Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc Zupanc, univ. dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Letna naro~nina Dijaki, {tudenti 16,70 EUR / 4.000 SIT Posamezniki 33,38 EUR / 8.000 SIT Podjetja, ustanove 158,57 EUR / 38.000 SIT Obrtniki, {ole 79,29 EUR / 19.000 SIT Tuji naro~niki 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 59, {t. 3 UDK 630 / ISSN 0024-1067 marec 2007 uvodnik I{~e se lastnik … »Na bolje gre!« Tako je menila večina obiskovalcev in razstavljavcev na zadnjem sejmu »Dom« v Ljubljani. Obiskovalci so bili predvsem zadovoljni s pestrostjo in sodobnostjo razstavljenih izdelkov. Managerji pa so v večini primerov pohvalili trenutne gospodarske okoliščine v svetu in navdušeno razlagali o novih poslovnih načrtih. »Duh« optimizma in ponosa na lesnopredelovalno industrijo je zamenjal občutek nemoči in neperspektive te panoge, ki smo ga čutili še ne dolgo časa nazaj. Strinjam se, da je slovenska lesnopredelovalna industrija naredila pomemben korak v razvoju novih izdelkov, povečanju kakovosti in iskanju novih trgov. Vendar se mora do »zdravega« (profesor Ribnikar bi rekel normalnega) poslovanja slovenskih lesnih podjetij zgoditi še marsikaj. Na trgu je še vedno presežek ponudbe nad povpraševanjem, zaradi česar je donos na vložena sredstva še vedno podpovprečen. Toda stvari se na trgu urejujejo predvsem z izpadanjem manj uspešnih »igralcev iz igre«. Eden ključnih problemov za podjetja je še vedno lastništvo. Država (KAD in SOD) je v večini primerov še vedno najpomembnejši lastnik slovenskih lesnih podjetij. Oba državna sklada poudarjata, da naložbe v lesnopredelovalno industrijo niso njihove strateške naložbe in se trudita svoje deleže prodati. Zanimanja iz tujine skorajda ni. Mnogokrat smo za tujce preveč draga delovna sila. Domača lesna podjetja nimajo dovolj sredstev ali poguma za prevzem podjetij v panogi. Drugi investitorji (finančne organizacije in druga podjetja) pa bi državne deleže poceni kupili in na ta račun v kratkem času nekaj zaslužili. Zato je država pri poskusu odprodaje slovenske lesne industrije neuspešna. Osebno menim, da bi država lahko bila primeren (so)lastnik za naša lesna podjetja. Država kot lastnik lahko »sledi« tudi drugim ciljem poleg dobička, to je zaposlenost, davki, ekologija, decentraliziranost (uravnoteženost«?) države in gospodarstva. Povedano drugače, država bi lahko na naložbo v lesnih podjetjih gledala bolj dolgoročno kot pa zgoraj omenjeni potencialni investitorji. Slovenska lesna industrija potrebuje še čas, da se prestrukturira (»zajame sapo«). Žal se tudi pri nas kaže, da država ni najboljši lastnik. Država ni sposobna strateško razvijati podjetja in panogo, kadriranje (uprav) pa je dostikrat po načelu »važno da je naš«. Kot možnega dobrega lastnika za slovenska lesna podjetja vidim managerje. Managerji prihajajo iz lokalnih okolij podjetij in pri svojem odločanju upoštevajo družbeno odgovornost podjetja. Z managerskimi prevzemi bi lesna podjetja postala lastniško podobna konkurenčnim podjetjem v tujini (večinoma gre za družinska podjetja). Išče se najboljši lastnik! dr. Marko HOČEVAR kratke novice kazalo stran stran 56 61 Sekundarni floem pri Vpliv temperature na navadni jelki in navadni smreki Sesonary phloem in silver fir dielektri~ne lastnosti lesa Influence of temperature on the dielectric properties of wood and Norway spruce avtorji Milan MRAVLJAK, Matej JO[T, avtorica Jožica GPJČAR Milan [ERNEK stran Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. III. del: Vpliv izhodi{~ne vla`nosti lesa Leaching of copper biocides from wood. Part III: Influence of initial wood moisture content avtor Miha HUMAR I{~e se lastnik ... 53 Marko Ho~evar Tr`enje v izobra`evanju - III. del 75 Vojko Kalu`a MILANO - I saloni 2007 82 Sanja Pirc Mednarodni sejem SAIEDUE 2007 - Bologna 84 Stojan Ulčar Ustvarimo si prednost - Skupina WEINIG na LIGNI 2007 71 iz vsebine 55 Sosedje izkori{~ajo na{e gozdove ... Novi izdelki Henkla - PATTEX specialno lepilo in Pritt Multi Tack 74 JELOVICI ponovno “EVROPSKA ZVEZDA” 87 Motivacija zaposlenih 88 Lesarji in gozdarji aktivni v 7. okvirnem programu 90 Poslovno svetovanje in u~inkoviti odnosi 91 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: iverne plo{~e - 4. del 92 kratke vesti Uspeh SVEE na sejmu MEBEL 2007 v Skopju ^T Na 33. mednarodnem pohi{tvenem sejmu MEBEL 2007 v Skopju je SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi, prejela najvi{je priznanje sejma v kategoriji kuhinjskega pohi{tva in sicer: ZLATI GLOBUS za kuhinjski program PINA. Razpoznavne zna~ilnosti kuhinje PINA so prepri~ale tako strokovno kot {ir{o javnost. Glavno vlogo pri tem ima igra kontrasta in harmonije, ko se prepletata design lesne eksote z elegantno beige barvo, kar daje vtis brez~asnosti. Tudi ritem in popolnost, horizontalne linije in osve`ujo~a vedrost so odlike tega kuhinjskega programa. [tevilna priznanja, ki jih SVEA prejema na mednarodnih pohi{tvenih sejmih za razli~ne kuhinjske programe, dokazujejo, da je pestrost in raznolikost ponudbe klju~en dejavnik za zadovoljevanje potreb in želja kupcev. ijaLes 59(2007) 3 kratke vesti Sosedje izkori{~ajo na{e gozdove in posredno uni~ujejo na{o lesno industrijo Ali bodo pristojna ministrstva usli{ala javni poziv na ustavitev eksploatacije slovenskih gozdov? Na pobudo lesnopredelovalne industrije Koro{ke je v prostorih Lesne TIP Tovarne ivernih plo{~ Oti{ki Vrh, d.d. v petek, 16.03.2007, potekal strokovni posvet o temi Izvoz lesnih surovin v sosednje države in s tem povezani nevzdržni dvigi njihovih cen, ki so se ga udele`ili ~lani neformalnega zdru`enja predelovalcev hlodovine Koro{ke. Vsi ~lani zdru`enja (tako predelovalci na primarni kot sekundarni ravni) se vse pogosteje sre~ujejo z enakim problemom – pomanjkanjem doma~ih lesnih surovin, ki jih morajo nadomestiti z uvozom iz tujine kljub dejstvu, da je Koro{ka ena izmed z gozdom najbogatej{ih regij v Sloveniji, posledi~no pa tudi z nevzdr`nim dvigom cen, ki ote`ujejo konkuren~nost proizvodov doma~e lesno predelovalne industrije. Cilji neformalnega zdru`enja, ki se namerava v kratkem preoblikovati v formalno obliko dru{tva, so jasno naravnani in usmerjeni k zajezitvi izvoza doma~ih lesnih surovin na tuje. Pri tem se ra~una tudi na pomo~ dr`ave, pristojnih ministrstev in že obstoje~ih podobnih dru{tev in strokovnih združenj po vsej Sloveniji. ^lani združenja so si enotni, da je potrebno pri~eti s strokovnim osve{~anjem lastnikov gozdov (74 % koro{kih gozdov je privatnih, le 26 % jih je dr`avnih) o posledicah, ki jih prina{a prodaja njihovega lesa tujcem, celotni regiji in {ir{e tudi Sloveniji. Dejstvo namre~ je, da lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zagotavlja ve~ kot 20.000 delovnih mest (velik del tudi na Koro{kem), dejstvo pa je tudi to, da lesnopredelovalna industrija ustvarja dosti vi{jo dodano vrednost kot prodaja lesa na tuje. S prodajo lesa v tujino se manj{a dohodek države, zato bi bilo smotrno, da to problematiko resno preu~ijo tudi na državni ravni. Znani so namre~ ukrepi sosednjih držav, ki jim je uspelo na nacionalni ravni izoblikovati pripadnost in solidarnost doma~emu gospodarstvu, s tem pa za{~ito in zagotovitev delovnih mest doma~im delavcem. ^lani zdru`enja so si tudi enotni, da je potrebno lesnopredelovalni industriji v Sloveniji prisluhniti in pomagati pri re{evanju težav, ki jo pestijo. Pomembno je, da se problematika celovito identificira ter da se lesnopredelovalna industrija, tako kot je to nekoč že bilo, umesti med prioritetne panoge slovenskega gospodarstva. Le tako bo mogoče ohraniti slovensko lesnopredelovalno dejavnost ter slediti trendom, ki jih narekuje vedno zahtevnejši evropski trg. Prvi korak novo oblikovanega društva bo povezanost vseh koroških Žagarjev, saj se zavedajo, da bodo z enotnim nastopom močnejši in uspešnejši, rezultati njihovega dela pa učinkovitejši. V delo društva nameravajo vključiti tudi srednjo lesarsko šolo iz Slovenj Gradca, ki izobražuje bodoče lesarje, za katere delovna mesta je potrebno zagotoviti v domači regiji in ji na ta način omogočiti razvoj in ustvariti perspektivo, ki bo pritegnila mlade, da bodo na Koroškem tudi ostali. Na posvetu je bilo izoblikovano tudi javno vprašanje naslovljeno na pristojna ministrstva, ki se glasi: Ali bomo res dovolili zaton slovenske lesnopredelovalne industrije, naše naravno bogastvo pa bodo plemenitili v tujini? Najtežja dela, ki se opravljajo v gozdu pri poseku in spravilu lesa so namreč prepuščena domačim delavcem, faze ustvarjanja dodane vrednosti pa se kljub domačemu znanju in bogatim izkušnjam vedno pogosteje prepuščajo tujcem. Le-ti tako hranijo svoje gozdove za prihodnje čase, hkrati pa si ustvarjajo dobiček, ki bi lahko ostal v domači - socialno že tako ogroženi regiji. D Dodatne informacije: Lesna TIP Oti{ki Vrh, [entjanž 133, [entjanž pri Dravogradu Alenka Gosak Telefon: 02 878 75 00 Telefax: 02 878 75 10 ijaLes 59(2007) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*811.28: 582.475 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Sekundarni floem pri navadni jelki in navadni smreki Secondary phloem in silver fir and Norway spruce avtorica Jožica GRIČAR, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, SLO izvleček/Abstract V ~lanku je opisana anatomska zgradba sekundarnega floema pri navadni jelki (Abies alba Mill.) in navadni smreki (Picea abies Karst.). Podane so ugotovitve najnovej{ih raziskav o sezonski dinamiki nastanka floemskih branik, tudi v primerjavi s ksilemskimi. In paper, anatomical structure of secondary phloem in silver fir (Abies alba Mill.) and Norway spruce (Picea abies Karst.) is described. Most recent findings about seasonal dynamics of phloem growth ring formation are given, also in comparison with xylem. Klju~ne besede: navadna jelka (Abies alba), navadna smreka (Picea abies), skorja, sekundarni floem, kambij, sitaste celice, aksialni par-enhim, ksilem Keywords: silver fir, Norway spruce, bark, secondary phloem, cambium, sieve cells, axial parenchyma, xy-lem Uvod Poenotena, mednarodna terminoo-gija je za znanstvenike iz razli~nih dr`av sveta, ki raziskujejo na istem podro~ju, nujna za nemoteno medsebojno sporazumevanje, sodelovanje, podajanje mnenj, odkritij ipd. Na podro~ju lesne anatomije so bili v preteklih letih v reviji IAWA izdani ve~jezi~ni slovarji terminov (1933, 1957, 1964), predloge (1978) ter seznam mikroskopskih znakov za identifikacijo listavcev (1989), kar odseva dinamiko razvoja lesnoanatomske terminologije. Podobne razprave so bile na podro~ju terminologije anatomije skorje v strokovni literaturi zelo redke. Zaradi nedoslednosti uporabe skorjinoanatomskih terminov je leta 1990 Trockenbrodt v reviji IAWA izdal ob{iren ~lanek, v katerem je sku{al standardizirati rabo strokovnih izrazov ter s tem olaj{ati sporazumevanje med znanstveniki, ki raziskujejo na omenjenem podro~ju. [e pred tem, pribli`no 40 let nazaj, je Esau (1969) opravila obse`ne {tudije o zgradbi floema pri razli~nih drevesnih vrstah in predlagala ustrezno terminologijo pa tudi kasneje je bilo {e nekaj ~lankov o tej temi (Martin in Crist, 1970, Parameswaran, 1980; cit. po Trockenbrodt, 1990), vendarle pa poimenovanja niso bila poenotena. Poleg tega so se s {irjenjem spoznanj pojavile potrebe po novih terminih, opisih in interpretacijah in s tem posledi~no tudi po spremembah stare terminologije. Na podlagi tuje literature je Torelli v reviji Les leta 1983 objavil pregledni znanstveni ~lanek o izvoru, zgradbi in terminologiji skorje, kasnje pa je izdal tudi samostojen slovar Les in skorja (Torelli, 1990) in tako poenotil terminologijo za lesarsko in gozdarsko stroko v Sloveniji. ^etudi je anatomska zgradba skorje pri razli~nih drevesnih vrstah dodobra poznana in opisana (npr. Esau, 1939, Holdheide, 1951), pa je sezonski nastanek branike sekundarnega floema slab{e raziskan. V nadaljevanju je nekoliko podrobneje predstavljena anatomska zgradba branike sekundarnega floema pri navadni jelki (Abies alba Mill.) in navadni smreki (Picea abies Karst.) ter sezonska dinamika nastanka floemskih branik pri omenjenih vrstah. Skorja Anatomska zgradba skorje je pri iglavcih in listavcih nekoliko bolj zapletena od zgradbe lesa in po definiciji zajema vsa tkiva zunaj vasku-larnega kambija, ki so produkt dveh sekundarnih, lateralnih meristemov; ijaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj vaskularnega kambija in plutnega kambija (felogena). Vaskularni kam-bij (v nadaljevanju kambij) prispeva celice sekundarnega floema, felogen pa celice felema in feloderma, ki skupaj tvorijo periderm (sekundarno krovno tkivo). Skorjo delimo na `ivi del ali li~je, ki obsega vsa tkiva med vaskularnim kambijem in najmlaj{im (najglobljim) peridermom, ter na zunanji, mrtvi del ali lubje (tudi ritidom), kamor spadajo vsa tkiva zunaj najmlaj{ega periderma (slika 1). Tkiva skorje odraslih dreves lahko razdelimo na kolabiran in neko-labiran sekundarni floem, korteks in periderm. Li~je je, z izjemo mlaj{ih rastlin ali najmlaj{ih delov starej{ih dreves, sestavljen iz letnih prirastnih plasti sekundarnega floema. Naloga `ivega dela skorje je prevajanje hranilnih snovi iz kro{nje po deblu navzdol do korenin ter prevajanje in skladi{~enje asimilatov. Mrtvi del skorje ima vla`nostno in toplotno izolacijsko vlogo, notranja tkiva {~iti pred mehanskimi po{kodbami ter pred vplivom biotskih in abiotskih dejavnikov (Srivastava, 1963, 1964, Srivastava in O´Brien, 1966, Abbe in Crafts, 1939, Esau, 1939, Torelli, 1983, 1990, Trockenbrodt, 1990). Zgradba sekundarnega floema Sekundarni floem zajema vsa skorjina tkiva, ki nastanejo kot produkt vasku-larnega kambija med debelinsko Slika 1. Topografija skorje ijaLeS 59(2007) 3 rastjo dreves (Trockenbrodt, 1990). Podobno kot sekundarni ksilem (les) je sekundarni floem sestavljen iz letnih prirastnih plasti (branik), kjer lahko ločimo elemente ranega in kasnega floema. Sekundarni floem je pri iglavcih v splošnem zgrajen iz sitastih celic, parenhima, Strassburgerjevih celic, sklerenhima ter redkeje tudi vlaken (slika 2C) (Srivastava, 1964, Esau 1969, Trockenbrodt, 1990). Zgradba prevodnega floema pri navadni jelki (Abies alba) ter navadni smreki (Picea abies), ki pripadata družini borovk (Pinaceae), je razmeroma preprosta. Vlaken, ki opravljajo oporno funkcijo, nimata. Žive, aksialno usmerjene sitaste celice prevajajo produkte fotosinteze po deblu do korenin. Sitasta polja so definirana kot razločno razmejene skupine sitastih por. Sitaste ploščice pa so deli v celičnih stenah sitastih elementov, ki zajemajo eno ali dve skupini sitastih polj z visoko stopnjo specializacije in so na konceh elementov. Sitaste celice gimnosperm imajo relativno nespecializirana sitasta polja z majhnimi premeri sitastih por, ki so bolj ali manj identična po celotni celični steni. Členi sitastih cevi imajo sitaste ploščice s sitastimi polji, ki se od sitastih polj v lateralnih celičnih sten ločijo po večjih sitastih porah ter bolj strukturno ureditvijo (Trockenbrodt, 1990). Zaključek prevodne funkcije sitastih celic, ki navadno traja 1-2 leti, spremlja odlaganje kaloze na sitasta polja in ploščice, razgradnja celične vsebine ter nazadnje še porušitev celice. Celične stene sitastih elementov so navadno označene kot primarne, četudi je pogosto dobro prepoznaven še dodatni sloj, ki ga imenujejo biserovinast sloj (»nacreous layer, »nacreous wall«, »nacre wall«) zaradi njegovega bisernega videza pod svetlobnim mikroskopom (Sri- vastava, 1964, Esau 1969, Trocken-brodt, 1990). Ta sloj se med razli~nimi drevesnimi vrstami razlikuje glede na orientacijo mikrofibril, obliko in obseg. Pri nekaterih vrstah je lahko biserovinasti sloj v diferencirajo~ih se sitastih elementih debelej{i kot kasneje po koncu razvoja ali pa ravno obratno. Lo~evanje primarne stene od biserovinastega sloja v nekaterih primerih ni mogo~e. Med iglavci imajo le stene sitastih celic pri vrstah iz dru`ine borovk dodatni sloj, ki so ga znanstveniki poimenovali sekundarna celi~na stena (Abbe in Crafts, 1939, Trockenbrodt, 1990), saj se v polarizirani svetlobi sveti kot posledica vzporedno usmerjenih celuloznih mikrofibril. Razli~no od ksilemskih prevajalnih elementov pa v sitastih celicah celi~na stena ni lignificirana. Razli~ni tipi parenhimskihc celic skorje lahko vklju~ujejo kristale (kristalifere), tanine, smole, lipide ipd. (slika 2B, D, E). Vsebnost teh ergasti~nih substanc se v starej{ih delih skorje pove~uje. Parenhimske celice so `ive, dokler jih ne odre`e najmlaj{i periderm. Glede na njihov ontogenetski izvor lo~imo kortikalni parenhim in floemski parenhim. Floemski parenhim sestoji iz celic trakovnega parenhima in aksialnega parenhima. Floemski trakovi so pri jelki enoredni, sestavljeni iz paren-himskih celic in Strassburgerjevih celic, pri smreki pa so lahko enoredni in tudi ve~redni (fuziformni), kadar so v njih radialni smolni kanali. Osnovna naloga parenhimskih celic je prevajanje in skladi{~enje asi-milatov. Strassburgerjeve celice so specializirane celice floemskih trakov ali aksialnega parenhima, ki so morfolo{ko in fiziolo{ko povezane s sitastimi celicami (Torelli, 1990). Po zaklju~ku prevodne funkcije sitastih celic in njihovi poru{itvi la- raziskave in razvoj Slika 2. A – Shematska ilustracija najmlaj{e floemske branike pri navadni jelki ali navadni smreki; B – Pre~ni prerez najmlaj{e branike sekundarnega floema pri navadni smreki, FB – najmlaj{a floemska branika, RF – sitaste celice ranega floema, KF – sitaste celice kasnega floema, 1AP – prvi pas aksialnega parenhima, 2AP – drugi, nesklenjeni pas aksialnega parenhima v kasnem floemu, FT – enoredni floemski trak, K – kambij; C – Pre~ni prerez notranjega dela floema, kambija in najmlaj{e ksilemske branike pri navadni jelki, FB – najmlaj{a floemska branika, K – kambij, KB – ksilemska branika, SKL – gnezdo sklereid v starej{emu, kolabir-anemu floemu, SC – sluzna celica; D, E – detajl starej{ega, kolabiranega floema pri navadni jelki, SKL – gnezdo sklereid, AP – aksialni parenhim, SKL-n – gnezdo sklereid v procesu nastajanja, FT – enoredni floemski trak, SC – sluzna celica, AP-kr – kristal-ifera (aksialni parenhim, ki vsebuje romboidne kristale kalcijevega oksalata) ijaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj hko za~nejo floemske parenhimske celice naknadno povr{insko rasti in se diferencirati v razli~ne tipe skler-eid (slika 2D, E). Sklereide so mrtve celice, zelo pogoste pri navadni jelki ter imajo odebeljeno in lignificirano celi~no steno. Njihovo {tevilo nara{~a od mlaj{ega proti starej{emu flo-emu, njihova vloga pa je pove~anje trdnosti in trdote skorje. Pri jelki iz parenhimskih celic velikokrat nastanejo tudi oljne ali sluzne celice, ki so v prerezu zna~ilno napihnjene in vsebujejo oljnato oziroma sluzasto vsebino (slika 2C, E). Ob vseh teh sekundarnih spremembah se floem-ski trakovi zveri`ijo, floemske branike pa z oddaljevanjem od kambija postajajo ~edalje manj prepoznavne (Srivastava, 1963, 1964, Srivastava in O´Brien, 1966, Abbe in Crafts, 1939, Esau, 1939, Torelli, 1983, 1990, Trockenbrodt, 1990). Branika sekundarnega floema Kot smo `e omenili, je mogo~e v naj-mlaj{emu floemu prepoznati letne prirastne plasti. Enoredni, bolj ali manj sklenjeni tangencialni pasovi aksialnih parenhimskih celic, lo~ijo celice ranega in kasnega floema (slika 2A, B, C). Ti pasovi so zaradi temno obarvane vsebine v celi~nih lumnih zelo dobro vidni in navkljub dostikrat napa~nemu vtisu ne predstavljajo letnic. Urejena tangencialna ureditev aksialnega parenhima naj bi bila med drugim povezana s starostjo drevesa, pri ~emer naj bi s starostjo urejenost nara{~ala (Srivastava, 1964). Pri {ir{ih floemskih prirastkih (nad 10 celic) se v kasnem lesu lahko pojavi {e drugi, nesklenjeni tangencialni pas aksialnega parenhima (slika 2B) (Holdheide, 1951, Srivastava, 1964, Kr`e, 2006). Prek radialnih dimenzij in oblike sitastih celic ter razporeditve aksialnega parenhima ijaLeS 59(2007) 3 lahko prepoznamo letne prirastne plasti, ki so sicer nekoliko manj jasne kot ksilemske. Sitaste celice ranega floema imajo ve~je radialne dimenzije in tanj{e celi~ne stene v primerjavi s kasnim floemom (slika 2B). Izmeni~ne plasti kasnega in ranega floema predstavljajo letnice. Tangencialne celi~ne stene inicialnih celic ranega floema, ki mejijo na po-tla~ene celice kasnega floema, nastale v predhodni rastni sezoni, so vedno nekoliko zaobljene (slika 2A, B). Zaklju~ek prevodne funkcije sitastih celic spremljajo kopi~enje kaloze na sitasta polja, razgradnja celi~ne vsebine ter nazadnje {e poru{itev celice. Obenem za~nejo parenhimske celice rasti in iz njih lahko naknadno nastanejo razli~ni tipi elementov. Trakovi se zveri`ijo, floemske branike pa z oddaljevanjem od kambija postajajo ~edalje manj prepoznavne. Sezonska dinamika nastanka floemske branike V zadnjem ~asu so bile objavljene {te-vilne raziskave o sezonski dinamiki nastanka lesa pri razli~nih drevesnih vrstah (npr. Wodzicki, 1971, Skene, 1972, Antonova in Stasova, 1993, 1997, Horacek in sod., 1999, Gindl in sod., 2001, Deslauriers, 2003, Desla-uriers in sod., 2003a, b, Deslauriers in Morin, 2005, Schmitt in sod., 2004, Gri~ar, 2006, Rossi in sod., 2006), ki so bile dostikrat usmerjene v prou~evanje zveze med variabilnostjo nastanka ksilemskih branik znotraj enega leta ali med leti ter dolo~enimi klimatskimi parametri. V tem oziru so raziskave sezonske dinamike nastanka floemskih branik redkej{e (Alfieri in Evert, 1968, 1973, Golinowski, 1971, Larson, 1994, Gri~ar in sod., 2005, Antonova in Stasova, 2006), kar lahko delno pojasnimo z manj{im zanimanjem za komercialno rabo skorje v prim- erjavi z lesom. Poleg tega je floemski prirastek izpostavljen razmeroma hitrim sekundarnim spremembam tkiva, kot so kolaps, sklerifikacija in inflacija aksialnega parenhima, zato je mogoče razločno prepoznati le strukturo ene ali dveh najmlajših flo-emskih branik. Starejše neprevodno floemsko tkivo se sčasoma zgneči v radialni smeri, deformira in kasneje največkrat tudi odpade ter tako ni primeren za dendrokronološke in dendroekološke študije (Alfieri in Evert, 1968, 1973, Golinowski, 1971, Panshin in de Zeeuv, 1981, Larson, 1994). Pred več kot 30 leti sta Alfieri in Evert (1968, 1973) v obsežnih študijah o nastanku branike sekundarnega floema pri različnih iglavcih (Larbc laricina, Picea mariana, Abies balsamea, Pinus banksiana, Pinus resinosa in Pinus strobus) ugotovila, da so bile funkcionalne sitaste celice v sekundarnem floemu najdene vse leto. Sitaste celice tekočega floemskega prirastka so prenehale delovati še v isti rastni sezoni z izjemo zadnjih nastalih sitastih celic kasnega floema (2-4 sloji celic), ki so prezimile in v naslednji rastni sezoni prve začele opravljati prevajalno funkcijo. Svojo nalogo so opravljale toliko časa, dokler se novo nastali floemski derivati niso popolnoma oblikovali (nekje do začetka junija). Konec aprila so se pričele nediferencirane celice, ki so bile na zunanjem robu kambija, diferencirati v sitaste celice. Približno teden dni kasneje so se začele celične delitve v kambiju, rani floem pa se je oblikoval do sredine maja oziroma do konca maja, odvisno od drevesne vrste. Diferenciacija sitastih celic kasnega floema se je pri vseh vrstah končala v začetku septembra. Proces diferenciacije se je na floemski strani začel približno en mesec hitreje kot na ksilemski strani. Diferenciacija ksilemskih in floemskih celic se je raziskave in razvoj kon~ala ob pribli`no istem ~asu, t.j. mesec dni po koncu celi~nih delitev v kambiju (Alfieri in Evert, 1968, 1973). Antonova in Stasova (2006) sta pri rde~em boru iz Sibirije zasledili, da se je razvoj celic na floemski strani za~el 10-20 dni prej kot ksilemski, kon~al pa se je hkrati s terminacijo rasti poganjkov konec junija. Obdobje maksimalne celi~ne produkcije je lahko na floemski in ksilemski strani sovpadalo, a ne nujno. Gri~ar in sod. (2005a, b) so pri navadni jelki in navadni smreki ugotovili, da se je kambijeva celi~na delitvena aktivnost v letu 2003 za~ela na floemski in ksilemski isto~asno, vendar pa so se 1-2 sloja floemskih derivatov za~ela diferencirati v sitaste celice brez predhodnih delitev (druga polovica aprila). Posamezne aksialne paren-himske celice tangencialnega pasu so pri obeh vrstah zasledili pribli`no 2-3 tedne po za~etku delitev v kambiju. Delitve v kambiju so se na floemsko in ksilemsko stran hkrati kon~ale (nekje v avgustu), medtem ko je diferenciacija zadnjih nastalih floemskih celic potekala {e do 4 tedne, ksilemskih pa 7-9 tednov. Ob koncu rastne sezone 2003 je bil ksilemski prirastek v vseh primerih nekajkrat {ir{i od floem-skega, kar je zna~ilno za drevesa, ki rastejo v ugodnih razmerah (Gri~ar in sod., 2005a, b). To razmerje pa se lahko zmanj{a ali celo obrne v fiziolo{ko zelo izostrenih razmerah (Panshin in de Zeeuw, 1980, Larson, 1994, Schweingruber, 1996). Sklep O sezonski dinamiki nastanka floema bomo v prihodnosti zagotovo lahko prebrali {e veliko zanimivega, saj se raziskovalci, ki prou~ujejo debelinsko rast dreves, zavedajo, da je kambij bifacialen meristem, zato {tudije kambijeve aktivnosti in nastanka lesa 1. Abbe L.B., Crafts A.S. 1939. Phloemof white pine and other coniferous species. The Botanical Gazette, 100: 695-722 2. Alfieri F.J., Evert R.F. 1968. Seasonal development of the secondary phloem in Pinus. American Journal of Botany, 55: 518-528 3. Alfieri F.J., Evert R.F. 1973. Structure and seasonal development of the secondary phloem in the Pinaceae. Botanical Gazette, 134: 17-25 4. Antonova G.F., Stasova V.V. 1993. Effects of environmental factors on wood formation in Scots pine stems. Trees, 7: 214-219 5. Antonova G.F., Stasova V.V. 1997. Effects of environmental factors on wood formation in larch (Larix decidua Ldb.) stems. Trees, 11 : 462-468 6. Antonova G.F., Stasova V.V. 2006. Seasonal development of phloem in Scots pine stems. Russian Journal of Developmental Biology, 37: 306-320 7. Deslauriers A. 2003. Dynamique de la croissance radiale et influence météorologique quotidienne chez le sapin baumier (Abies balsamea (L.) Mill.) en forêt boréale. Th~se présenté à l’université du Québec à Chicoutimi comme exigence partielle du doctorat en sciences de l’environnement (doktorska disertacija, v angle{~ini), Université du Québec à Chicoutimi, Chicoutimi, Canada: 142 str. 8. Deslauriers A., Morin H., Urbinati C., Carrer M. 2003a. Daily weather response of balsam fir (Abies balsamea (L.) Mill.) stem radius increment from denrometer analysis in the boreal forest of Quebec (Canada). Trees, 17: 477-484 9. Deslauriers A., Morin H., Begin Y. 2003b. Cellular phenology of annual ring formation of Abies balsamea in the Quebec boreal forest (Canada). Canadian Journal of Forest Research, 33: 190-200 10. Deslauriers A., Morin H. 2005. Intra-annual tracheid production in balsam fir stems and the effect of meteorological variables. Trees, 19: 402-408 11. Esau K. 1939. Development and structure of the phloem tissue. The Botanical Review, 5: 373-432 12. Gindl W., Grabner M., Wimmer R. 2001. Effects of altitude on tracheid differentiation and lignification of Norway spruce. Canadian Journal of Botany, 79: 815-821 13. Golinowski W.O. 1971. The anatomical structure of the common fir (Abies alba Mill.) bark. 1. Development of bark tissues. Acta Societatis, Botanicorum Poloniae, 40: 149–181 14. Gri~ar J., Oven P., ^ufar K. 2005a. Seasonal dynamics of secondary phloem growth ring formation in Norway spruce (Picea abies) and silver fir (Abies alba). V: Eurodendro 2005: international conference of dendrochronology: September, 28th-October 2nd 2005, Viterbo, Italy. Viterbo, Sette citta: 20-21 razkrivajo le del informacij o kambi-jevi celi~ni produktivnosti med rastno sezono. V primeru ozkih ksilemskih branik, ko je razmerje med ksilemom in floemom lahko tudi v prid floema, se tako zanemarja pomemben dele` debelinskega prirastka. V primerjavi s ksilemskimi branikami je {irina flo-emskih branik v tesni zvezi z njihovo 15. Gri~ar J., ^ufar K., Oven P. 2005b. Sezonska dinamika ksilogeneze in floemogeneze pri navadni jelki (Abies alba Mill), Zbornik gozdarstva in lesarstva, 78: 57-68 16. Gri~ar J. 2006. Vpliv temperature in padavin na ksilogenezo pri jelki (Abies alba) in smreki (Picea abies). Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 181 str. 1 7. Holdheide W. 1951. Anatomie mitteleuropäisch- er Gehölzrinden (mit mikrophotographischem Atlas). V: Handbuch der Mikroskopie in der Technik. Freund H. (ed.). Umschau Verlag, Frankfurt am Main: 193-365 18. Horacek P., Slezingerova J., Gandelova. 1999. Effects of environment on the xylogenesis of Norway spruce (Picea abies [L.] Karst.). In: Wimmer R., Vetter R.E. (ed.). Tree – Ring Analysis. Biological, Methodological and Environmental Aspects. CABI Publishing: 33-54 19. Kr`e L. Razmerje med ksilemskim in floemskim prirastkom pri razli~no vitalnih jelkah (Abies alba Mill.). Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 48 str. 20. Larson P.R. 1994. The vascular cambium. Springer-Verlag, Berlin Heidelberg: 725 str. 21. Panshin A.J., de Zeeuw C. 1980. Textbook of wood technology. Fourth edition. New York, McGraw-Hill: 722 str. 22. Rossi S., Deslauriers A., Anfodillo T., Morin H., Saracino A., Motta R., Borghetti M. 2006. Conifers in cold environments synchronize maximum growth rate of tree-ring formation with day length. New Phytologist, 170, 2: 301-310 23. Schweingruber F.H. 1996. Tree Rings and Environment: Dendroecology. Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research and Paul Haupt Verlag, Bern: 609 str. 24. Schmitt U., Jalkanen R., Eckstein D. 2004. Cambium dynamics of Pinus sylvestris and Betula spp. in the northern boreal forest in Finland. Silva Fennica, 38: 167-178 25. Srivastava L.M. 1963. Secondary phloem in the Pinaceae. University of California Publications in Botany, 36: 1-42 26. Srivastava L.M. 1964. Anatomy, chemistry and physiology of bark. International Review of Forestry Research, 1: 204-277 2 7. Srivastava L.M., O´Brian T.P. 1966. On the ultra- structure of cambium and its vascular derivatives, Protoplasma, 61: 277-293 28. Torelli N. 1983. Skorja – izvor, zgradba in terminologija. Les, 3-4: 53-56 29. Torelli N. 1990. Les in skorja. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 70 str. 30. Trockenbrodt M. 1990. Survey and discussion of the terminology used in bark anatomy. IAWA Bulletin n.s., 11 : 141-166 anatomsko zgradbo. Poleg tega se procesi nastanka lesa in floema v ~asovnem in prostorskem smislu razlikujejo, notranji in zunanji dejavniki pa razli~no vplivajo na mehanizme njunega nastanka, tako da bi celovite {tudije dopolnile spoznanja o vplivih dolo~enih klimatskih dejavnikov na debelinsko rast dreves. ijaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj UDK: 630.812.159 Originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv temperature na dielektri~ne lastnosti lesa Influence of temperature on the dielectric properties of wood avtorji Milan MRAVLJAK, Matej JO[T in Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, SI-1001 Ljubljana, milan.sernek@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Prou~evali smo vpliv temperature in smeri (radialno in tangencialno) na dielektri~ne lastnosti lesa za pet lesnih vrst: smreko (Picea abies L.), bukev (Fagus sylvatica L.), jesen (Fraxinus excelsior L.), brezo (Betula pendula Roth.) in bor (Pinus sylvestris L.). Iz lesa smo pripravili presku{ance, ki smo jih izpostavili {tirim temperaturam (20, 30, 40 in 50 0C) in jim izmerili dielektri~ne lastnosti pri {tirih frekvencah (0,1; 1; 6,3 in 10 MHz). Meritve smo opravili po nekontaktni metodi z LCR metrom. Ugotovili smo, da se dielektri~na vrednost in izgubni faktor lesa pove~ujeta z nara{~ajo~o temperaturo. Dielektri~ne lastnosti lesa so odvisne tudi od smeri lesnih vlaken glede na elektromagnetno polje – dielektri~na vrednost in izgubni faktor lesa sta bila vi{ja v radialni smeri. The influence of temperature and growth directions (radial and tangential) on the dielectric properties of spruce (Picea abies L.), beech (Fagus sylvatica L.), ash (Fraxinus excelsior L.), birch (Betula pendula Roth.) and pine (Pinus sylvestris L.) was examined. Specimens were prepared from each wood species and exposed to four temperatures (20, 30, 40 and 50 0C). Dielectric properties were measured at four frequencies (0,1; 1; 6,3 and 10 MHz). Measurements were performed with LCR meter, using non-contacting method. It was found out that dielectric constant and dielectric loss tangent of wood increased by increasing temperature. Different growth directions affected the dielectric properties of wood – dielectric constant and loss tangent of wood were greater in radial direction. Klju~ne besede: les, temperatura, dielektri~ne lastnosti, visoka frekvenca, segrevanje Key words: wood, temperature, dielectric properties, high-frequency, heating 1. Uvod Dielektri~ne lastnosti lesa pomembno vplivajo na potek nekaterih industrijskih postopkov, kjer se uporablja visokofrekven~na (VF) tehnologija (segrevanje, su{enje in lepljenje). Intenzivnost transformacije elektri~ne energije v toploto je pri VF segrevanju lesa odvisna predvsem od njegovih dielektri~nih lastnosti, ki jih opredeljujeta dielektri~na konstanta oziroma dielektri~na vrednost (ε) in tangens izgubnega kota (tan δ). Dielektri~ne lastnosti lesa so odvisne predvsem od vrste lesa ter s tem od njegove gostote in kemi~ne sestave (razmerje med dele`em celuloze, he-miceluloze, lignina in ekstraktivnih snovi). Na dielektri~ne lastnosti lesa pomembno vplivajo tudi njegova vla`nost in temperatura, smer poteka lesnih vlaken glede na smer VF elektromagnetnega polja in frekvenca polja (Resnik in sod., 1995; Jo{t in sod., 2004). V dosedanjih raziskavah so bili nekateri dejavniki, ki vplivajo na di-elektri~ne lastnosti lesa, podrobno raziskani. Vpliv vla`nost lesa je bil prou~evan v {tevilnih raziskavah (James, 1977; Torgovnikov 1993; Resnik in sod., 1995; Kabir in sod. 1998a; Kabir in sod., 1998b; Makoviny 2000; ijaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj Jo{t, 2005) in splo{na ugotovitev je bila, da se dielektri~na vrednost lesa pove~uje z nara{~anjem njegove vla`nosti, saj ima voda pri sobni temperaturi pribli`no 40- krat ve~jo dielektri~no vrednost kot absolutno suh les. Dielektri~na vrednost in izgubni faktor lesa sta najvi{ja v vzdol`ni smeri, ni`ja v radialni smeri in najni`ja v tangencialni smeri. Razlike v di-elektri~nih vrednostih glede na orientacijo lesnih vlaken so posledica razli~ne razporeditve celi~nih sten in lumnov ter v specifi~ni molekularni strukturi in anizotropiji celi~ne stene (Sahin in Ay, 2004). Na dielektri~ne lastnosti v vzdol`ni smeri mo~no vpliva celuloza, medtem ko ima v tangencialni smeri ve~ji vpliv lignin. Lesna celuloza ima vi{jo dielektri~no vrednost kot lignin, in sicer je ta vrednost pri frekvenci 1 MHz za celulozo 6, za lignin pa 4 (Torgovnikov, 1993). Dielektri~na vrednost lesa nara{~a premo sorazmerno z gostoto, saj ima gostej{i les ve~ji dele` lesnega tkiva in manj{i dele` zraka. Poleg tega ima gostej{i les ve~ polarnih molekul, ki se odzivajo na spremembe v VF polju (Ay in Sahin, 2004). Ve~ina meritev dielektri~nih lastnosti lesa v omenjenih raziskavah je bila opravljena pri sobni temperaturi, zato rezultatov ni mogo~e neposredno uporabiti pri modeliranju VF segrevanja, ko se les segreje na višje temperature. Kabir in sod. (2001) so sicer ugotavljali vpliv temperature merjenja na dielektrične lastnosti lesa, vendar pri nižjih frekvencah (0,01 Hz - 100 kHz), kot se uporabljajo pri VF segrevanju. Ker se za VF segrevanje lesa v industriji uporabljajo višje frekvence, je bil cilj te raziskave proučiti vpliv temperature na dielektrične lastnosti lesa pri frekvencah med 0,1 in 10 MHz. Ugotavljali smo tudi spremembe dielektričnih lastnosti lesa v odvisnosti od lesne vrste, gostote in orientiranosti lesnih vlaken glede na smer VF polja. 2. Material in metode 2.1. Priprava materiala V raziskavi smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 3,6 mm, ki smo jih izdelali iz lesa smreke (Picea abies L.), bukve (Fagus sylvatica L.), jesena (Fraxinus excelsior L.), breze (Betula pendula Roth.) in bora (Pinus sylvestris L.). Povprečna vlažnost preskušancev je bila 12 %. Dielektrične lastnosti smo proučevali v radialni smeri (R) in v tangencialni smeri (T). Pri navajanju vrednosti dielektričnih lastnosti v določeni smeri rasti lesa pomeni, da je bilo pri merjenju elektromagnetno VF polje vzporedno z navedeno smerjo. Prip- ravili smo 2 x 35 = 70 presku{ancev za ugotavljanje dielektri~nih lastnosti v obeh smereh za jesen, brezo in bor, medtem ko smo za smreko in bukev ugotavljali dielektri~ne lastnosti le v eni smeri (T). 2.2. Metoda Merjenje dielektri~nih lastnosti pre-sku{ancev smo opravili z napravo AGILENT 4285A PRECISION LCR METER in sondo AGILENT 16451 B po nekontaktni metodi (Agilent, 2000). V tem primeru temelji izra~un dielektri~ne vrednosti lesa na merjenju kapacitete praznega in polnega kondenzatorja (slika 1). Obe meritvi smo izvedli pri konstantnem razmiku elektrod kondenzatorja (tg). Najprej smo pri `eleni frekvenci izmerili kapacitivnost (Cs1) in izgubni faktor (D1) praznega kondenzatorja. Nato smo med elektrodi vstavili pre-sku{anec z debelino ta in izmerili kapacitivnost Cs2 in izgubni faktor D2 polnega kondenzatorja. Dielektri~no vrednost (εr) smo izra~unali posredno po formuli 1, izgubni faktor (tan δ) pa po formuli 2: (1) V " } (2) Meritve smo opravili pri 4 različnih temperaturah: 20, 30, 40 in 50 °C ter pri 4 različnih frekvencah: 0,1; 1; 6,3 in 10 MHz. Ker smo pri merjenju želeli zagotoviti konstantno vlažnost preskušancev, smo meritve izvajali v klima komori, kjer smo poleg temperature zraka uravnavali tudi njegovo zračno vlažnost. Začetna temperatura preskušancev pred segrevanjem v klima komori je bila 20 °C. Za vsako temperaturo merjenja smo nastavili ustrezno relativno IjaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj Preglednica 1. Temperatura in relativna zra~na vla`nost pri uravnove{anju presku{ancev Temperatura ra Relativna zračna vlažnost (%) m 65 30 67 40 69 50 72 vla`nost zraka in s tem dosegli, da je ravnovesna vla`nost lesa ostala nespremenjena (12 %). V posamezni klimi so bili presku{anci pred meritvijo dielektri~nih lastnosti tako dolgo, da so se enakomerno segreli po celotnem preseku. Parametri temperaturnega uravnove{anja pred meritvijo so prikazani v preglednici 1. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Vpliv temperature na dielektri~ne lastnosti lesa Ugotovili smo, da je dielektri~na vrednost lesa nara{~ala s temperaturo, vendar je bil vpliv relativno majhen (slika 2). Podobno odvisnost je ugotovil Kabir s sod. (2001) in Torgovnikov (1993). Porast di-elektri~ne vrednosti v odvisnosti od temperature lahko pojasnimo s pove~anim nihanjem atomov in ve~jo mobilnostjo dipolov v lesu. Pri povi{ani temperaturi dipoli pridobijo energijo, ki jim omogo~a ve~jo rotacijo, kar posledi~no pove~uje dielektri~no vrednost (Nanassy, 1970). Z nara{~ajo~o frekvenco VF polja je dielektri~na vrednost padala (preglednica 2). Duncanov test mnogoterih primerjav je pokazal, da je bila dielektri~na vrednost smrekovine v tangencialni smeri pri temperaturi 20 °C statisti~no zna-~ilno ni`ja od dielektri~ne vrednosti pri 30 °C. Pri jesenu je bila ugotovljena statisti~no zna~ilna razlika med dielektri~no vrednostjo v tangencialni Slika 2. Dielektri~na vrednost lesa v tangencialni smeri v odvisnosti od temperature pri frekvenci 6,3 MHz Slika 3. Izgubni faktor lesa v tangencialni smeri v odvisnosti od temperature pri frekvenci 6,3 MHz IjaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj Preglednica 2. Dielektri~ne vrednosti lesa v odvisnosti od temperature, frekvence in smeri I.esna vrsta in smer Tempe nil ura ("C) 211 30 40 54) Frekvrnen (MHi) 0,1 1.0 63 10,0 0,1 1.0 6,3 10,0 0.1 1,0 6J 10.0 0.1 1.0 63 10,0 Diiliktiifiift vrednost Smreka-T 3,23 3,0] 2,^4 2,79 3,4 2 3,11 2.'Vi 2.89 3,67 3.23 3,02 2,97 3. V 7 3.3: 3.08 3,03 Bor-T 3,9 1 3,5.1 3.29 3,24 3,82 3.38 3,17 3,13 4.12 3.47 3.24 3,19 4,60 3.57 3,2'J 3.23 Bnr-R 4,33 3,89 3,63 3,57 5,46 4.57 4, IS 4.11 6,11 4,73 4,30 4,20 7,26 4.91 4,3 S 4_28 Bukev - T 5.27 1.80 4,50 1.41 5,13 ■1,83 1.52 4.17 6.03 5.12 1.75 4,65 6,82 5.28 4.83 1.74 Jesen - T 5,91 5,07 4.67 4,60 6,38 5,L9 4,75 4.:, 7 7,01 5.31 4,85 4,73 8.23 5,53 4.90 4,79 Jesen-R 5.95 5.06 4,66 4,59 6,55 5.25 4,7S 4.70 7.33 5.37 4,87 4.75 8,56 5,58 4,92 4_80 Ureza - T 4,27 4,01 3.82 3.76 4,46 4.11 3,91 3,87 4,67 4.19 3,98 3.93 4,89 4,25 4,01 3.95 Ureza - K 4.92 4.39 4.10 4.03 Ml 4.61 426 4.20 6.02 4.77 4.37 4.29 6.97 4.96 4.45 4.36 Preglednica 3. Izgubni faktor lesa v odvisnosti od temperature, frekvence in smeri J.esuti vrstil In smer T mrperatura ("L") 20 30 40 50 Frekvenca (MHz) «.1 1,0 63 1tt.fl 0.1 1.0 63 10,0 0.1 1,0 63 10,0 0.1 1.0 63 10.0 li.giihnl tstktar Smreka - T 0.077 0,05 (J 0,084 0,104 0.115 0,05 S 0,082 0,102 0,177 0,073 0,082 0,099 0,262 0.096 0,087 0.101 Itnr - T 0.128 0,065 0.092 0.112 0,167 0,070 0.084 0,102 0,247 0.0S9 0.086 0.101 0.358 0.118 0,092 0.104 Itor K 0.142 0,068 0.093 0.114 0,251 0,097 0.103 0,121 0,3 SO 0.125 0.106 0.121 0.581 0.166 0,115 0.125 Itukev - T 0.109 0,0 5 9 0.078 0.103 0.145 0,067 0.082 0,101 0,230 0.090 0.086 0,101 0.342 0.121 0,095 0.107 Jesen - T 0.197 0,084 0,09! 0,113 0.258 0,102 0,096 0,112 0.366 0,132 0,103 0,115 0,507 0.173 0,11(5 0,124 Jesen - R 0.203 0,090 0,096 0,114 0.275 0,1 OS 0.099 0.114 0.395 0.141 0,107 0.118 0.535 0.182 0.120 0.127 Uriva -T 0.071 0,044 0,075 0,096 0,104 0,050 0.072 0.091 0.153 0,062 0,073 0,091 0.215 0.077 0,075 0.090 Uriva - R 0.127 0,067 0.0K8 0,107 0,191 0,084 0.089 0,106 0.279 0,1 OS 0,095 0.109 0.388 0.141 0,105 0.11 5 smeri pri temperaturah 20 in 40 oz. 50 °C. Statisti~no zna~ilne razlike med dielektri~nimi vrednostmi v tangencialni smeri so obstajale tudi pri brezi, in sicer pri temperaturi 20 °C v primerjavi z vrednostmi pri vi{jih temperaturah. Pri bukvi in boru ni bilo statisti~no zna~ilnih razlik med dielektri~no vrednostjo pri razli~nih temperaturah. Izgubni faktor je pri nekaterih lesnih vrstah nara{~al s temperaturo (jesen in bukev) pri drugih (breza, bor in smreka) pa se ni bistveno spreminjal (slika 3 in preglednica 3). Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati podobnih raziskav. Torgov-nikov (1993) je za smreko (ρ0= 420 kg/m3, temperatura 20 0C, vla`nost 10 % in frekvenca 0,915 GHz) ugotovil izgubni faktor 0,11; za brezo (ρ0= 600 kg/m3, temperatura 20 0C, vla`nost 10 % in frekvenca 0,915 GHz) pa 0,10. V tej raziskavi smo ugotovili, da ima smrekovina (ρ0= 419 kg/m3, temperatura 20 oC, vla`nost 11,8 % in frekvenca 10 MHz) povpre~ni izgubni faktor 0,099; breza (ρ0= 588 kg/m3, temperatura 20 0C, vla`nost 12,7 % in frekvenca 10 MHz) pa 0,096. 3.2. Vpliv usmerjenosti lesnih vlaken na dielektri~ne lastnosti lesa Ugotovili smo, da usmerjenost lesnih vlaken vpliva na dielektri~no vrednost in izgubni faktor lesa. Di-elektri~ne vrednosti lesa smo ugotavljali v radialni in tangencialni smeri, kar pomeni, da je bilo pri merjenju elektromagnetno polje vzporedno z navedeno smerjo v lesu. V splo{nem velja zakonitost, da je εR > εT in tan δR > tan δT (Torgovnikov, 1993). Z IjaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj raziskavo smo ugotovili, da je bila pri brezi in boru dielektri~na vrednost lesa v radialni smeri vi{ja kot v tangencialni smeri (slika 4). Razlike so bile statisti~no zna~ilne, medtem ko pri jesenu razlik v dielektri~ni vrednosti med radialno in tangencialno smerjo ni bilo. Torgovnikov (1993) navaja, da so vi{je dielektri~ne lastnosti v radialni smeri posledica orientacije trakovnega tkiva. Poleg tega pa na dielektri~ne lastnosti v raz-li~nih smereh vpliva {e dele` kasnega lesa, razmerje med velikostjo celic in debelino celi~ne stene ter nepravilnosti pri ureditvi celic (Resnik in sod., 1995). Tudi faktor izgub lesa je bil odvisen od usmerjenosti lesnih vlaken (slika 5). Pri vseh treh lesnih vrstah (bor, jesen in breza) je bil izgubni faktor v radialni smeri ve~ji kot v tangencialni, razlika pa je bila statisti~no zna~ilna samo pri brezi. 3.3. Vpliv gostote na dielektri~ne lastnosti lesa Dielektri~na vrednost lesa je nara-{~ala z gostoto, ne glede na vrsto lesa (slika 6). Gostej{i lesovi imajo ve~ji dele` trdne snovi (celuloza, lignin, hemiceluloze) in ustrezno manj{i dele` lumnov oziroma praznih prostorov (Resnik in sod., 1995). Ker je dielektri~na vrednost celuloze okrog 6, lignina okrog 4, zraka pa le 1 (Tor-govnikov, 1993), se dielektri~na vrednost pove~uje z nara{~anjem dele`a teh lesnih substanc (in posledi~nim zmanj{evanjem dele`a praznih prostorov) v enoti prostornine lesa. Vpliv gostote na izgubni faktor lesa je bil zanemarljiv in statisti~no nezna~ilen. 3.4. Faktor intenzivnosti segrevanja Faktor intenzivnosti segrevanja (ε’’) je produkt obeh osnovnih dielektri~nih Slika 4. Dielektri~na vrednost lesa v radialni (R) in tangencialni (T) smeri pri frekvenci 6,3 MHz in temperaturi 20 0C Slika 5. Izgubni faktor lesa v radialni (R) in tangencialni (T) smeri pri frekvenci 6,3 MHz in temperaturi 20 0C Slika 6. Dielektri~na vrednost lesa v tangencialni smeri v odvisnosti od gostote pri temperaturi 20 0C, vla`nosti 12 % in frekvenci 6,3 MHz IjaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj Slika 7. Faktor intenzivnosti segrevanja lesa v tangencialni smeri v odvisnosti od temperature pri frekvenci 6,3 MHz lastnosti lesa (enačba 3), zato nanj vplivajo podobni dejavniki kot na di-električno vrednost in izgubni faktor (Resnik in sod., 1995). e" = e x tan 8 (3) Faktor intenzivnosti segrevanja neposredno vpliva na segrevanje lesa v VF polju - višji e" pomeni hitrejše oziroma intenzivnejše segrevanje. V raziskavi smo ugotovili, da je e" za jesen in bukev naraščal v odvisnosti od temperature (slika 7), pri drugih lesnih vrstah pa je bil vpliv zanemarljiv. To bi v praksi pomenilo, da bi se jesen in bukev v VF polju pri višjih temperaturah intenzivneje segrevala, vendar moramo upoštevati tudi vpliv spreminjanja vlažnosti lesa med segrevanjem na dielektrične lastnosti lesa. Vlažnost namreč pada, ker se les med segrevanjem suši, zato se zaradi zmanjšanja vlage v lesu e" tudi zmanjša in izniči ali preseže pozitivni vpliv, ki ga ima na e" naraščajoča temperatura. 4. Sklepi Z raziskavo smo ugotovili, da sta di-elektri~na vrednost lesa (ε) in izgubni faktor (tan δ) nara{~ala s temperaturo, vendar je bil vpliv relativno majhen. Dielektri~na vrednost je bila pri brezi in boru v radialni smeri ve~ja kot v tangencialni smeri. Med dielektri~no vrednostjo in gostoto lesa je bila ugotovljena pozitivna linearna odvisnost. Gostej{i lesovi imajo namre~ ve~ji dele` trdne snovi z vi{jo dielektri~no vrednostjo. Faktor intenzivnosti segrevanja, ki neposredno vpliva na segrevanje lesa v VF polju, je pri jesenu in bukvi nara{~al v odvisnosti od temperature, pri brezi, boru in smreki pa je bil vpliv temperature zanemarljiv. literatura 1. Agilent Technologies. 2000. Agilent 16451B Dielectric test fixture, Operation and service manual, Agilent part No. 16451-90020, Printed in Japan, October 2000: 138 s. 2. Ay N., Sahin H. 2004. Dielectric constant of Turkish timbers in the longitudinal direction at a 9.8-GHz frequency. Forest Products Journal, 54, 10: 65-68 3. James W.L. 1977. Dielectric behaviour of douglas-fir at various combinations of temperature, frequency, and moisture content. Forest Products Journal, 2 7, 6: 44-48 4. Jo{t M. 2005. Vpliv vla`nosti na dielektri~ne lastnosti lesa. Les, 5 7, 7-8: 251-253 5. Jo{t M., Resnik J., [ernek M. 2004. Vpliv temperature termi~ne obdelave na dielektri~ne lastnosti lesa. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 73, 1: 123-135 6. Kabir M.F., Daud W.M., Khalid K., Sidek H.A.A. 1998a. Dielectric and ultrasonic properties of rubber wood. Effect of moisture content, grain direction and frequency. Holz als Roh- und Werkstoff, 56, 4: 223-227 7. Kabir M.F., Daud W.M., Khalid K., Sidek H.A.A. 1998b. Effect of moisture content and grain direction on the dielectric properties of rubber wood at low frequencies. Holzforschung, 52, 5: 546-552 8. Kabir M.F., Daud W.M., Khalid K.B., Sidek H.A.A. 2001. Temperature dependence of the dielectric properties of rubber wood. Wood and Fiber Science, 33, 2: 233-238 9. Makoviny I. 2000. Dielectric and electromagnetic characteristics of beech wood. Wood Research - Drevarsky Vyskum, 45, 3: 23-34 10. Nanassy A. Z. 1970. Overlapping of dielectric relaxation spectra in oven-dry yellow birch at temperature from 20 to 100 0C. Wood science and technology, 4: 104-121 11 . Resnik J., Ber~i~ S., Cika~ B. 1995. Visoko-frekven~no segrevanje in lepljenje lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo: 109 s. 12. Sahin H., Ay N. 2004. Dielectric properties of hardwood species at microwave frequencies. Journal of Wood Science, 50, 4: 375-380 13. Torgovnikov G. I. 1993. Dielectric properties of wood and wood based materials. Berlin, Springer – Verlag: 195 s. Popravek ^lanek Sistemski pristop v uvajanju strategije inovativnosti - primer lesne industrije avtorjev Boruta Likarja in Petra Faturja, ki je bil objavljen v prej{nji {tevilki revije Les (1-2/2007, str. 4-13) je bil pomotoma okarakeriziran kot strokovni ~lanek. Pravilna oznaka je originalni znanstveni ~lanek. ijaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*841.1 Originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. III del: Vpliv izhodi{~ne vla`nosti lesa Leaching of copper biocides from wood. Part III: Influence of initial wood moisture content avtor Miha HUMAR, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, tel: +386(0)14231161, faks: +386(0)14235035, e-po{ta: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Namen prispevka je pokazati, kako vla`nost lesa vpliva na mokri navzem in vezavo baker-etanolaminskih za{~itnih pripravkov. Ti pripravki postajo vedno bolj pomembna re{itev za za{~ito lesa v tretjem in ~etrtem razredu izpostavitve. Z namenom dolo~iti optimalno vezavo v les, smo uravnove{ene smrekove vzorce (u = 0, 10, 14 ali 31 %) vakuumsko impregnirali z dvema razli~nima baker-etanolaminskima pripravkoma, dveh razli~nih koncentracij (cCu = 0,5 ali 0,1 %) in jim dolo~ili mokri navzem. Po {tiritedenski fiksaciji smo vzorce izprali v skladu z modificirano standardno metodo (SIST EN 1250). Ugotovili smo, da so baker etanolaminski pripravki najbolje prodrli v vzorce z vla`nostjo okoli 10 %, najslab{e pa v tiste z vla`nostjo okoli to~ke nasi~enja celi~nih sten. Po drugi strani se je najve~ bakrovih aktivnih u~inkovin izpralo iz smrekovine z vla`nostjo 10 %, najmanj pa iz tiste, ki je imela vla`nost okoli 31 %. The purpose of this contribution is to elucidate the influence of wood moisture content on retention of preservative solution and fixation of copper-ethanolamine based wood preservative solutions. These preservatives are becoming the most important solution for preservation of wood in third and fourth use class. In order to elucidate optimal fixation, conditioned (u = 0, 10, 14 or 31%) Norway spruce wood specimens were impregnated with two different copper-ethanol-amine based preservative solutions of two different concentrations (cCu = 0,5 or 0,1%) and leached according to modified EN 1250 procedure. The highest retention of preservative solution was determined at specimens with moisture content of 10%, and the lowest one at spruce wood with moisture content around 31%. On the other hand, the highest copper leaching was determined at specimens that contain 10% of moisture and the lowest one at spruce blocks with the highest moisture content. Klju~ne besede: bakrov(II) sulfat, etanolamin, izpiranje, vezava, lesna vla`nost, smreka Keywords: copper(II) sulphate, etha-nolamine, leaching, fixation, wood moisture content, spruce Uvod Pred kotelsko impregnacijo moramo les bolj ali manj posušiti, saj voda v celičnih lumnih onemogoča prodiranje zaščitnih pripravkov v les (Lebow et al, 1996). Pri tem pa se postavlja vprašanje, do kolikšne mere moramo posušiti les pred impregnacijo, da zagotovimo optimalno prodiranje, vezavo in učinkovitost zaščitnih pripravkov. Kot kriterij za določanje optimalne vlažnosti lesa pred impregnacijo, se najpogosteje uporablja mokri navzem in globina prodora aktivnih učinkovin (Usta, 2004). Večina proizvaj alcev zaščitnih pripravkov priporoča, da je vlažnost lesa pred impregnacijo nižja od točke nasičenja celičnih sten (Anonimus, 2000). Kumar in Morrell (1989) sta najboljše prodiranje pripravkov CCA določila pri vlažnostih lesa okoli 18 %. V literaturi pa ni mogoče zaslediti podatkov o vplivu vlažnosti lesa na vezavo oziroma izpiranje baker-eta-nolaminskih pripravkov iz lesa. Kompleksi bakra in etanolamina se v les vežejo prek hidroksilnih in karbok-silnih funkcionalnih skupin (Zhang ijaLes 59(2007) 3 raziskave in razvoj in Kamdem, 2000). Na ta mesta se absorbira tudi voda, tako da si voda in baker-etanolaminski kompleksi konkurirajo za ista reakcijska mesta, kar bi lahko vplivalo na vezavo teh pripravkov v les. Optimalna vlažnost lesa za impregnacijo je pomembna tudi z vidika uporabnikov, saj za čezmerno sušenje lahko porabimo preveč energije ali časa, kar se na koncu kaže v ekonomičnosti celotnega procesa. Materiali in metode Priprava zaščitnih pripravkov Poizkus je bil izveden z vodotopnimi pripravki na osnovi bakrovega(II) sulfata in etanolamina. Koncentracija elementarnega bakra v pripravkih je znašala 0,5 % (visoka) ali 0,1 % (nizka). Molsko razmerje med bakrom in etanolaminom je bilo v vseh formulacijah konstantno (Cu : EA = 1 : 6). Prvi tip pripravkov (CuE) je vseboval le modro galico in etanolamin, medtem ko je drugi tip pripravkov (CuEO) poleg omenjenih sestavin vseboval še oktanojsko kislino. Molsko razmerje med bakrom, borom ter oktanojske kislino je bilo 1 : 1 : 1. Priprava in uravnovešanje vzorcev Vzorci dimenzij 1,5 X 2,5 X 5,0 cm3 so bili izdelani iz beljave smrekovine (Picea abiesKarst). Pred impregnacijo smo vzorce tri tedne uravnovešali v komorah z izbrano relativno zračno vlažnostjo, ki smo jo dosegli z nasičenimi vodnimi raztopinami izbranih soli (preglednica 1). Določili smo naslednje relativne zračne vlažnosti: 33, 66 ter 100 %. Poleg tega smo uporabili še absolutno suhe vzorce, ki jih nismo uravnovešali v komorah, temveč smo jih pred impregnacijo posušili (103 °C) v laboratorijskem sušilniku Kambič. Preglednica 1. Relativna zra~na vla`nost in ravnovesna vla`nost smrekovine nad nasi~enimi vodnimi raztopinami razli~nih soli (Schneider, 1960) Relativna zračna Vlažnost smrekovih ------- vzorcev (%) MgCh 33 10 NaNO, 65 98-100 14 31 - Navzem ^-**~^L- -----*- Izpran Cu 600 - ^^**~*^ ^v 45 ct /\\ £ .s- ss°- 40 ™ E ■ji 3 CO N E W0-I S ^ 450 ■ 3.E a ■4L -« i 400 - *> — --, - 2,5 0 & 10 15 20 25 30 35 Vlažnost lesa [%} Slika 1. Vpliv lesne vla`nosti na navzem in izpiranje baker-etanolamin-skih pripravkov Preglednica 2. Vpliv izhodi{~ne vla`nosti lesa na navzem baker-etanol-aminskih pripravkov v vakuumsko impregnirano beljavo smrekovine Impregnacija vzorcev Uravnove{eni vzorci so bili za{~iteni v skladu s standardnim vakuumskim postopkom (ECS, 1996). Mokri nav-zem je bil dolo~en gravimetri~no. Za{~itene vzorce smo nato {tiri tedne su{ili, in sicer: prvi teden v zaprti, drugi in tretji teden v polzaprti in ~etrti teden v odprti komori ter na ta na~in simulirali naravno su{enje. IjaLeS 59(2007) 3 raziskave in razvoj Izpiranje Izpiranje bakrovih u~inkovin je potekalo v skladu z modificirano standardno laboratorijsko metodo SIST ENV 1250 (ECS, 1994). ^ela vzorcev so bila zatesnjena s parafinom. V ~a{o so bili zlo`eni po trije vzorci, impregnirani z istim pripravkom, obte`eni in preliti s 300 ml destilirane vode. Za vsak za{~it-ni pripravek in koncentracijo so bile uporabljene tri ~a{e (devet vzorcev). Me{anje vode v ~a{ah je zagotavljal linearen laboratorijski stresalnik (55 min-1). V desetih dneh smo vodo v ~a{ah sedemkrat zamenjali. V zbranih izpirkih smo na koncu z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS) (Varian Spectra AA Duo FS240) dolo-~ili vsebnost izpranega bakra. Rezultati in razprava Vla`nost vzorcev je imela znaten vpliv na mokri navzem baker-etanolamin-skih pripravkov. Najvi{ji navzem smo dolo~ili pri vzorcih z vla`nostjo 10 % (613 kgm-3). V bolj suhe ali bolj vla`ne vzorce je prodrlo manj vodnih raztopin. Pri absolutno suhih vzorcih so bile vrzeli v celi~ni steni verjetno premajhne in zato so pripravki te`e prodrli v celi~no steno, kot pri nekoliko bolj vla`nem lesu (Usta, 2004). Po drugi strani so vzorci, ki so imeli celi~ne stene `e nasi~ene z vodo (u = 31 %), lahko vpili manj{o koli~ino pripravkov (391 kgm-3), kot bolj suhi vzorci, saj je celi~ne stene `e zapolnila voda (slika 1, preglednica 1). Ta rezultat potrjuje, da med kotelsko-vakuumsko impregnacijo za{~itni pripravki ne prodrejo le v lumne, temve~ penetrirajo tudi v celi~ne stene. Poleg vla`nosti je tudi koncentracija pripravkov vplivala na mokri navzem, medtem ko vpliva sestave na retenci-jo ni mogo~e potrditi (preglednica 2). V vseh primerih so pripravki z vi{jo koncentracijo aktivnih u~inkovin nekoliko bolje prodrli v les kot pripravki z ni`jo koncentracijo. Razloga za to sta dva. Etanolamin zni`a povr{insko napetost za{~itnih pripravkov, zato pripravki z ve~jim dele`em etanol-amina la`e prodirajo v les kot tisti z ni`jo. Poleg tega etanolamin lahko raztaplja smolo, ki se je v pripravkih, ki vsebujejo ve~ etanolamina, bolj stopila in s tem omogo~ila za{~itnemu pripravku, da je v les prodiral tudi prek spro{~enih smolnih kanalov (Humar in Pohleven, 2006). Vla`nost vzorcev ni vplivala le na im-pregnabilnost temve~ tudi na vezavo baker-etanolaminskih pripravkov (slika 1). Najintenzivnej{e izpiranje smo v skoraj vseh primerih dolo~ili pri vzorcih z vla`nostjo 10 %. Pri teh vzorcih smo dolo~ili tudi najvi{ji navzem za{~itnih pripravkov, kar prvi hip nakazuje na povezanost med mokrim navzemom in u~inkovitostjo vezave. Ko pa smo med seboj primerjali navzeme posameznih vzorcev in pripadajo~e podatke o izpiranju, smo ugotovili, da med tema dvema spremenljivkama ni statisti~no zna~ilne povezave (r = 0,26) (slika 2). Vezava baker-etanolaminskih raztopin v absolutno suho smrekovino je bila primerljiva s fiksacijo v vzorcev z vla`nostjo med 14 in 31 % kljub temu, Preglednica 2. Vpliv izhodi{~ne vla`nosti lesa na izpiranje bakrovih u~inkovin iz impregnirane beljave smrekovine Zaščitni pripravek Koncentracija Vlažnost lesa pred impregnacijo (%) povprečje D 10 14 31 Delež izpranega Cu iz lesa (%) GjE nizka 3,5% 3,2% 2,7% 1,5% 2,7% visoka 3,0% 4,9% 3,0% 3,2% 3.5% CuEO nlzka 2,3% 4,0% 1,8* 2,8% 2,7% visoka 2.6% 4,4% 3.2% 2,0% 3,1% J 5- r * = 0.26 .bf • a} 4 -