kovič 16, Sušin 14; Comet-Iraklis 55:79 (28:31); Benič 16, Plevnik 12; Zdovc 6. Laško: med enoteden- skimi pripravami v Koba- ridu je Pivovarna Laško v tekmah za trening pre- magala Tolmin in Novo Gorico ter izgubila s Tri- glavom in Odejo. Na tur- nirju v Zagorju so nepopol- ni premagali Radovljico in izgubili z domačim B Uga- šem. Manjkal je tudi Gole, ki se bo ekipi priključil sre- di septembra in zaigral šele po novembrski prekinitvi prvenstva. Ples na ledu CeUe z novim trenerjem Borisom Uspenskim začenja slovensko zgonovlno revljskega drsanja — Trije olimpijski kandidati S sobotno revijo se je v Celju začela nova drsalna sezona, ki bo imela prvi vrhunec z no- vembrsko tekmo evropskega kriterija. Domači upi so se pod vodstvom novega trenerja Bo- risa Uspenskega predstavili z uvodno točko skupinskega plesa, ki je tako pri nas doži- vela krstno uprizoritev, načrti pa so tudi na tem področju še večji. »Med štiriletnim bivanjem v Ljubljani sem pobliže spoz- nal tudi celjske drsalce, kar mi je prvi stik olajšalo,« pravi Bo- ris Uspenski. »Veliko znanja so že osvojili in v reprezentan- ci poleg Janeza Špoljarja ter Nine Kranjc kmalu pričaku- jem še Anjo Bratec in Polono Peunik. Mladih tekmovalcev je dovolj, razmere za delo pa najboljše prav v Celju. Drugod po državi so za umetnostno dr- sanje rezervirani najbolj ne- ugodni termini in tudi zato zdaj gostimo reprezentante Izraela in Ukrajine.« Ukrajinski strokovnjak je mnenja, da se je slovensko mnetnostno drsanje v mlajših ženskih kategorijah že močno približalo evropskemu vrhu, pri fantih pa je razkorak še večji. »Za dekleta je pogoj za nastop na mladinskem svetov- nem prvenstvu v Budimpešti brezhibna izvedba dveh troj- nih skokov in dvojnega Axla, kar naj bi naša Kranjčeva na- redila do konca sezone. Za pi- onirke je načrt trojni skok in dvojni Axel, zaradi lažje pre- mostitve miselnih ovir pa smo zdaj na ledu skupaj z Ukrajin- ci,« pravi Uspenski. Po njegovem mnenju se bo- do obetavni celjski drsalci že z opazovanjem treningov fina- lista MSP Malutčenka in šeste na svetu Liašenkove prepriča- li, da bodo v kratkem tudi sa- mi izvajali podobne elemente. V primerjavi z vrstniki iz dru- gih evropskih v skokih ni bi- stvenih razlik, pač pa je pro- blematična kvaliteta drsanja, ki je posledica pomanjkanja redne vadbe na ledu in zasta- relega sojenja. Nova sezona bo pomembna tudi zaradi uveljavljanja sku- pinskih plesov na ledu, ki so že lep čas stalnica otvoritev vseh velikih tekmovanj. »Sodeluje- jo samo dekleta stara od 8 do 25 let, ki niso zdržala selekcije vrhunskega športa. V Celju Drsalci so pripravili prvi sez- nam potencialnih kandidatov za olimpijske igre v Naganu 1998, na katerem so tudi Spo- Ijar, Kranjčeva in Bratčeva. bomo ubrali enak model in z vajami začeli septembra. V revijskem drsanju ni skokov, največ kakšna pirueta, vse ostalo pa je sproščeno drsanje na plesno glasbo. V Sloveniji tega še ni bilo, bodočo skupino pa žeUm pripraviti za božično- novoletni nastop in verjetno bomo nastopali tudi v odmorih hokejskih tekem,« napoveduje Uspenski, ki drsalke že zdaj vabi na treninge, saj lahko v skupinskem plesu na ledu istočasno sodeluje tudi 32 dx- salk. ŽELJKO ZULE Foto: SHERPA Nova drsalna sezona se je začela z revijo in po napovedih naj hi bila tudi v znamenju skupinskih plesov na ledu. Start brez napovedi v uvodnem kolu športne stavnice smo prejeli 82 kuponov, med njimi pa ni bUo nobene pra- vilne napovedi: Pivovarna Laško - Zagreb 2, Rudar - Olimpija 2, Naklo - Publikum O, Naf- ta - Era Šmartno O, Pivovarna Laško - Roga- ška 2. Nagradni sklad se tako v skladu s pravili v celoti prenaša v naslednje kolo in bo že 20.000 tolarjev. Za vse igralce še opozorilo: četrti in peti par sta nogometni tekmi pokalne- ga tekmovanja in tip O pomeni izid v regular- nem delu srečanja. Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo upoštevaU kupone s poštnim žigom sobote, 27. avgusta, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Goldtng loto. ŠI^TNI KOLEDAR čemele, 25.8. Košarica Slovenske Konjice: Comet- Rogaška, Velenje: Elektra-Sa- tex (3. krog pokala moških, obe 19). Petek, 26,8, Nogomet Celje: Publikum-Gorica (4. krog SNL, 17). Sobota, 27.8- Letalstvo Celje: tekma državnega pr- venstva motornih pilotov (od 9. ure). Nogomet Šentjur: Šentjm--Slovenj Gradec, Ruše: Pohorje-Žalec (2. krog III. SNL, obe 16.30); Krško: Krško-Kovinar (Š), Šo- štanj: Usnjar-Unior, Laško: Tim Laško-KIV Vransko (1. krog MNZ Celje, vse 17). Streljanje Rečica pri Laškem: prija- teljski dvoboj Laško-Pliezha- usen (od 9.30). Nedelja, 28.8. Nogomet Kočevje: Kočevje-Rudar (4. krog SNL), Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Zagorje, Radeče: Radeče-Nafta, Slovenske Ko- njice: Dravinja-Elan, Mari- bor: Železničar-Steklar (3. krog SNL, vse 16.30). Sreda, 31,8. Nogomet Celje: Publikimi-Naklo, Ve- lenje: Rudar-Primorje (omsina finalapqkalaobe^l6.30i. , Št. 34 - 25. avgust 1994 18 • v sredo, 17. avgusta v prvih jutranjih urah, sta se v Barflyu ravsala Alek- sander Z. in Ivan R. Oba Celjana bosta šla k sodniku za prekrške. • Nek gospod je v sredo zgodaj zjutraj poklical na policijsko postajo in pove- dal, da se je pred njegovimi vrati utaboril neznan mo- ški, ki je v nočnih uricah trkal, potem pa omagal in zaspal kar pred vrati. Pre- nočevalec je bil Aleksander A., ki bo tudi moral stopiti pred sodnika za prekrške. • Isto sredo ponoči je bila potrebna intervencija na Petrolovi bencinski črpalki na Mariborski cesti. Zoran M. in Nazmi G. sta se spet spopadala z dolgčasom. Tokrat sta se ga lotila tako, da sta razgrajala, podirala vse, kar jima je bilo na poti. Prizanesla nista niti kan- tam za smeti in prometnim znakom. • V noči na prejšnji četr- tek tudi Mitji J. ni bilo da- no spati. Neznan moški, ki se je pojavil pred njegovimi vrati v bloku na Kraigher- jevi ulici, je trkal tako dol- go, se je Mitja raztogotil, poklical na policijsko po- stajo in si s tem zagotovil mir. Nočni trkač je bil Marko P. • V četrtek okoli treh zju- traj sta po Partizanski cesti razgrajala in razbijala Darko P. in Ivica D. Ker sta se norčevala in javnega re- da in miru, ju bo v kratkem k sebi povabil sodnik za prekrške. • Prejšnji četrtek zvečer so bili policisti obveščeni, da se na nadvozu v Šmarje- ti nahaja oseba, ki z višine meče kamenje na spodaj vozeče avtomobile. Zadevo so šli preverit, a se na nad- vozu ni nahajal nihče, ki bi bil podoben metalcu kame- nja. Morda pa je še pravi čas zbežal. • Prejšnji petek ponoči se je Branko S. sprehajal po mestu, pa so ga obstopili trije pijani moški, ga nazi- jali, eden .pa je vanj uperil razpršilec s solzivcem. Ko so nalogo opravih, so se vsi trije mačoti spravili v avto in se odpeljali. Policija je na dobri poti, da jih po- hopsa. M. A. Aktivnosti brez pravega učinka Prometna varnost se tudi letos ne Izbolišule Kljub številnim akcijam in večstranskim prizadevanjem vseh, ki se trudijo za boljše stanje v prometu, se le-to iz leta v leto slabša. Takšna ugotovitev velja tudi za le- tošnje prvo polletje, ko se je na naših cestah pripetilo 2853 nesreč. V letošnjih prometnih ne- srečah s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami udele- žencev je umrlo 32 oseb, v lanskih je izgubilo življe- nje 28 oseb. Lani je bilo 575 telesno poškodovanih, letos 552. Kljub temu, da je bilo v le- tošnjem prvem polletju manj nezgod s telesno poškodova- nimi udeleženci, se je pove- čalo število tistih nesreč, kjer so nastale najhujše po- sledice. Število mrtvih se je namreč povečalo za 14 od- stotkov. Zato v Upravi za notranje zadeve Celje oce- njujejo, da so bile prometno- vamostne razmere na cestah celjske regije, predvsem v zadnjih treh mesecih, slab- še kot v enakem lanskem ob- dobju. Samo v obdobju od aprila do junija je na naših cestah umrlo 18 oseb, 292 udeležencev pa je utrpelo hude ali lažje telesne po- škodbe. Glede na posledice pro- metnih nezgod je najslabše stanje v občinah Celje in Ža- lec, zadnje mesece pa se je stanje občutno poslabšalo tudi na območju občin Šent- jur (trije mrtvi) in Mozirje (dva mrtva). Še vedno se naj- več nesreč pripeti zaradi ne- primerne hitrosti, izsiljeva- nja prednosti ter neustrezne varnostne razdalje. Polletno poročilo UNZ Celje navaja tudi podatek, da je vsak če- trti udeleženec v prometni nezgodi pod vplivom alko- hola. Med povzročitelji so na prvem mestu vozniki oseb- nih avtomobilov (389), je pa zadnje čase med povzročite- lji vse več voznikov trak- torjev. Da se stanje tudi v letoš- njem drugem polletju ne umirja, govorijo nezgode, ta- ko po številu kot posledicah. Samo v tej številki poročamo o petnajstih prometnih ne- srečah, ki so se pripetilo v enem samem tednu dni. Seveda poročamo le o nezgo- dah s smrtnim izidom in hu- dimi telesnimi poškodbami udeležencev. Magistralna cesta Celje- Ljubljana velja za eno naj- bolj nevarnih, v času hmelj- ske trgatve pa je možnosti, da pride do nesreče, še toliko več. Na srečo se do zdaj ni_ pripetila nezgoda, ki bi bila neposredno povezana z obi- ranjem hmelja. Na povečano nevarnost pa v tem času opo- zarjajo tudi velike in pre- gledne table, ki potnike sko- zi Savinjsko dolino v štirih jezikih opozarjajo na obira- nje hmelja in previdnost pri vožnji. M. A. Foto: SHERPA Mrtev pod traktorjem Ivan Š. (59) iz Klanca nad Dobrno je minulo soboto po- poldne delal na polju in obra- čal traktor s priklopljeno eno- osno prikolico. Med obrača- njem pa je voznik iz neznane- ga razloga padel s traktorja med prednje in zadnje levo ko- lo. Traktor je z zadnjim levim kolesom zapeljal preko Ivana Š., ki ga je potem, že mrtvega, našel sin, ko mu je prišel po- magat. M.A. PROMETNE NfIGODE Ranjeni mopedist Na lokalni cesti v naselju Sveti LovTenc (Žalec) se je, v torek, 16. avgusta dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil huje telesno poškodovan voznik kolesa z motorjem. Na vozilih je škode za okoli 150 tisoč tolarjev. Zdravko A. (37) iz Marija Reke je vozil osebni avtomobil iz smeri Marija Reke proti Svetemu Lovrencu. Ko je pri- peljal v naselje Sveti Lovrenc, mu je na ravnem delu ceste nasproti pripeljal voznik kole- sa z motorjem, 68-letni Anton K. iz Kasaz. V trčenju, ki je sledilo, je bil voznik mopeda hudo ranjen. SIcočill z »vialca« Na lokalni cesti v Podčetrt- ku se je, v torek, 16. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili poškodovani dve mladi turistki. Miran. O. iz Šentjurja je te- ga dne vozil tim. turistični vlak po lokalni cesti iz smeri Olimja proti Podčetrtku. V bližini gostišča As v Podče- trtku sta pri zmanjšani hitro- sti iz zadnjega vagona skočili na cesto 14-letna Ana iz Ljub- ljane in 11-letna Vilma iz Gro- supljega. Pri skoku je Ana utr- pela hujše poškodbe, Vilma pa je bila lažje ranjena. Nepregledni ovinelc Na lokalni cesti v Topolšici se je, v torek, 16. avgusta po- noči, pripetila nezgoda, v ka- teri sta bili dve osebi hudo ra- njeni, gmotna škoda na avto- mobilih pa znaša okoli 700 ti- soč tolarjev. Rajko M. (21) iz Topolšice je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Topolšice proti Šoštanju. V Topolšici je v nepreglednem levem ovinku zapeljal na na- sprotni vozni pas po katerem se mu je približevalo osebno vozilo. Zato je Rajko M. zavil v desno in zaviral ter s tem preprečil trčenje z avtomobi- lom. Potem ga je ponovno za- neslo na nasprotni vozni pas, v tistem trenutku pa je iz na- sprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 26-letni Damjan L. iz Topolšice. Oba voznika sta zavirala, a trčenja nista mogla preprečiti. Hude telesne poškodbe sta utrpela sopotnika v vozilu Rajka M., 18-letna Ljiljana R. iz Gaberk in 19-letni Janko P. iz Topol- šice. Padel iz vozila Na magistralni cesti v Šem- petru se je, v sredo, 17. avgusta zjutraj, pripetila nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilu pa je škode za približno 250 tisoč tolarjev. Marko Š. (22) z Vranskega je vozil osebni avtomobil po ma- gistralni cesti iz smeri Žalca proti Vranskem. Pred mostom čez Savinjo v Šempetru je naj- prej zapeljal na desno banki- no, nato je vozilo drselo bočno čez vozišče na levo stran in se prevračalo po nasipu ter ob- stalo na njivi. Med prevrača- njem po nasipu je iz vozila pa- del voznik Marko Š. in se pri tem hudo poškodoval. Smrt na magistralki Na magistralni cesti zunaj naselja Žalec se je, v petek, 19. avgusta zjutraj, pripetila ne- sreča, v kateri je ena oseba umrla, ena pa utrpela hude te- lesne poškodbe. Tadej K. (21) iz Maribora je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Žalca proti cestninski po- staji v Arji vasi. Na ravnem delu ceste, približno kilometer pred cestninsko postajo, je iz neznanega vzroka zapeljal na levo in na vozni pas, ki je na- menjen za promet vozil iz na- sprotne smeri. Takrat je iz te smeri pripeljal voznik tovor- njaka s priklopnikom, 56-letni Czeskaw S., poljski državljan, ki je sicer močno zaviral, a si- lovitega trčenja le ni mogel preprečiti. V nesreči se je smrtno poškodovala sopotnica v osebnem vozilu, 22-letna Su- zana K. iz Maribora, voznik Tadej K. pa je bil hudo ranjen. Spregledal motorista Na Krekovem trgu v Celju se je, v petek, 19. avgusta do- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana, ena lažje, na vo- zilih pa je škode za okoli 100 tisoč tolarjev. Dragoljub B. (45) iz Celja je vozil osebni avto po Krekovem trgu. Ko je pripeljal do križiš- ča z magistralno cesto Celje- Laško, je vozilo ustavil. Po magistralni cesti je takrat pri- peljal avtobus, ki je dal pred- nost vozniku Dragoljubu B., ki je zapeljal na prednostno cesto in pri tem spregledal voznika motornega kolesa, 25-letnega Igorja L. iz Sevnice. Vozili sta trčili, motorist Igor L. je bil lažje ranjen, njegov sopotnik, Igor Z. iz Sevnice, pa je bil hudo ranjen. Smrtna v Rogaški Slatini Na Kidričevi ulici v naselju Rogaška Slatina se je, v petek, 19. avgusta popoldne, pripeti- la nezgoda na cestno-železni- škem prehodu. Žrtev je bil de- vetletni otrok. Iz smeri Rogatca proti cest- no-železniškem prehodu je vo- zila kolo 9-letna T.Ž. iz Roga- ške Slatine. Ko je pripeljala do prehoda, je na semaforju gore- la rdeča luč, zvočni signal pa je opozarjal na prihod vlaka. Kolesarka pa se ni ustavila; zapeljala je na progo v trenut- ku, ko je po njen pripeljal pot- niški vlak s strojevodjo, 26- letnim Vladislavom O. iz Ro- gatca. Po trčenju so deklico prepeljali v zdravstveni dom v Rogaški Slatini, tam pa je hudim poškodbam podlegla. Padec po pločniku Na Mestnem trgu v Sloven- skih Konjicah se je, v soboto, 20. avgusta zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena. Silvija K. (17) iz Bezine je vozila kolo z motorjem po Us- njarski cesti v smeri Poljske ceste. V križišču za Mestni trg je v ostrem desnem ovinku za- peljala levo ter trčila v robnik in padla po pločniku. Pri tem se je hudo poškodovala po gla- vi. Vozila je brez varnostne če- lade......._ .. Po nesreči pobegnil Na magistralni cesti v Vin- ski gori se je, v soboto, 20. av- gusta popoldne, pripetila nez- goda, v kateri je ena oseba utr- pela hude telesne poškodbe, na vozilu pa je škode za okoli 1 milijon 600 tisoč tolarjev. Rabim G. (44), državljan BiH, ki začasno stanuje v Slo- venj Gradcu, je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. V Vinski gori je prehiteval osebni avtomobil R4, takrat pa je tudi voznik katrce pričel prehitevati pred sabo vozeči avtomobil. Zato je voznik Rabim G. močno zavil v levo, pri tem izgubil oblast nad vozilom, med zanašanjem po vozišču pa je trčil v obcest- no ograjo. Od tam ga je zane- slo izven ceste in na hrib, kjer se je vozilo večkrat preko tali- lo. Hudo poškodovanega Rahi- ma G. so prepeljali v slovenje- graško bolnišnico, voznik ka- trce pa je s kraja nesreče po- begnil. Trčil v tablo Na magistralni cesti v Rim- skih Toplicah se je, v nedeljo, 21. avgusta popoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilu pa je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Boris T. (23) iz Rimskih To- plic je vozil motorno kolo iz smeri Laškega proti Rimskim Toplicam. Ko je pripeljal do blagega levega ovinka, je pre- hitel osebni avto in zapeljal na desno bankino, od tam pa ga je zaneslo na travnato površino, kjer je trčil v reklamno tablo. Dva ranjena Na lokalni cesti Nazarje- Grušovlje, zunaj naselja Trno- vec, se je, minulo nedeljo zve- čer, pripetila nezgoda, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali, gmotna škoda pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev. Primož K. (27) iz Bočne je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Spodnjega Pobrežja. Ko je zunaj naselja Tmovec pripe- ljal v levi ovinek, je zapeljal desno izven vozišča in trčil v obcestni betonski kanal. V nezgodi sta se voznik in so- potnik, 40-letni Anton L. iz Bočne, hudo poškodovala. Čelno trčenje Na magistralni cesti v kras- ju Tabor se je, v ponedeljek, 22. avgusta zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri so štirje ude- leženci utrpeli hude telesne poškodbe. Roland S. (27), avstrijski dr- žavljan, je vozil osebni avto iz smeri Vranskega proti Gomil- skem. V Taboru je v blagem desnem ovinku zapeljal na le- vo polovico vozišča v trenut- ku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 29-letni Ivan H. iz Čakovca. V čelnem trčenju sta se oba voznika hudo telesno poškodovala, hude poškodbe pa sta utrpela tudi sopotnika v vozilu Ivana H., 43-letni Dragutin T. iz Čakovca in 30- letna Angela V. iz Murske So- bote. Prebitro zavijanje Na lokalni cesti v Lahom- nem se je, v ponedeljek, 22. avgusta popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. Igor M. (18) iz Olešč je vozil kolo z motorjem po lokalni ce- sti iz smeri Marija Gradca proti Reki. V križišču v La- homnem je zavijal v levo v tre- nutku, ko je po prednostni ce- sti iz smeri Tevč pripeljal voz- nik osebnega avtomobila, 27- letni Jože C. iz Velikih Gra- hovš. V trčenju, ki je sledilo, je voznik mopeda utrpel hude te- lesne poškodbe. Zadel voznika mopeda Tretja hujša ponedeljkova nezgoda se je pripetila v po- poldanskem času na regional- ni cesti v naselju Grlice. Ivan S. (27) iz Virštanja je vozil službeno policijsko vozi- lo po regionalni cesti iz smeri Pristave proti Mestinju. Ko je pripeljal v naselje GrUče, je v ostrem desnem nepregled- nem ovinku trčil voznika kole- sa z motorjem, 16-letnega Zlatka M. iz GrUč, ki je s stranske ceste zapeljal na prednostno. Pri trčenju je voz- nik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe. Trčila tovornjaka v Obrežju pri Zidanem Mo- stu, zunaj naselja, se je, v pO' nedeljek, 22. avgusta zvečeii pripetila nezgoda, v kateri j« bila ena oseba hudo ranjena- Mustava D. (državljan BiH) je vozil tovorni avtomobil ^ smeri Radeč proti ZidaneiC Mostu. Zunaj naselja Obrežj« je zapeljal levo in trčil v na' sproti vozeče tovorno vozilO' ki ga je vozil 31-letni Robert P iz ELrškega. V nezgodi je MU' stafa D. utrpel hude poškodbe M.A Št. 34 - 25. avgust 1994 19 Uničevalsko neurje terjalo tudi človeško življenje Kaže, da se ie narava spel nalboll znesla nad delom laške občine Na precejšnjem delu našega območja je v ponedeljek, 22. avgusta med 18.30 in 21. uro, spet divjalo neurje z močnim deževjem in točo. Občinske komisije, ki so si šle ogledat prizadeta območja, bodo v kratkem pripravile tudi po- ročila o škodi, ki pa bo, brez dvoma, spet precejšnja. Škoda je nastala zaradi naraslih vo- da, zaradi udarov strele, ognja oziroma požarov in zaradi to- če, ki je klestila pridelke. Do tragičnega dogodka v tem nesrečnem večeru je pri- šlo okoli 19. ure v kraju Olešče v občini Laško, kjer je narasla in deroča voda poplavila brv čez potok Reka in s sabo po- tegnila 65-letnega Rudija Z. iz Olešč. Med najbolj prizadetimi ob- činami je občina Laško, njen zgornji del. Največ škode je na celotnem območju krajevne skupnosti Marija Gradec ter v delih krajevnih skupnosti Vrh nad Laškim, Šentrupert, Rimske Toplice, Sedraž in Re- čica, najhuje pa so bili priza- deti zaselki Reka pri Laškem, Harje, Radoblje, Leskovca in Dol pri Laškem. Na Reki in v Radoblju je bi- lo poplavljenih več stanovanj- skih in gospodarskih objektov, uničeni so travniki in kmetij- ski pridelki ter poškodovani infrastruktumi objekti. Na lo- Med huje prizadetimi je kmetija Jožeta Pirjevca iz Kruševca na Šentjurskem. Največ škode je na gospodarskem poslopju, ki so ga zalile hudourniške vode. kalni cesti proti zaselku Pož- nica je neurje z naraslo Reko odneslo pred štirimi leti zgra- jeno cesto (solidarnost mesta Ljubljana) po dolžini dobrih 100 metrov. V tem delu so bile domačije popolnoma odrezane od ostalega sveta. V kraju Olešče je strela udarila v dalj- novod, poplavljena pa sta bila cestna podvoza pod železniško progo v Marija Gradcu in pri Pivovarni v Laškem. Precej škode je bilo tudi na Šentjurskem. Med huje priza- detimi je domačija Jožeta Pir- jevca v Kruševcu. Hudourni- ške vode, ki so pridrvele iz smeri Resevne, so mu poplavi- le gospodarsko poslopje s silo- som. Poškodovani in imičeni so stroji, krma, pridelki itn., hudournik iz smeri Rifnika je poplavil del hleva Martina K. in hlev Jožefa O., v Kruševcu pa so hudourniške vode zalile tudi garažo z delavnico ter go- spodarsko poslopje, ki je last Antona S. Ko je udarila strela v gospo- darsko poslopje Jožeta P. v Trebčah, je zgorelo 12 nakla- dalk sena, 2 nakladalki slame ter razno orodje. Požar so po- gasili gasilci PGD Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično in Polje ob Sotli. Jože P. je oškodovan za 1 milijon 100 tisoč tolarjev. Strela je udarila tudi v lese- no brunarico v kraju Ples na Šmarskem, last Ivana N. Ob- jekt je v celoti pogorel, skupaj s krmo, stiskalnico za sadje itd. Materialna škoda znaša okoli 150 tisoč tolarjev, ogenj pa so ukrotili gasilci iz Buč in Lesičnega. Do tal je zgorel tudi kozolec Franca K. v Kavčah pri Vele- nju. Ko je vanj udarila strela, so zgorele tudi 3 nakladalke sena in okoli 3 kubični metri rezanega lesa. Škode je za okoli 100 tisoč tolarjev, gasili pa so gasilci PGD Šentilj in Velenje. M.A. Foto: SHERPA DELO vedno v središču d o g a i a n I Znak brez potrebe Srečko Šoferko je pred dnevi obiskal Rečico ob Savinji. Na samem trgu tam ob vaški lipi se kar ni mogel načuditi, ko je zagledal prometni znak z obvezno smerjo, puščica pa je gledala nekam v tla. To bi Srečko še nekako prenesel, toda nikakor mu ni šlo v glavo obnašanje voznikov. Nekateri so namreč sledili poti, kot (naj bi) jo nakazovala puščica, večina pa jih je užgala kar naravnost. Potem so šoferji stali v križišču ob zelenici, nekateri se niso mogli dogovoriti, kdo ima prednost, sledih pa so seveda zvočni ali svetlobni signali. »Še sreča, da se šoferji med sabo najlažje zmenijo,« je malce pomodroval Srečko, nato pa zavU v najbližjo gostilno. Tam je celo izvedel, da na križišču v sre- dišču Rečice načelno velja krožni promet, ki pa se ga razen avtobusnih šoferjev skoraj nihče drug ne drži. »Za koga neki potem sploh postavljajo prometne znake?« se je vprašal Soferko, ko je zapuščal Rečico. Za vsak slučaj se je držal tistega o krož- nem prometu. Človek nikoli ne ve... US Umrla v sumljivih okoliščinah Rok Z. (64) iz Sopot pri Podčetrtku se je prejšnji četrtek okoli 23. ure oglasil pri svojih sosedih in jih obvestil, da je njegova žena Ljudmila (63) potrebna zdravniške pomoči. PoklicaU so zdravnika, ta pa je ugotovil, da je Ljudmila že mrtva. Naslednjega dne je bila opravljena obdukcija, ki je pokazala, da je ženska umrla v zelo sumljivih okolišči- nah. Pri zbiranju obvestil in iskanju informacij pa so policisti in kriminalisti ugotoviU, da sta se zakonca veli- kokrat prepirala in pretepala ter da je bila pokojnica med prepiri pogosto ranjena po različnih delih telesa. Ker Ljudmila Z. o nasilniškem obnašanju svojega moža ni hotela nikjer govoriti, tudi pristojne službe niso mogle ukrepati zoper nevzdržne družinske razmere. Kaj se je med zakoncema dogajalo na usodni četrtkov večer, pa policija še raziskuje. mini KRIMICI Prlieli tatu V sredo, 27. avgusta dopold- ne, je v trgovino MCD Com- merce v Celju vstopil neznan mlajši moški. S trgovko je hi- tro navezal pogovor in ji za- upal, da namerava odpreti svojo trgovino, pa bi mu zato prav prišli fotografski posnet- ki lokala MCD Commerce. Tr- govka mu je dovolila, da si lahko ogleda prostore in jih fotografira. Niti za trenutek ni pomislila, da gre za kakšno neznančevo ukano, zato tudi ni bila nanj dovolj pozorna. Lahkovernost prodajalke pa je neznanec zlahka izkoristil, ko iz predala pod pultom ukradel 10 tisoč tolarjev, se za »prijaz- nost« zahvalil in odšel. Na osnovi dobrega opisa osumljenca so policisti PP Ce- lje že po 30 minutah prijeli 19- letnega Damjana G. iz Mari- bora. Z nožem nad policista Nekdo je šentjurske polici- ste obvestil, da je 42-letni Vik- tor P. iz Šentjurja zelo neva- ren. V domači hiši naj bi minu- li četrtek okoli poldneva s se- kiro ogrožal lastno mater. Ko sta na kraj dogajanja prišla dva policista, ju je Vik- tor napadel z nožem, katerega rezilo je dolgo 18 centimetrov. Policista sta se morala uma- kniti iz hiše, napadalec pa je pobegnil ven skozi okno. Za hišo je prišlo do ponovnega srečanja, tudi tokrat je Viktor grozil z nožem, v nadaljevanju pa zbežal mimo osnovne šole ter se skril za vogal in tam čakal v zasedi. Ko sta policista prišla v bližino, je pričel meta- ti kamenje nanju ter spet gro- ziti z nožem. Situacija je po- stala tako nevarna, da je eden od policistov prijel za pištolo ter Viktorju ukazal, naj odvrže nož. Po treh brezuspešnih ukazih je moral izstreliti opo- zorilni strel, ki je napadalca toliko zmedel, da ga je bilo mogoče prijeti, je pa pri prijet- ju Viktor P. z nožem porezal policista po roki. Končno sta ga le uspela obvladati in pri- peljati na policijsko postajo. Med drugim bodo policisti zo- per osumljenega storilca napi- sali kazensko ovadbo za kaz- nivo dejanje poskusa prepreči- tve m-adnega dejanja uradni _osebJ..__________........................... Nasilje v Tekačevem v Tekačevem pri Rogaški Slatini sta se prejšnji petek sporekla Vincenc L. in Tomi- slav T. Med prepirom, ki je po- stajal vse bolj vroč, pa je To- mislav stekel v hišo, se vrnil s kuhinjskim nožem v rokah ter napadel Vincenca in ga tu- di poškodoval. Ker si s tem očitno še ni dovolj ohladil jeze, se je spravil še nad pnevmati- ke avtomobila Vincenca L. ter jih, vse štiri, prebodel in pore- zal z nožem. Neporavnani računi Na Rogaški noči sta se, za- radi neporavnanih računov, minulo nedeljo ponoči sprla 55-letni Leopold K. in 30-letni Bojan K. Bojan je Leopolda večkrat udaril po glavi, tako da je nazadnje padel po tleh, z glavo udaril ob robnik ter obležal s hudimi poškodbami. M.A. Št. 34 - 25. avgust 1994 Begunske razglednice Bosanske begunce ubijata brezUeUe In naveličanost - Skrinje so prazne, prihranki že zdavnaj porabljeni — v velenjskem zbirnem centru In pri družinah Je nastanjenih okoli 1500 beguncev Ubežniki pred vojnimi gro- zotami, največ je bilo mater z otroki in starcev, so sprva iskali le kos kruha in streho. Mnogi med njimi pa so v Slo- veniji že tretje leto, a pred se- boj še ne vidijo rešitve. Pre- puščeni so brezdelju, poseda- nju po klopeh. Misli jih tiščijo navzdol. Eni pogrešajo svoje najdražje, druge ubija občutek nekoristnosti, tretje peče vest, da se nekdo drug bori za nji- hovo svobodo. Samospoštova- nja ni več, ker ga nimajo od kod jemati. Ni več varnosti do- mačih ognjišč, zasebnih kotič- kov, ne občutijo več utrujeno- sti od dela... Dal bog, da grem domov Anda si bo kmalu naložila šesti križ. Upokojitev je doča- kala že dve leti prej, preden se je razvnela vojna, po poklicu je bila medicinska sestra, za- poslena v mestni bolnišnici. Na stara leta, pravi, je že dru- gič postala sirota. Rodila se je v mešanem zakonu, njena mati je bila Srbkinja, oče Hrvat, oba ji je vzela prejšnja vojna, zato je v sirotišnicah preživela dvanajst mladostniških let. Danes spet išče svoj mir. V Ve- lenje je prišla pred tremi leti iz Travnika, s šestnajstletno vnukinjo, s katero pa nista več skupaj. Sejli je pričela rasti grba in babica je storila vse, da bi ji pomagala. Uspelo ji je vzpostaviti stik s prijateljico iz Nemčije, pripravljena je bila vzeti deklico k sebi in tudi pla- čati zdravljenje. Operirati pa je še ne smejo, saj potrebujejo pristanek očeta in matere, ta dva pa sta ostala v Bosni. Vsi čakajo, da mine vojna. Anda je nastanjena v zbirnem centru, v sobi skupaj z zakonskim parom. Šefikin dom v Bosanski Krupi je pogorel 6. maja 1992. Štiri mesece kasneje sta se skupaj z možem odpravila k sinu v Slovenijo. Mučijo jih denarne težave. Sedemindvajsetletna Ivan- ka prihaja iz Maklinovca pri Doboju, z očetom in materjo živi v zbirnem centru. Njihov dom se je spremenil v pogoriš- če 3. maja 1992. Kdaj se bom lahko vrnila in kam, se sprašu- je, in pravi: »Najrajši bi ostala kar tukaj in našla nekoga, s komer bi lahko živela.« Drugače razmišlja Raza, ki je pred vojno vihro ubežala iz Pamice pri Maglaju. Kaj si že- li? »Ako bog da, kuči! Što pri- je!« Odkar je zdoma, so tudi čustva otopela. »Niti let ne štejem več. Koliko sem stara? Tu nekje, osemindvajset? Pa saj ni pomembno...« Psihološica napetost se stopnjuje v velenjskem zbirnem cen- tru, ki ima dve lokaciji, ena je Dom učencev, druga pa Vegra- dov dom ob jezeru, je nasta- njenih 466 beguncev, med nji- mi 255 otrok. Precej več kot v zbirnem centru, kar 1173 be- guncev, pa živi pri gostitelj- skih družinah. Velenje jih je za Ljubljano in Mariborom spre- jelo največ. Trend prihajanja beguncev se je dokaj umiril lansko pomlad, do takrat pa je bilo Velenje tempirana bomba, ki bi lahko že naslednji trenu- tek eksplodirala. Sprejeli so več kot 5 tisoč ljudi, pri posa-;^ Grozdana prihaja iz Travnika. V zbirnem centru živi s štirimi otroki in si prizadeva, da ne bi občutili pomanjkanja. Njihova prihodnost je vedno bolj negotova. meznih družinah se jih je v majhnem stanovanju trlo več kot dvajset. Vse kaže, da se je v zadnjem času razmerje med prihodi in odhodi stabiliziralo. Vprašanje začasne namestitve begimcev ni več problematič- no, pojavljajo se stiske dru- gačne narave. »Soočamo se s prostorskimi težavami, saj je beguncem od- merjen zelo majhen življenjski prostor, ki jih utesnjuje in povzroča notranje napetosti ter nemir,« meni upraviteljica velenjskega zbirnega centra Majda Zupane. »Ljudje trpijo zaradi težav psihičnega izvo- ra. Nimajo nobene zasebnosti, svojih kotičkov, nimajo se kam imiakniti. V zbirnem centru kakšnih večjih težav ni, razen brezizhodne situacije med be- gunci samimi. Vedno manj se razumejo, kriva pa je naveli- čanost.« Tudi hrana je slaba, saj jim lahko ponudijo le dva obroka dnevno, zajtrk in poz- no kosilo, kar pa je za otroke, ki odraščajo, veliko premalo. Količina hrane je sicer zadost- na, a primanjkuje zdrave hra- ne. »Med begunci je čutiti veli- ke socialne razUke,« ugotavlja Zupančeva, »tako si lahko eni privoščijo precej več kot drugi. Dovolili smo jim, da imajo šte- dilnike v sobah, da si lahko tudi sami kaj pripravijo. Ti- stim, ki dobivajo denar od so- rodnikov ali prijateljev, je se- veda dosti lažje kot tistim, ki so v celoti odvisni od naše po- moči. Zato pa se mednje vriva- jo zagrenjenost, skreganost, tudi zavidanje.« Ob vsem tem pa ni težko opaziti, da je glav- ni problem, ki mori begimce, brezdelje. Za otroke je med šolskim le- tom poskrbljeno, saj begunska šola, v katero je vključenih blizu petsto otrok, dobro delu- je. Poučujejo izobraženi be- gunci, le redki med njimi pa so poklicni učitelji. Tudi naj- mlajši so dobili svoj prostor, majhen vrtec, ki ga vodijo tri vzgojiteljice begunke. Poskr- beli naj bi še za duhovno živ- ljenje beguncev, a to je najšib- kejši člen v že tako šibki veri- gi. Na rdečem križu in v zbir- nem centru se trudijo, pa ven- dar jim osebnega zadovoljstva in sreče tudi skozi razne de- javnosti ne morejo vcepiti, genske se vsaj malo razvedrijo - Napetosti med begunci se zaradi njih stisk še stopnjujejo, meni up, lenjskega zbirnega centra Majda Z Po dvajsetih letih dela v rudniku ii tudi za svoji dve vnukinji begunk l\/llš Maš letos z dvomesečnim zamikom - V Grižah so se spet Izkazali Žur za male in velike Tam zgoraj so v nedeljo očitno imeli slabo vest. Sonce je na zemljo pošiljalo svoje najtoplejše žarke. Kot da bi se hotelo oddolžiti organizatorjem griškega Miš Maša, ker so morali junija zaradi dežja kar dvakrat zapored odpovedati priljub- ljeno otroško prireditev. Čeprav dva me- seca kasneje, je bilo tako kot vseh sedem let zapored: trlo se je mladih in starih, povsod se je kaj dogajalo, v letno gledališ- če pa so prišli skoraj vsi, ki kaj veljajo na slovenski glasbeni sceni. Še preden se je človek prebil do Griž je bilo jasno, da se v tistem koncu doline dogaja nekaj zanimivega. S parkirnega prostora med žalskim hotelom in Žano je vsake dobre pol ure odpeljal avtobus Coca cole, vanj se je zgnetlo staro in mlado. Na poti do letnega gledališča in po njegovi okolici je ves dan sopil Rogačan. Qsto pravi pravcati mini parni vlak pa sta na Miš Maš pripeljala domačin Anton Cizej in Ljubljančan Janez Ogrinc. Ne le pripe- ljala, mini parni vlak je njima pongrun- tavščina. Seveda ni bil le paša za oči, temveč se je bilo z njim mogoče tudi pope- ljati po mini železnici, postavljeni na športnem igrišču. Le korak naprej so bile razstavljene številne živali, za razstavo so poskrbeli v domači lovski družini. Res so se potrudili. Na svoj račun so letos ponov- no prišli ljubitelji konjev. Igrive lepotce je med drugim iz svoje lastne konjušnice pri- peljal kar ravnatelj griške osnovne šole. Mimogrede je obiskovalce pozdravljala velika simpatična miška in najmlajšim stisnila v roko bonbon ali dva. Pot do osrednjega prizorišča je bUa tudi letos za- trpana s takšnimi in drugačnimi stojnica- mi. Kakšnih 20 trgovcev se je zgnetlo ob ozki poti. Pretiranega kiča ravno ni bilo, povsem pa se mu le niso izognili. Konec koncev je to prireditev za otroke, kakšna otroška veselica pa bi bila, če bi manjkali baloni in igrače, pa kakšne čarovniške co- pmije? Pravljična hiša na odru sramežljivih Titi, ki so v letno gledališče prišli že v dopoldanskih urah, so videli in slišaU nekaj znanih imen slovenske zabavne sce- ne: Ireno Vrčkovnik, prišla sta razigrana Spidi in Gogi, na domiselno okrašenem odru so se zvrstili fantje iz 12 nasprotja, zatem pa Čudežna polja. Mariborčani so si letos v Grižah prislužiU posebno prizna- nje, saj so eni redkih, ki ostajajo Miš Mašu zvesti vseh osem let. Do poznih večernih ur so si na odru podajah mikrofone še Pop design, Bojan Rakovec, Sanja Mlinar, pa Adi Smolar, Tomaž Domicelj, Aleksander Jež, Don mentoni band. Veter, Jani Kova- čič, Big Ben, pa Jan Plestenjak, Miran Rudan, Avtomobili in Šank ročk, pa še nekaj drugih, ki so bih pripravljeni priti v Griže samo za nekaj tolarjev. ToUko, kot znese običajna kilometrina. Še marsikaj se je dogajalo to nedeljo v Grižah. Na igrišču ringa raja na primer, pa v slikarski in kiparski delavnici, kjer so malčki ob pomoči v glavnem učiteljic gri- ške osnovne šole kiparili, risali in barvah, da se je nabralo materiala kar za nekaj razstav. Obljubljene Pike Nogavičke letos v Griže ni bilo, prihodnje leto pa zagotovo ne bo manjkala, obljubljajo organizatorji. So pa zato čisto v kotu letnega gledališča naredih povsem nov oder sramežljivih s simpatično pravljično hiško v ozadju. Nič več ne bo gneče pred vhodom v gleda- lišče in nič več potenja na vročem soncu. Da je oder res prava pridobitev, so se strinjah vsi nastopajoči: štirje čarovniki, pa lutkovne, plesne ter gledališke skupine in seveda vsi tisti, ki so zbrali dovolj ko- rajže, da so prepevaU na odru sramež- ljivih. Klobuk dol pred mladimi talenti Prav nič sramežljivo pa niso v Grižah nastopili mladi talenti. Gre za skupnino mladih nadebudnežev, ki jih po sloven- skih šolah odkrivajo v trboveljskem stu- diu H. Julija letos so ti mladi talenti na- stopili na osnovnošolskem festivalu Ko- rajža velja v Termah Čatež, nekateri iz- med njih pa so prepevali na poletnem Miš Mašu. Tudi iz naši krajev: Alenka Frece iz Liboj, Vikica Školč iz Poljčan, Polona Po- dovac iz Šentjurja, Valentina Kelemen iz Prebolda, domačinka Patricija Diklič in Marko Galič iz Šempetra. Marsikatero znano ime slovenske glasbene scene se lahko skrije pred temi mladimi fanti in dekleti. Še bomo slišali za njih, je bila prepričana tudi voditeljica tokratnega Miš Maša Eva Longyka. Citrarji in Karaoke? Letno gledališče zdaj spet sameva. Pre- ko 200 prizadevnih krajanov, brez katerih ne bi bilo te vesele prireditve za stare in mlade, si bo privoščilo zasluženi počitek. Veliko jih je: DPD Svoboda Griže, osnov- na šola, lovci, gasilci, taborniki, šahisti, pevci in godbeniki, pa še marsikdo. Orga- nizatorji preštevajo izkupiček. Miš Maš kljub dobri volji vseh pač zahteva svojih 10 tisoč mark. Svoje so seveda prispevali pokrovitelji: zavarovalnica Adriatic, Ban- ka Celje, Aero Celje in Coca Cola. Obenem pa v Grižah že danes razmišljajo o tem, kaj bodo postorili za prihodnji, deveti Miš Maš. Da bo še boljši in bolj privlačen. Vmes pa bodo že v kratkem spravili pod streho srečanje slovenskih citrarjev. In je- seni bi radi imeli v letnem gledališču čisto prave pravcate Karaoke. IRENA BAŠA Foto: SHERPA Prol Če se devic& Kajmorem,čeb( ni zastrigli z uš nos, češ, tale spet one. Metev prosa vilo, ob katerem« sicer zavrte misli povrh pa še po D vani dogodki. Toj neje - najprej bes kaši. RekU bi lahko, Slovenci preživel danji vek. Slovani leseni žlici, s kate mali, pri več slov dih reče »kašika« veku, vse dokler j na, edino prosa i šteti gospodarju, sena kaša tudi i pripravljena z la manjkati na 0 saj je veljala za! vitnosti. Povzeto retu, so jo na slo' kuhano na mlek" Ijeno z mastjo,J vendar tudi z Gorenjci pa s kj suhimi češpljanii| Dandanašnji prosa, večinoma] dajo in predeM kmečkih domov^ mizi bolj redek i v stoletjih preoM navsezadnje za^ črkovno pravdoj France Prešere^ kako da kaša n4 Različni viri 4 ovsena žetev m* čana v enem de* kmetje med seW si usluge vračaj spravljali pod ^ Št. 34 - 25. avgust 1994 20,21 delavnicah ročnih del, ki j-edstavljajo najmočnejšo ve- gttied dejavnostmi. V skupino ^ kvačkanje in pletenje je ^^jučenih šestindvajset be- ^k, svoje izdelke bodo tudi ^jedstavile na prodajni raz- .^gvi. Skupina za šivanje je j^tegnila štiriinštirideset be- ^pk, večinoma so bile začet- Jjce, a vse so se naučile izdela- .j srajce, hlače in obleke. Za- pomanjkanja denarja pa \g delo v takem obsegu ne bo jjoglo nadaljevati. Nobena de- gvnost ni zastonj, stanejo jvačke, pletilne igle, volna, ^ačkanec, blago, največji strošek pa so šivalni stroji. Ce jjnajo denar, na rdečem križu organizirajo tudi kakšen izlet. V Postojnsko jamo so že odšli, Portorož si je ogledalo 42 be- gunk in mnoge med njimi so Jrvič videle morje; za osnov- lošolsko mladino so letos pri- šli taborjenje na Slemenu JI v Ilirski Bistrici. Večino ča- sa pa begunci preživijo v mo- notonem ritmu brez pravega umika, ki bi jim dal vedeti, da so na nek način koristni in ne- pogrešljivi. Minevajo meseci, leta... v Domu učencev so življenj- ski pogoji boljši kot v Vegra- dovem domu. Sobe so sicer približno enako majhne, a prvi je novejši in lepše urejen, pa tudi higienske razmere so ne- koliko boljše, saj se razvrsti v eni skupni kopalnici približ- no 25 ljudi. To sicer ni malo... A tudi v Vegradovem zbirnem centru so se morali privaditi na življenje, kaj pa jim je preo- stalo? Težava tega centra pa je v tem, da postaja, kot pravi upraviteljica Zupančeva, na pol samski dom. V njem pre- vladujejo popolne družine, kajti za delavci, ki so tam prej stanovali, so prišle še njihove m. Z njim je vse slabše, skrbel pa naj bi za šestčlansko družino. žene z otroki. Možje so torej zaposleni in ker imajo sloven- sko delovno vizo, niso begunci. Takih je po mnenju Majde Zu- pane vsaj 80 odstotkov, med- tem ko v Domu učencev prebi- vajo izključno begunci. Na primer Grozdana s svoji- mi štirimi otroki, desetletno Arijano, šestletno Rehano, ki bo letos pričela obiskovati pr- vi razred, štiriletno Medino in najmlajšim, sedemnajstmeseč- nim Arminom. Že pred vojno se je mož zaposli v Švici in tam je tudi danes. Grozdana ima srečo, da ji pošilja nekaj de- narja, s katerim si pomaga iz meseca v mesec. Živijo zelo skromno, saj mesečno ne pora- bijo več kot petnajst tisoč to- larjev. Pred dvema letoma so pribežali iz Travnika, v njiho- vo hišo pa so se naselili begun- ci iz Jajca. Slišala je praviti, da na njeno mesto že spet pa- dajo granate. Pred vojno je bi- la zaposlena, pri tridesetih ima že deset let delovne dobe in štiri otroke. Služba ni bila dobra, pa vendar... »Tukaj smo zadovoljni,«, pravi Groz- dana. »Predvsem se trudim, da ne bi otrokom nič manjkalo. Ukvarjam se z njimi, dobro nam je, obenem pa ne vidim nobene prihodnosti. Meseci minevajo, leta...« Paketi postajajo skromnejši, strpnost upada številni begunci so se name- stili pri družinah, ki so jih bile pripravljene sprejeti. Mineva tretje leto in napetosti rastejo, ^cialne stiske se poglabljajo, denar je že zdavnaj skopnel, porabili so vse zaloge. V večini družin, ki so pred časom spre- jele begunce, že takrat niso bi- li dobro preskrbljeni. Tisti so postali revni kot cerkvene mi- ši. Ljudje so resnično na robu, materialno in duševno. Tisti, ki so pred prihodom beguncev še nekako živeli in še niso soci- alno ogroženi, pa bodo to v kratkem še postali. Na oni Anda živi že tretje leto v velenjskem zbirnem centru. Na majhen življenjski prostor se je priva dila, pogreša pa svojo vnukinjo. strani pa je druga težava, prav tako nepremostljiva: okrnjeno družinsko življenje enih in drugih. Delavec iz rudnika se želi po napornem delu spočiti, naužiti miru, snidenja s svojo družino. Begimec prav tako zahteva svoj prostor pod soncem. »V gostitelj skih družinah prihaja do velikih finančnih in prostorskih stisk,« meni Da- rinka Herman, sekretarka Rdečega križa Velenje. »Pre- vladuje pomanjkanje hrane, oblačil in posteljnine. Pre- hrambeni paketi, ki jih dode- ljujemo mesečno, ne zadostu- jejo. Sploh pa postajajo v zad- njih dveh mesecih vedno bolj skromni.« Ta mesec so prejeli paket, ki je vseboval nasled- nje: 4 litre olja, 2 kilograma fižola, 450 gramov suhega kvasa, kilogram pralnega pra- ška, milo, zobno pasto in higi- enske vložke. Podobne pakete, predvideva Hermanova, jim bodo lahko dajali do konca le- ta. Gostiteljski družini pripa- da še denarna pomoč, ki znaša 1100 tolarjev mesečno na be- gunca, dodeljujejo pa jo ta- krat, ko imajo denar, na pri- mer za pretekUh šest mesecev. V Rdečem križu občutijo ve- liko hude krvi in še več neute- meljenih očitkov, ki pravijo, da za domače materialno ogrožene družine niti približ- no ne skrbijo tako dobro kot za begunske. Da bi se izognili prepirom, so raje ločili dnevno razdeljevanje pomoči begun- cem in socialno ogroženim do- mačim družinam. Lačnim po- puščata krotkost in strpnost. Enkrat udari vojna, drugič bolezen Alija in Musa sta se preselila v Slovenijo pred več kot dvaj- setimi leti. Mlajša hči Senida je krenila z njima, starejša je ostala v rodni vasi. Gornji Viš- nji pri Živinicah, ker se je že- lela poročiti in imeti otroke. Res je rodila dve deklici, od katerih pa se je morala zaradi vojne ločiti. Pred dvema leto- ma ju je poslala k dedku in babici v Velenje. Tudi njuna mlajša, Senida, je pred šestimi leti povila otroka. Ne ona ne mati ne dobita dela. Za šest ljudi je skrbel Alija, ki pa je po dvajsetih letih dela v jami hu- do zbolel. Lani so ga operirali in mu odrezali želodec, od ta- krat gre z njim navzdol. »Alija, zate ni več šib ta,« mu je dejal zdravnik in ga dal v bolniško. V manj kot letu dni je shujšal za osemintrideset kilogramov. Iz udrtih oči bije nemoč. Zara- di življenja, ki zna silno udari- ti. Naučil se je spoštovati svoj čas, zakaj dojel je tisto, kar mnogim uide... Včasih dvigne človek roko sam nase, kdaj drugič spodseka življenje bo- lezen. KSENIJA LEKIČ B metev - Slovencev mnogih setev lahko vrti, mec zgubi. zor: Slava Vojvodine Krajnske) marveč naravnost na pod, kjer 50 prvi snop postavili na kar se da slovesen način. Okoli prve- ga so v krogu postavljali druge v kopico in so ponekod metev tudi po tem poimenovali, ko so fekli, da gredo »na kopico«. V Šentrupertu nad Laškim ponuja zvezo z metvijo prosa ledinsko ime skupine hiš okoli lekdanje »graščine« oziroma na sedlu z laške strani. Stari hiši z gostilno od nekdaj rečejo *aa skopic«. Kopica, postavljena prejšnji untrci<, bogato okrašeni, kakršne so takrat nosili, šivala utrgan trak. Smeha je bilo veliko, vendar pa smo za nekaj časa morali dati mir, saj je bilo tudi nekaj hude krvi. Ponavadi pod takšnimi oblačili ženske ni- so nosile hlačk in tista igrica, ko morajo z zavezanimi očmi hoditi med flašami je bila kot nalašč za nas muzikante. Namesto steklenic smo se namreč na tla ulegli mi. Ljudje hočejo čimveč smeha in ko malo popijejo, potem ni več važno kaj bo. Med dmgim je bila zabavna igra tudi tista, ko morajo ženske miže upihniti svečo. Najprej poskusi brez zaveznih oči, seveda brez pro- blemov, potem pa se muči miže in pri tem Ena iz Janezovega roitava žena sprašuje moža: »Dragi, sosedo Franci pravi, da sem fejst, kolega Mičo p'<>\ da sem grda. Komu naj verjamem?« »Ne enemu, ne drugemu. Jaz bi rekel, si fejst grda.« sploh ne ve, da piha nekomu, ki je slel hlače in zamenjal svečo, v zadnjico. Na kuharice smo tudi gledali, poisk najbolj >znucan< kmečki pribor, ga očistili pokazali svatom, kako so delale in da si zaslužijo nagrado. Ko pa so prejemale laf mo, jih je starešina malce zadržal, tako ' smo lahko v kuhinjo nastavili plug, brano podobno kmečko orodje ter vse obrnili i glavo. Potem pa >juriš< okol' voglov. Ko se dobimo skupaj bratje in sestre Re*' ko, seveda obujamo spomine in je neverje' no veselo, saj vsi igramo. Veselo pa je P! nas tudi sicer, saj sin stopa po mojih stop' njah in če gre za kakšen zahtevnejši >špl jim kar povem; >mojega srna vzemite!« 1 EDI MASNI Št. 34 - 25. avgust 1994