VSEBINA Astronomski in cerkveni koledar ....... 2 Kalendarij. ........................................................4 Pripombe h koledarju za leto 1966 ..........52 Diagram vremena po Herschlovem ključu za leto 1966 ............................................54 Tabela z oznako sončnega vzhoda in zahoda ..............................................................55 Zunanja in notranja podoba koledarja . 56 Združeni narodi 1945—1965 ........................58 . Dvajset let prizadevanj za jutrišnje boljše življenje ..................................................61 Slovenska skupščina (Ivaji Šinkovec) .. 74 Gospodarska reforma (M. R.)....................79 Položaj kmetijstva v našem gospodarstvu (Inž. Janez Čemažar) ....................85 Slovenska prazgodovina (dr. Stane Ga- brovec) ..........................................................90 Dolina pod Višarjami (Albert Rejec) ... 97 Poletno jutro (Ančka Salmič) ..................102 V Carigrad (Silvo Kranjec) ........................103 Sedanji način življenja ogroža zdravje (M. F.) ..........................................................111 Spominu dr. Ivana Grafenauerja (-nc) 116 t Stanko Premrl (-Ur.) ......................117 In memoriam dr. Antonu Vodniku (-nc.) 118 Janezu Kmetu v spomin____f..-...............120 Kmečko poletje (Mihaela J are) ..............121 Ob morju (Leopold Stanek) ......................121 Pogašeno ognjišče (Ludvik Zorzut) ________122 Zimska noč (Leopold Stanek) ..................124 Kolednik (F. Timmermans) ...................125 Prvošolec (V. Fratin) .................................126 Kmalu je pomlad prešla (Mihaela J are) 129 Sinovi odhajajo (Mate.vž Hace) ____.... 130 Armida (Alojz Rebula) ................................139 Oče se uče pisati (France Lipičnik)________146 Otrok se igra (France Lokar) ....................147 Kaj bi dala (Ančka Salmič) ......................147 Zvezdno nebo v letu 1966 ............................148 NAZNANILO Družbeniki dobijo letos za redno udnino 1150 din naslednje knjige: 1. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1966 (160 strani). 2. Stanko Cajnkar: Križnarjevi (Slovenske večernice 116. zv., 238 str.) 3. Dr. Anton Trstenjak: Ce bi še enkrat živel (168 strani). 4. Ivan Ivačič: Kuharska knjiga (224 strani). Udje dobe mohorske knjige pri svojih poverjenikih. Stroške za odpremo knjig naj povrnejo poverjenikom. Knjige v ponaročilu stanejo 1300 din (poštnina posebej) in 2500 din vezane (enako poštnina posebej). Posebej opozarjamo na izdaje del naših klasikov: Detela, Finžgarja in Preglja. V prodaji so naslednji zvezki Zbranih oziroma Izbranih del omenjenih klasikov, kakor je razvidno iz cenika na strani 160 in na notranji strani ovitka. Knjige za prihodnje leto: 1. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1967 2. Ivan Matičič: Rezinka (Slovenske večernice 117. zv.). 3. France Lipičnik: Črtice. 4. Dr. Jože Žitnik: Poslednja kuga (Rak, bolezen našega časa). 5. Dr. Janez Janžekovič: Smisel življenja. Naročnino za naslednje leto je treba obnoviti do 25. aprila 1966. Do tega dne plačana zbirka stane 1200 din (kasneje bodo dražje). Za redne knjige, naročene pri poverjeniku in plačane do roka, poštnine posebej ne zaračunavamo (isto zaračunavamo pri poznejših naročilih). Več o našem programu za prihodnje leto boste izvedeli iz obsežne številke »Književnega glasnika«, ki bo izšla konec januarja ali v začetku februarja 1966. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1966 — Opremil ing! arh. Tone Bltenc — Uredil uredniški odbor, zanj : dr. Stanko Cajnkar — Založilo založniško podjetje Mohorjeva družba v Celju — Za založbo Pavel Gol-majer — Natisnila tiskarna CP »Celjski tisk«, Celje 1965. KOLEDAR MOHORJ EVE DRUŽBE ZA NAVADNO LETO 1966 CELJE 1965 182 5 ^ NAVADNO LETO 1966 ima 365 dni, začne se s soboto in neha s soboto PREMAKLJIVI PRAZNIKI Sedemdesetnica Srce Jezusovo 6- febr. 17. jun. Pepelnica 23. febr. Rožnovenska nedelja Velika noč 10. aprila „ 1 okt , T„ ,v zegnanjska nedelja Krizev teden 16., 17., 9. okt., 30. okt. 18. maja Misijonska nedelja Vnebohod 19. maja 23. okt. Binkošti 29. maja Kristus Kraii 30"okt" Zahvalna nedelja 6. novembra 1. adventna nedelja 27. nov. Sv. Trojica 5. junija Sv. Rešnje Telo 9. junija Nedelj v predpustu je 7, pobinkoštnih 25. Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki (sveč-nica, oznanjenje, velikonočni in binkoštni ponedeljek, rojstvo Dev. Marije in sv. Štefan) niso več cerkveno zapovedani prazniki. POSTI IN ZDRZKI V vseh slovenskih škofijah imamo zdr-ž e k od mesnih jedi in mesne juhe (znamenje t) vse petke v letu, strogi post (zdržek od mesnih jedi in mesne juhe ter pritrgovanje v jedi, znamenje ft) na pe-pelnico, na veliki petek, na dan pred praznikom Brezmadežne in pred božičem. V NAŠEM KOLEDARJU se oziramo na svetnike vseh slovenskih škofij. Za vsak dan smo napisali najprej tiste svetnike, ki jih ta dan Cerkev časti v bogoslužju. Upoštevali smo tudi svetnike, ki jih časti ljudstvo in se jim priporoča. Novorojencem dajemo najraje imena svetnikov, ki so blizu dneva rajstva. Kadar ne najdemo primernega imena, pojdimo k dušnemu pastirju. Ta nam bo tudi povedal, kako bi se glasilo tuje ime svetnika po slovensko. Nekaj takih imen boste našli tudi v našem koledarju. GODOVINSKO ŠTEVILO Zlato število 10 Nedeljska črka b Sončni krog 15 Rimsko število 4 Epakta VIII Letni vladar Jupiter Znaki za lunine spremembe Prvi krajec 5 Ščip (polna luna) ® Mlaj @ Zadnji krajec £ ZAČETEK LETNIH ČASOV Začetek pomladi: dne 21. marca ob 2. uri 53 minut; Sonce stopi v znamenje ovna (pomladansko enakonočje). Začetek poletja: dne 21. junija ob 21. uri 33 minut; Sonce na povratniku raka. Začetek jeseni: dne 23. septembra ob 12. uri 43 minut; Sonce stopi v znamenje tehtnice (jesensko enakonočje). Začetek zime: dne 22. decembra ob 8. uri 29 mmut; Sonce na povratniku kozoroga. MRKI SONCA IN LUNE V letu 1966 bosta dva sončna mrka. Luninih mrkov ne bo. 1. Dne 20. maja bo obročasti sončni mrk; kot obročast bo viden v ozkem pasu, ki teče južno od Dakarja, čez Saharo, zahodno od Velike Sirte, čez Sredozemlje, severozahodni del Male Azije, čez Črno morje in severni del Kaspijskega jezera. Kot delni mrk bo viden iz vzhodnega dela južne Amerike, z Atlantskega oceana, severne in srednje Afrike, iz Evrope in Azije. Mrk bo viden tudi pri nas. Trenutki posameznih stopenj delnega mrka za nekatere kraje Slovenije so: Ljubljana Koper Maribor Novo mesto Planica n m 9 14,4 9 12,6 9 16,5 9 14,2 Sredina Konec h m h m 10 30,5 11 52,0 10 28,5 11 50,1 10 33,1 11 54,6 10 30,9 11 53,2 10 30,2 11 50,6 Ob največji fazi bo Luna zakrila 0,70 sončnega premera. Začetek delnega mrka bo pri položajnem kotu 222,7°, konec pa pri 79,5° od severne točke na sončnem robu proti vzhodu. Ob začetku mrka bo Sonce 47°, ob koncu pa 64° nad obzorjem. 2. Dne 12. novembra bo popolni sončni mrk. Kot popoln bo viden v ozkem pasu, ki začne na Tihem oceanu, teče čez južni del Peruja, čez Bolivijo, severno Argentino, čez Atlantski ocean in končno južno od Afrike v Indijskem oceanu. Pri nas mrk ne bo viden. VIDNOST NEPREMICNIC — PLANETOV Merkur je na nebu vedno v bližini Sonca in se od njega lahko oddalji povprečno največ za 23°, izjemoma pa za 28°; zato ga moremo opazovati samo zvečer na zahodnem nebu po sončnem zahodu, ali zjutraj na vzhodnem nebu pred sončnim vzhodom. Na jutranjem nebu bo letos viden okoli 18. IV., 16. VIII. in 4. XII.; zvečer nad zahodnim vidikom pa okoli 5. III., 30. VI. in 26. X. Merkur sreča Luno: 18. IV., 20. VI., 15. VIII., 15. X. in 10. XII. Marsa sreča 24. II. in 14. III., Jupitra 11. VI., Saturna 23. II., 30. III. in 9. IV, Neptuna pa 22. X. in 5. XII. Mimo zvezde Poluks v Dvojčkih gre 21. VI., mimo Špike v ozvezdju Device dne 1. X. in mimo Antaresa v ozvezdju škorpijona dne 17. XII. Venera je v začetku leta nevidna, saj je 26. I. v zdolnji konjunkciji s Soncem. Proti koncu februarja se začenja pojavljati kot Da- niča na vzhodnem nebu in je od tedaj vidna na jutranjem nebu vse do konca septembra. V največjem blesku je 2. marca, ko se giblje v ozvezdju Kozoroga; nato preide v ozvezdje Vodnarja in doseže dne 6. IV. največjo navidezno oddaljenost od Sonca: 46°. Vzhaja tedaj pred četrto uro. Maja je po 3. uri vidna v ozvezdju Rib. V naslednjih dveh mesecih se pojavlja nad vzhodnim horizontom vedno bolj zgodaj, sredi julija četrt pred drugo uro. Dne 4. VII. gre mimo zvezde Aldebaran v ozvezdju Bika; preko ozvezdja Dvojčkov se nato premakne v ozvezdje Leva, kjer gre 8. IX. mimo svetle zvezde Kraljevič (Regulus) za manj kot eno stopinjo severno od nje; vzide pa tedaj šele okoli 4. ure. Od novembra do konca leta je nevidna, ker je 9. XI. v zgornji konjunkciji s Soncem. Venera sreča Luno: 17. II., 17. III., 16. IV., 16. V., 16. VI., 16. VII., 14. VIII. in 13. IX. Planet Mars sreča 8. I. in 4. VIII., Jupitra 7. VIII., Saturna 1. V. ter Urana 25. IX. Mimo Aldebarana v ozvezdju Bika gre 4. VIL, mimo Poluksa v Dvojčkih dne 10. VIII. in mimo Kraljeviča v ozvezdju Leva dne 8. IX. Mars pride v tem letu v neugodne lege za opazovanja. Od januarja do marca je viden samo v zgodnjih večernih urah na zahodnem nebu. Dne 29. IV. je v konjunkciji s Soncem in je zato neviden do maja meseca. V začetku junija ga utegnemo zaslediti zjutraj na vzhodnem nebu. Julija je v ozvezdju Dvojčkov in vzhaja okoli 3. ure. Dne 12. VIII. sreča planet Jupiter, štiri dni kasneje pa gre mimo Poluksa, svetle zvezde v tem ozvezdju. Oktobra in novembra se giblje v ozvezdju Leva, sredi decembra preide v ozvezdje Device, vzhaja pa tedaj že okoli 1. ure po polnoči. Mars sreča Luno: 23. I., 21. II. (. . . .)', 16. VIL, 14. VIII., 12. IX., 10. X., 8. XI. in 6. XII. Venero sreča 8. I. in 4. VIII., Jupitra 12. VIII., Saturna 22. II. ter Urana 21. XI. Mimo zvezde Aldebaran gre 12. VI., mimo Poluksa 16. VIII. in mimo Kraljeviča v ozvezdju Leva dne 11. X. Jupiter je v začetku leta viden vso noč, saj je bil 18. decembra lani v opoziciji s Soncem. Do aprila se giblje v ozvezdju Bika in zahaja v prvi polovici marca okoli 2. ure, aprila okoli polnoči, sredi maja, ko je že prešel v ozvezdje Dvojčkov, pa že ob 22. uri 30 minut. Junija ga vidimo nad zahodnim horizontom le v zgodnjih večernih urah. Dne 5. VIL je v konjunkciji s Spncem in neviden. Avgusta ga utegnemo zapaziti zjutraj na vzhodnem nebu; septembra vzide eno uro po polnoči, oktobra pa že pred polnočjo. Do konca leta se zadržuje v ozvezdju Raka. Po 21. XI. se giblje v obratni smeri nasproti zvezdam, ker se približuje opoziciji s Soncem. Sredi decembra vzide okoli 19.30. Jupiter sreča Luno: 5. I., 2. II., 1. III., 28. III., 25. IV., 23. V. (. . . .), 14. VIII., 11. IX., 8. X., 5. XI., 2. XII. in 29. XII. Venero 1 Pike v oklepaju pomenijo, da srečanje tedaj ni vidno na nebu, ker je planet navidezno v sončni bližini. sreča 7. VIII., Marsa 12. VIII., mimo zvezde Poluks v ozvezdju Dvojčkov pa gre 24. VIII. Saturn je v začetku januarja viden le v zgodnjem večeru. Sredi januarja zaide ob 21. uri. Februarja se pojavlja po sončnem zahodu nizko nad zahodnim horizontom. Marca ni viden, ker je 10. III. v konjunkciji s Soncem. Proti koncu aprila se spet pojavlja zjutraj na vzhodnem nebu. Maja vzide ob 2. 30 minut, junija pa je viden vso drugo polovico noči. Od maja do septembra se giblje v ozvezdju Rib. Dne 12. VII. je v zastoju in se nato premika v obratni smeri, torej proti zahodu. Sredi julija vzide pred 23. uro, sredi avgusta nekaj minut pred 21. uro. Dne 19. septembra je v opoziciji s Soncem in je tedaj viden vso noč. Meseca oktobra preide v ozvezdje Vodnarja, zahaja pa že ob 4. uri. Po 27. XI. je navidezno gibanje spet napredno nasproti zvezdam, torej v smeri proti vzhodu. V začetku decembra je viden samo v prvi polovici noči, ker zaide okoli polnoči. Saturn sreča Luno: 25. I., 21. II., (. . . .), 17. IV., 15. V., 11. VI., 9. VIL, 5. VIII., 1. IX., 28. IX., 25. X., 22. XI. in 19. XII. Venero sreča 1. V., Marsa 22. II. Uran je viden samo z manjšim daljnogledom. Dne 8. III. je v opoziciji s Soncem. Od januarja do aprila je vso noč nad horizontom; junija je viden le v prvi polovici noči; sredi avgusta zaide okoli 20. ure. Dne 13. IX. je v konjunkciji s Soncem. Od začetka leta do oktobra se zadržuje v ozvezdju Leva. Novembra se začenja pojavljati kot jutranji planet, decembra je viden vso drugo polovico noči. Uran sreča Luno: 11. I., 7. II., 7. III., 3. IV., 30. IV., 27. V., 24. VI., 21. VII., 18. VIII. (____), 12. X., 8. XI. in 6. XII. Neptun je viden le z zelo močnim daljnogledom. V opoziciji s Soncem je 12. V. Giblje se v ozvezdju Tehtnice. Najbolj oddaljeni planet Pluton je v opoziciji 8. III. PREGLED Venera je Danica od februarja do septembra, potem pa do konca leta ni več vidna. V največjem sijaju je 2. III., v največji navidezni zahodni razdalji od Sonca je dne 6. IV. Mars je večerni planet v januarju in februarju nizko nad zahodnim horizontom. Od marca do maja ni viden. Od druge polovice junija do konca leta je jutranji planet. V splošnem v tem letu ne pride v ugodne lege za opazovanja. Jupiter je januarja viden vso noč, aprila prvo polovico noči; sredi junija zaide že ob 21. uri. Julija ni viden. Septembra in oktobra je viden v drugi polovici noči, decembra vso noč. Saturn je prva dva meseca nad horizontom le v zgodnjih večernih urah; marca ni viden; aprila in maja je jutranji planet, junija je nad horizontom po polnoči; od avgusta do sredine oktobra je viden vso noč, decembra pa samo do polnoči. 1 Sobota NOVO LETO.1 OSMINA ROJSTVA GOSPODOVEGA 2 Nedelja NEDELJA JEZUSOVEGA IMENA; Makarij, opat Detetu dajo ime Jezus (Lk 2, 21) 3 Ponedeljek Genovefa, devica; Anter, papež, mučenec; Peter, mučenec 4 Torek Angela Folinjska, žena; Gregorij, škof; Hermes, mučenec 5 Sreda Telesfor, papež, mučenec; Simeon, spoznavavec 6 Četrtek RAZGLA5ENJE GOSPODOVO, SV. TRIJE KRALJI 7 Petek t Lucijan, mučenec; Julija, mučenka; Kanut, mučenec © 6.17 8 Sobota Teofil (Bogoljub), mučenec; Severin, opat; Erhard, škof 9 Nedelja 1. PO RAZGLASENJU, SV. DRUŽINA; Peter, škof Dvanajstletni Jezus v templju (Lk 2, 42—52) 10 Ponedeljek Viljem, škof; Agaton, papež; Gregor X., papež 11 Torek Higin, papež, mučenec; Pavlin Oglejski, škof; Teodozij, opat 12 Sreda Alfred, opat; Tatjana (Tanja), mučenka; Ernest, škof 13 Četrtek Spomin Jezusovega krsta; Veronika Milanska, devica @ 21.00 14 Petek t Hilarij (Radovan), cerkveni učitelj; Feliks Nolanski, spoznavavec 15 Sobota Pavel Puščavnik; Maver, opat; Habakuk, prerok 16 Nedelja 2. PO RAZGLASENJU; Marcel, papež, mučenec Prvi čudež v Kani Galilejski (Jan 2, 1—11) 17 Ponedeljek Anton (Zvonko), puščavnik; Marijan, mučenec 18 Torek Marjeta (Biserka), devica; Priska, devica, mučenka 19 Sreda Marij in tovariši, mučenci; Pija, mučenka; Knut, spoznavavec 20 Četrtek Fabijan in Sebastijan (Boštjan), mučenca; Neofit, mučenec 21 Petek t Neža (Agnes, Janja), devica, mučenka; Epifanij, škof © 16.47 22 Sobota Vincencij in Anastazij, mučenca; Viktor (Zmagoslav), mučenec 23 Nedelja 3. PO RAZGLASENJU; Zaroka Device Marije Jezus ozdravi stotnikovega služabnika (Mt 8, 1—13) 24 Ponedeljek Timotej, škof, mučenec; Felicijan, škof, mučenec; Evgenij, mučenec 25 Torek Spreobrnjenje sv. Pavla; Ananija, mučenec 26 Sreda Polikarp, škof, mučenec; Pavla, žena; Alberik, opat 27 Četrtek Janez Krizostom (Zlatousti), cerkveni učitelj; Julijan 28 Petek t Peter Nolasko, spoznavavec; Roger in tovariši, spoznavavci 29 Sobota Frančišek (Branko) Šaleški, cerkveni učitelj; Valerij, škof 9 20.49 30 Nedelja 4. PO RAZGLAŠENJU; Martina, devica, mučenka Jezus pomiri vihar na morju (Mt 8, 23—27) 31 Ponedeljek Janez Bosko, spoznavavec; Marcela, žena; Ludovika, žena 1 se praznuje dva dni 1. 7.44 16.27 8.43 12.33 1.02 2. 7.44 16.28 8.44 12.54 2.11 3. 7.44 16.29 8.45 13.20 3.23 4. 7.44 16.30 8.46 13.52 4.39 5. 7.44 16.31 8.47 14.34 5.56 6. 7.44 16.32 8.48 15.30 7.10 7. 7.44 16.33 8.49 16.41 8.15 8. 7.43 16.34 i 8.51 18.00 9.07 9. 7.43 16.35 8.52 19.24 9.47 10. 7.43 16.36 8.53 20.48 10.18 11. 7.43 16.37 8.54 22.07 10.45 12. 7.42 16.38 8.56 23.23 11.07 13. 7.42 16.40 8.58 - 11.28 14. 7.41 16.41 9.10 0.37 11.49 15. 7.41 16.42 9.01 1.50 12.12 16. 7.40 16.43 9.03 3.02 12.37 17. 7.40 16.45 9.05 4.12 13.8 18. 7.39 16.46 9.07 5.18 13.46 19. 7.39 16.47 9.08 6.19 14.32 20. 7.38 16.49 9.11 7.12 15.25 21. 7.37 16.50 9.13 7.55 16.25 22. 7.36 16.52 9.16 8.30 17.28 23. 7.35 16.53 9.18 8.59 18.33 24. 7.34 16.55 9.21 9.23 19.38 25. 7.33 16.56 9.23 9.43 20.42 26. 7.32 16.57 9.25 10.01 21.45 27. 7.31 16.59 9.28 10.18 22.50 28. 7.30 17.00 9.30 10.37 23.56 .29. 7.29 17.01 9.32 10.56 — 30. 7.28 17.03 9.35 11.18 1.05 31. 7.27 17.05 9.38 11.46 2.16 B Če v prosincu ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota — svečana mrzlota. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Sveti Makarij jasen, meglen naznanja prav tako jesen. LJUDSKA n.n.i.ii.Hi Začnimo z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo. — Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda. — Bedak zna več vprašati, kakor deset modrijanov odgovoriti. — Kdor nima v glavi, naj ne tišči na visoko. B O MODROST Polnost modrosti je strah Gospodov, s svojimi sadovi nasičuje verne (Sir 1, 16). — Poslušaj, moj sin, svojega očeta pouk in ne za-metuj nauka svoje matere! (Preg 1, 8). — Po kateri koli poti bedak gre, mu manjka pameti, in razodeva vsakemu, da je bedak (Prid 10, 3). — Zaradi lenobe se pogreza tramovje in zaradi zanikr-nosti rok kaplja v hišo (Prid 10, 18). Sv. trije kralji se poklonijo božjemu Detetu 1. januar Jezus. Prvi dan novega leta je v vseh koledarjih krščanskega sveta posvečen spominu Jezusa Kristusa, njegovemu imenu, ki ga je angel oznanil Mariji in pomeni: Odrešenik. Zdi se, da nam hoče Cerkev to zelo močno poudariti. Ni ji dovolj, da prvi dan novega leta obhajamo praznik obrezovanja Gospodovega, ki nas spominja, da je Dete osmi dan po rojstvu dobilo ime Jezus, temveč nam prideva še poseben praznik Imena Jezusovega, prvo nedeljo v letu, ali, če pred sv. tremi kralji ni nedelje, že kar 2. januarja. Temu se ne smemo čuditi, kajti Cerkev veruje in uči še danes, kar je izpovedal apostol Peter pred judovskim velikim zborom: »Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli v njem zveličati.« Žeto nam Cerkev Jezusa samega postavlja na začetek novega leta. In Cerkev moli: Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji. * V imenu Jezusovem naj se pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik naj prizna, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Boga Očeta. (Vstopni spev na praznik Imena Jezusovega.) januar prosinec Slavil te bom, Gospod, moj Bog, z vsem srcem in poveličeval tvoje ime na veke; zakaj ti, Gospod, si blag in mil in poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo. Darovanjski spev na praznik imena Jezusovega. 2. januar Abel. Sin prvih staršev človeškega rodu, Adama in Eve, kakor pravi o njem sveto pismo Stare zaveze. Brat Kain ga je ubil iz zavisti. 3. januar G e n o v e f a. Patrona Pariza, kjer se na njenem grobu vzdiguje veličastna cerkev Sainte Ge-nevieve. Rojena okoli 422, je živela od svoje zgodnje mladosti v strogem zatajevanju in v službi ljubezni do bližnjega. Legenda pripoveduje, da so v cerkvi ugasle sveče zagorele, če jih je ona vzela v roko. Zato jo največkrat upodabljajo z gorečo svečo v roki. 6. januar Sv. trije kralji. — Razglašenje Gospodovo. Gašper, Melhior, Boltežar so imena treh modrih ali svetih kraljev z Jutrovega, ki jih je zvezda pripeljala v Betlehem, da so se poklonili božjemu detetu v jaslih in mu darovali zlata, kadila in mire. Svete tri kralje časte kot patrone popotnikov in romarjev, k njim molimo tudi za pravo pamet. Ta dan se imenuje tudi praznik Razglašenja Gospodovega, ki velja na Vzhodu kot rojstni dan Kristusov. 15. januar Pavel Puščavnik je prvotno živel v Tebah, ko pa mu je bilo 16 let, je zaradi preganjanja kristjanov rimskega cesarja Decija okoli leta 250 bežal v puščavo, kjer je živel kot prvi puščavnik krščanske cerkve do svojega 113. leta v neki votlini. Palma, ki se je hranil z njenimi sadeži v puščavi, kakor pripoveduje legenda, je njegov simbol. 17. januar Anton Puščavnik je živel in učil od leta 270 do visoke starosti kot puščavnik v puščavi pri Tebah. Tam je zbral okoli sebe mnogo učencev, ki jim je predpisal molitev in delo in so mu zato nekateri dali priimek »oče menihov«. Časte ga kot pomočnika proti požaru in patrona domačih živali. Večkrat ga slikajo s pujskom, ker se mu je po legendi v njegovi podobi prikazoval hudobni duh, a ga je pobožni puščavnik premagal. Vendar je podoba s pujskom, kot upodabljajo tega svetnika, ostala ljudstvu kot simbol varuha živine. Ponekod ta dan živini pokladajo boljšo krmo in je ne vpregajo. Upodabljajo ga tudi anuar prosinec J anuar prosinec januar prosinec s kropilom, z beraškim zvoncem in s križem v obliki velike črke T, včasih tudi s podobo vraga ali ženske v ozadju, ki naj pomenita skušnjavo. 20. januar Fabijan in Sebastijan (Boštjan). Papež Fabijan je vladal Cerkvi od 236 do 250 in je pri preganjanju kristjanov za cesarja Decija umrl mučeniške smrti. Sebastijan je bil za Dioklecijana stotnik cesarske straže. Ker ni hotel zatajiti krščanske vere, so ga privezali k drevesu in ga s tisoč puščicami prebodli. Tako ga največkrat upodabljajo, včasih pa tudi kot vojaka. V srednjem veku so ga častili kot zavetnika zoper kugo, pozneje pa kot velikega mučenca, na sploh pa zavetnika in pomočnika v bolečinah. 21. januar Neža. Kot hči krščanskih staršev v Rimu se je zaobljubila, da bo ostala čista in je zavrnila nekega pogana, ki jo je zasnubil. Zaradi svoje stanovitnosti je morala pretrpeti hude muke in nazadnje mučeniško smrt. Cerkvena umetnost jo upodablja z jagnjetom in z grmado. V rimski cerkvi »Santa Agnese fuori le mura« ji vsako leto na njen god posvete dve jagneti, ki iz njih volne spletejo palije — del ornata, ki ga nosijo nad-škofje. Naše ljudstvo časti sv. Nežo kot zavetnico pastirjev in ovčarjev, posebej tudi kot zavetnico kokoši. Prav tako so ponekod na njen god darovali volno. 22. januat V i n c e n c i j. Po rodu Španec je bil prav tako žrtev Dioklecijanovega preganjanja kakor sv. Boštjan. Naše ljudstvo se mu je priporočalo za dobro vinsko letino. Ponekod v Beli krajini je še dandanes navada, da na njegov god obrežejo prvo vinsko trto. Vremenski pregovor pa pravi: »Če Vinka sonce peče, v sode vino teče«. 25. januar Spreobrnjenje sv. Pavla. Kako je farizejski gorečnik Savel, eden najhujših preganjalcev kristjanov po tistem, ko ga je na poti v Damask obsijala svetloba z neba in je postal Pavel, eden najbolj vnetih oznanjevalcev Križanega, beremo v Apostolskih delih 9, 1—22. Njegova simbola sta knjiga in meč. Sveti Pavel je doživel tisto, kar je zapisal v 2. pismu Korinčanom: »Gospod je Duh; kjer pa je Duh Gospodov, tam je svoboda« (3, 17). Vremenski prerok pravi, da Pavlovo spreobrnjenje zimo na goro spravi, zima se prevali. 26. januar P o I i k a r p. Bil je učenec sv. Janeza in učitelj sv. Ireneja. V začetku leta 158 je na sadionu v Smirni, kjer je bil Polikarp Škof, podivjana drhal zahtevala, naj ga primejo in zažgo na grmadi. Ker se ga ogenj ni dotaknil, so ga zabodli z bodalom. 27. januar Janez Krizostom (Zlatousti). Izredno izobraženi humanist se je že mlad odločil za asketsko življenje. Ker je bil slabotnega zdravja, je moral opustiti strogo askezo. Rojen leta 344 je bil Janez v letu 386 v Antiohiji posvečen v duhovnika. Leta 398 je bil povzdignjen v škofa v Carigradu in se je s svojo zgovornostjo boril proti razuzdanemu življenju, ki se je razpaslo po mestu. Tako je postal žrtev svoje drznosti: moral je v izgnanstvo, od koder se je zmagoslavno vrnil. Potem so ga drugič izgnali v Armenijo in naposled na Kavkaz, kjer je na poti od izčrpanosti umrl leta 407. 29. januar m Frančišek Šaleški. Plemeniti, izredno izobraženi humanist, odprt za vsa vprašanja svojega časa; odličen dušni pastir in velik misijonar. Študiral je v Parizu in v Padovi, bil škof v Ženevi, umrl je pa v Lyonu 1622 v nekem samostanu. 31. januar. Janez B o s k o ali pravilneje Don Giovanni Bosco, se je po trdi mladosti kot duhovnik posvetil popolnoma zanemarjeni mladini in ustanavljal zanjo domove, rokodelske, nedeljske in večerne šole. Leta 1934 so ga razglasili za svetnika. Mučenje sv. Boštjana 1 Torek Ignacij (Ognjeslav) Antiohijski, škof, mučenec; Brigita, devica 2 Sreda Svečnica, darovanje Gospodovo-^; Kornelij, škof 3 Četrtek Blaž (Vlaho), škof, mučenec; Oskar (Anzgar), škof 4 Petek t Andrej Korsini, škof; Janez de Britto, mučenec 5 Sobota Agata, devica, mučenka; Albuin, škof; Izidor, mučenec © 16.58 6 Nedelja 1. PREDPOSTNA; Tit, škof; Doroteja, devica, mučenka 0 delavcih v vinogradu (Mt 20, 1—16) 7 Ponedeljek Romuald, opat; Rihard, spoznavavec; Julijana, žena 8 Torek Prešernov dan Janez iz Mote, spoznavavec; Juvencij, škof 9 Sreda Ciril Aleksandrijski, cerkveni učitelj; Apolonija, mučenka 10 Četrtek Sholastika, devica; Viljem, spoznavavec 11 Petek t Lurška Mati božja; Adolf, škof; Saturnin, mučenec 12 Sobota Sedem svetih ustanoviteljev; Damijan, mučenec f 9.53 13 Nedelja 2. PREDPOSTNA; Albin, škof; Julijan, mučenec Prilika o sejavcu in semenu (Lk 8, 4—15) 14 Ponedeljek Valentin (Zdravko), mučenec; Ivana Valois, žena 15 Torek Favstin in Jovita, mučenca; Georgija, devica 16 Sreda Onezim, škof, mučenec; Julijana, devica, mučenka 17 Četrtek Frančišek Clet, mučenec; Silvin, škof; Hildegarda, žena 18 Petek t Simeon, škof, mučenec; Lucij, mučenec; Flavijan, škof 19 Sobota Julijan, mučenec; Konrad, spoznavavec; Marcel, mučenec 20 Nedelja 3. PREDPOSTNA; Sadot in tovariši, mučenci Jezus ozdravi slepega (Lk 18, 31—43) © 11.50 21 Ponedeljek Feliks (Srečko), škof; Irena (Miroslava), devica 22 Torek Pust; Stol sv. Petra, apostola; Marjeta Kortonska 23 Sreda tfPepelnica; Peter Damiani, cerkveni učitelj 24 Četrtek Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec 25 Petek tValburga, devica; Viktorin in tovariši, mučenci 26 Sobota Matilda, devica; Andrej, škof; Aleksander, škof 27 Nedelja 1. POSTNA; Gabrijel Žalostne Matere božje Hudič trikrat skuša Jezusa (Mt 4, 1—11) 28 Ponedeljek Makarij, mučenec; Roman, opat; Antonija Florentinska D februar svečan februar svečan VREMENSKI PREGOVORI t 7.26 17.06 9.40 12.22 3.31 2 7.25 17.08 9.43 13.10 4.44 3 7.23 17.09 9.46 14.12 5.53 4 7.22 17.11 9.49 15.27 6.52 5 7.21 17.12 9.51 16.52 7.38 6 7.19 17.14 9.55 18.18 8.14 7 7.18 17.15 9.57 19.42 8.43 8. 7.16 17.17 10.01 21.03 9.08 9. 7.15 17.18 10.03 22.22 9.30 10. 7.13 17.20 10.07 23.37 9.52 11. 7.12 17.21 10.09 _ 10.14 12. 7.10 17.23 10.13 0.51 10.40 13. 7.09 17.24 10.15 2.03 11.09 14. 7.07 17.26 10.19 3.12 11.45 15. 7.06 17.27 10.21 4.15 12.28 16. 7.04 17.29 10.25 5.10 13.19 17. 7.03 17.30 10.27 5.55 14.17 18. 7.01 17.32 10.31 6.32 15.20 19. 7.00 17.33 10.33 7.03 16.25 20. 6.58 17.34 10.36 7.27 17.30 21. 6.56 17.36 10.40 7.48 18.34 22. 6.55 17.37 10.42 8.07 19.38 23, 6.53 17.39 10.46 8.25 20.42 24. 6.51 17.40 10.49 8.42 21.47 25. 6.49 17.42 10.53 9.00 22.54 26. 6.47 17.43 10.56 9.21 _ 27. 6.46 17.45 10.59 9.45 0.03 ..--- 28. 6.44 17.46 11.02 10.17 1.15 JL ■ ■ ■ ■ 9 \ f i 1 Svečnica zelena, velika noč snežena. Če se svečnica jasno zdani, zima še dolgo trpi. Svečnice dan, zima van. »To je laž,« reče Blaž. Sveti Valentin prinese ključe do korenin. LJUDSKA MODROST Dobro orodje je pol mojstra. — Bolje je z modrim jokati, kakor z norcem peti. — Kadar ima Bog praznik, tudi hudobec ne petku-je. — Ni bolj praznega človSka od tistega, ki je sam sebe poln. — Kruhova pijanost je najhujša. — Lepa beseda nikomur ne preseda. — Laž je ključ h koncu. BOŽJA MODROST Ne snuj zla zoper svojega bližnjega, ki zaupno pri tebi prebival (Preg 3, 27). — Potrpežljiv mož je boljši ko močan, in kdor sam sebe brzda, je boljši kot kdor premaga mesta (Preg 15, 22). — Kar je krivo, se ne more zravnati, in kar manjka, se ne more šteti (Prid 1, 15). Darovanje Gospodovo 1. februar Ignacij Antiohijski. Okoli leta 110 so Ignacija, tretjega naslednika svetega Petra na škofovskem sedežu v Antiohiji, odvlekli v Rim, kjer so ga mučili. Ignacija poznamo iz njegovih pisem krščanskim občinam, ki so ga na njegovi poti v Rim obiskale. V teh pismih se kaže njegova velika skrb za edinost mlade Cerkve, ki more biti zagotovljena samo s tesno naslonitvijo na svojega škofa in duhovnike. •2. februar Svečnica, darovanje Gospodovo. Po Mojzesovi postavi je bila vsaka judovska mati po porodu nečista in je smela šele po 40 dneh spet stopiti v tempelj, kjer je darovala jag-nje ali goloba. Zato se ta dan imenuje tudi praznik Marijinega očiščevanja. Ker pa ta dan pred sv. mašo blagoslove sveče in je procesija z njimi ter verniki tudi med mašo z njimi svetijo, je praznik dobil ime svečnica. Pri blagoslavljanju sveč prosi sv. Cerkev, naj bi bile blagoslovljene sveče ljudem, kjerkoli so — na suhem ali na morju — v dušno in telesno korist. — Tudi ta Marijin praznik je v zahodno Cerkev prišel iz grške Cerkve, kjer so ga najprej in najslovesneje obhajali v Jeruzalemu, predvsem kot praznik srečanja starčka Simeona z božjim Detetom, o katerem je napovedal, da bo »luč v razsvetljenje nevernikov«. V zahodni Cerkvi je praznik dobil predvsem marijan-ski značaj. Marija nam hoče pokazati, kako naj gremo po poti tihote in molka, če hočemo tudi mi svetu dati Jezusa. Na svečnico izzveni božična misel v sladkost in resnobo. Z njenim praznova- njem je ohranjenih v ljudstvu mnogo navad, koled-niških pesmi in podobno. Brez sveče, blagoslovljene na svečnico, naj bi ne bila nobena krščanska družina I 3. februar Blaž. Sveti Blaž je kot škof v Armeniji storil veliko čudežev in ga verno ljudstvo časti kot velikega pomočnika v sili. Čudežno je rešil tudi nekega dečka, ki mu je v goltancu obtičala ribja kost in je bil v nevarnosti, da se bo zadušil. Umetniki ga upodabljajo največkrat s svinjsko glavo v roki, v spomin na legendo, ko je rešil ubogi vdovi edino svinjo pred požrešnim volkom. V zahvalo mu je žena darovala svečo; tako je nastala navada, da mu ljudje v stiski darujejo sveče. To navado je sprejela Cerkev v bogoslužje in še dandanes na god sv. Blaža blagoslavlja sveče in deli vernikom blagoslov tako, da jim dene duhovnik pod vrat dvoje prižganih sveč v podobi Andrejevega križa in pri tem moli, naj bi jih Bog po pri -prošnji sv. Blaža, škofa in mučenca, varoval bolezni v grlu in vsakega drugega zla. Ponekod ga časte tudi kot zavetnika živine, na Vipavskem kot zavetnika pred burjo, davico in naduho. V Prek-murju gredo na Blaževo vsi k maši in k Blaže-vemu blagoslovu, po maši pa stopijo gospodarji v vinograd in obrežejo prve tri trse. Zato pravijo: »Blaž — prvi rezač«. 4. februar Veronika. Po nekaterih starejših koledarjih praznuje ta dan svoj god Veronika, ki je Jezusu na njegovem križevem potu dala prt, v katerega se je vtisnil njegov izmučeni obraz. Na slikah jo vidimo s potnim prtom v roki in jo časte kot za-vetnico tkalcev platna. 5. februar Agata. Med svetnicami, ki jih kanon svete maše vsak dan omenja, je devica in mučenka Agata; ime je grško in pomeni .Dobra', ,Mila'. Svetnico časte predvsem kot zavetnico pred ognjem, k njej se obračajo za pomoč žene, naj jih obvaruje hudih bolezni na prsih, ponekod jo časte kot priprošnjico proti potresom in neurju. Doma je bila na Siciliji. 6. februar Doroteja. Sv. Doroteja je ena izmed 14 pomočnikov v sili. Kakor pripoveduje legenda, so jo za cesarja Dioklecijana obglavili. Preden so jo obglavili, jo je eden izmed navzočih zasmehoval in ji naročal, naj mu iz vrta svojega nebeškega , ženina pošlje jabolka in rože. Tedaj se je na Dorotejino molitev takoj prikazal deček s košaro jabolk in cvetja; zato Dorotejo upodabljajo cerk- februar svečan februar svečan februar svečan februar svečan veni umetniki skoro zmerom z dečkom s košaro jabolk in cvetja, vrtnarji in cvetličarji pa jo časte kot svojo zavetnico. 9. februar A p o I o n i j a. Od nekdaj je to priljubljena svetnica med ljudstvom, ki se je k njej priporočalo, ko zobozdravstvo še ni bilo tako razvito, kot je danes; kot priprošnjico, h kateri so se obračali ljudje, ko so jih boleli zoblje, jo časte tudi zobozdravniki kot svojo patrono. Sveta Apolonija je živela v prvi polovici 3. stoletja v Aleksandriji, umrla pa je mučeniške smrti ob preganjanju kristjanov za rimskega cesarja Decija. 11. februar Lurška Mati božja. 11. februarja 1858 se je Marija prvič prikazala 14 letni Bernardki Sourbirous, preprosti hčerki lurškega mlinarja; potem se ji je še večkrat prikazala. Danes je Lurd ena največjih božjih poti na svetu, kamor prihaja leto za letom na milijone ljudi. Pisatelj Franz Werfel je napisal čudovito knjigo o lurških dogodkih: Bernardkina pesem. 12. februar Sedem svetih ustanoviteljev. Sedem ustanoviteljev tako imenovanega servitskega reda je bilo sedem odličnih meščanov iz Firenc v 13. stoletju, ki so odšli na Monte Senario pri Firencah, se odpovedali vsemu premoženju in skupaj živeli v popolnosti. 14. februar Valentin. Tudi sv. Valentina, duhovnika in mučenca časte kot enega izmed tako imenovanih 14 pomočnikov v sili, zlasti proti božjastnosti, proti bolečinam v trebuhu; nekoč so ga zelo častili tudi kot zavetnika zoper živinsko kugo. Sveti Valentin slovi tudi kot prvi »spomladin«, prvi napovedovalec pomladi. Ljudski vremenar pravi o njem: Sveti Valentin prinese ključe od korenin. 16. februar J u I i j a n a. Devica in mučenka Julijana je živela v zgodnji krščanski dobi in smo za podatke o njej navezani na legendarno izročilo. Časte jo kot pomočnico pri porodu in kužnih boleznih. Umetniki je uporabljajo z mučeniško krono, s palmo, mečem in posodo. Bila je hči odličnih poganskih staršev, doma v Nikomediji, sedanji Mali Aziji. Že kot otrok je spoznala krščanstvo in se dala krstiti. Starši so jo že devetletno obljubili nekemu bogatemu mladeniču Eleusiu; ko ji je bilo osemnajst let, bi se morala z njim poročiti, ker pa ženin ni hotel izpolniti njene želje, naj tudi on sprejme krščansko vero, se ni hotela po- ročiti. Eleusius jo je dal bičati in na njene lepe lase obesiti, a tudi to je ni omečilo. Med preganjanjem kristjanov za cesarja Dioklecijana je bila leta 303 obglavljena. 22. februar Marjeta K o rt o n s k a. O tej svetnici vemo, da je bila rojena 1247 v Lavianu v Itilaja kot otrok kmečkih staršev. Komaj sedem let stara je izgubila mater. Mlada in lepa je zgodaj zašla na grešna pota. Ko se nekega dne njen ljubček ni vrnil s potovanja domov in ga je potem našla mrtvega, je šla v Cortono, delala dolgo pokoro ,n živela asketsko. V Cortoni je ustanovila bolnišnico in družbo tretjerednic. Umrla je 1257, za svetnico pa je bila razglašena 1728. 24. februar Matija. Sv. Matija je bil eden izmed 72 Jezusovih učencev in je bil namesto izdajalca Juda po žrebu izvoljen za apostola, kot beremo v apostolskih delih: »Potrebno je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili za nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami, od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja!« — Postavili so dva: Jožefa, ki se je imenoval Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija; in molili so: »Gospod, ti, ki poznaš srca vseh, pokaži, katerega izmed teh dveh si izvolil, da prevzame mesto v tej službi in v apostolstvu, od katerega je odpadel Juda, da je šel na določen mu kraj.« — In žrebali so zanju, žreb je zadel Matija in bil je prištet enajsterim apostolom. (Apd 1, 21—26). Stol sv. Petra apostola 1 Torek Albin, škof; Feliks II., papež; Antonina, mučenka 2 Sreda Kvatre; Pavel, mučenec; Neža Praška, devica; Milena, žena 3 Četrtek Kunigunda, žena; Marin, mučenec; Feliks in tovariši, mučenci 4 Petek t Kvatre; Kazimir, spoznavavec; Lucij, papež, mučenec 5 Sobota Kvatre; Janez Jožef od križa; Teofil (Bogoljub), škof 6 Nedelja 2. POSTNA, KVATRNA; Perpetua in Felicita, mučenka Jezus se na Gori spremeni (Mt 17, 1—9) 7 Ponedeljek Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj; Gavdioz (Veselko), škof 8 Torek Janez od Boga, spoznavavec; Beata (Blažena), mučenka 9 Sreda Frančiška Rimska, žena; Gregor Niški, spoznavavec 10 Četrtek Štirideset mučencev; Makarij, spoznavavec 11 Petek fSofronij, škof; Krištof Milanski, spoznavavec 12 Sobota Gregorij Veliki, papež, cerkveni učitelj; Peter, mučenec 13 Nedelja 3. POSTNA; Kristina, devica, mučenka Jezus izžene hudiča (Lk 11, 14—28) 14 Ponedeljek Matilda, žena; Leon, škof; Karel, spoznavavec 15 Torek Ludovika Marillac, devica; Klemen Marija Dvorak, spoznavavec 16 Sreda Hilarij in Tacijan, mučenca; Herbert, škof 17 Četrtek Patricij (Patrik), škof; Jedrt, devica; Jožef iz Arimateje 18 Petek t Ciril Jeruzalemski, cerkveni učitelj; Salvator, spoznavavec 19 Sobota JOŽEF, ŽENIN DEVICE MARIJE 20 Nedelja 4. POSTNA; Feliks, Larg, Dionizij, mučenec Jezus nasiti pet tisoč mož (Jan 6, 1—15) 21 Ponedeljek Benedikt, opat; Nikolaj Fliie, spoznavavec 22 Torek Lea, žena; Katarina Švedska; Katarina Genovska 23 Sreda Viktorijan, mučenec; Jožef Oriol, spoznavavec; Oton, škof 24 Četrtek Gabrijel, nadangel; Simon, otrok, mučenec; Marko, mučenec 25 Petek Oznanjenje Device Marije^; Dizma, desni razbojnik 26 Sobota Maksima, mučenka; Tekla, mučenka; Emanuel, mučenec 27 Nedelja 5. POSTNA, TIHA; Janez Damaščan, cerkveni učitelj Judje hočejo Jezusa kamna ti (Jan 8, 46—59) 28 Ponedeljek Janez Kapistran, spoznavavec; Sikst III., papež 29 Torek* Ciril, mučenec; Bertold, spoznavavec; Pastor, mučenec 30 Sredo Kvirin, mučenec; Viktor (Zmago), mučenec 31 Četrtek Modest Krški, škof; Benjamin, mučenec; Balbina, devica 2.46 1.19 © 5.47 1 21.44 mar ec sušeč marec sušeč 1. 6.42 17.48 11.06 10.58 2.27 2. 6.40 17.49 11.09 11.51 3.36 3. 6.38 17.50 11.12 12.50 4.37 4. 6.37 17.52 11.15 14.17 5.28 S. 6.35 17.53 11.18 15.42 6.07 6. 6.33 17.54 11.21 17.08 6.39 7. 6.31 17.56 11.25 18.32 7.06 8. 6.29 17.57 11.28 19.54 7.29 9. 6.28 17.59 11.31 21.13 7.51 10. 6.26 18.00 11.34 22.32 8.14 11. 6.24 18.02 11.38 23.48 8.39 12. 6.22 18.03 11.41 - 9.07 13. 6.20 18.05 11.45 1.01 9.42 14. 6.18 18.06 11.48 2.08 10.23 15. 6.16 18.08 11.52 3.06 11.12 16. 6.14 18.09 11.55 3.56 12.09 17. 6.12 18.10 11.58 4.35 13.11 18. 6.10 18.11 12.01 5.07 14.15 19. 6.08 18.13 12.05 5.32 15.20 20. 6.06 18.14 12.08 5.54 16.25 21. 6.04 18.15 12.11 6.14 17.29 22. 6.02 18.16 12.14 6.31 18.34 23. 6.00 18.18 12.18 6.48 19.39 24. 5.59 18.19 12.20 7.06 20.46 25. 5.57 18.21 12.24 7.26 21.55 26. 5.55 18.22 12.27 7.49 23.06 ,27. 5.53 18.13 12.30 8.18 — 28. 5.51 18.25 12.34 8.54 0.18 29. 5.49 18.26 12.37 9.41 1.27 30. 5.47 18.28 12.41 10.42 2.29 k 31. 5.45 18.29 12.44 11.54 3.22 VREMENSKI PREGOVORI Igrajo v sušču se mušice, v aprilu vzemi rokavice. Če o svetem Rupretu lepi dni, se seno lepo suši. Sveti Jožef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen. Kar sušca zeleni, se rado posuši. MODROST Brez muke ni moke. — Bolje je bosa trnje mleti, kakor pijanca vzeti. — Vsak dež ima svoj čas. — Molčati ni nobena umetnost, pa vendar je težko. — Nevoščlji-vec bi rad blagor drugemu z očmi uničil. — Drevo se na drevo naslanja, a človek na človeka. — Iz neumne dupline neumen veter piha. MODROST Kdor vedno pazi na veter, ne pride do sejanja, kdor vedno gleda na oblake, ne pride do žetve (Prid 11, 4). — Spoznajte, preprosti, modrost, in vi, neumni, spametujte se! (Preg 8, 5). — Kjer se veliko dela, tam je obil-nost, kjer je pa preobilno besedi, tam je pogosto revščina (Preg 12, 23). Oznanjenje Device Marije 3. marec Kunigunda. Med vladarji je bilo malo tako pobožnih in srečnih parov, kot sta bila cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda, ki ju je Cerkev leta 1200 razglasila za svetnika. Oba sta pokopana v stolnici v Bambergu. Kunigunda je bila hči grofa Siegfrieda Luksemburškega. 2e mlada je imela strogo in odlično vzgojo. V zakon ni rada privolila, ker je zaobljubila večno devi-štvo. To je priznala pred sklenitvijo zakona tudi bodočemu možu. Ker se je tudi ta odločil za deviško življenje, je bil njun zakon brez otrok. Svojega moža je spremljala na vseh potovanjih in tudi na vojsko je šla z njim. Pod njenim vplivom je Henrik vladal pravično in se prizadeval za socialne reforme v svoji državi. Kunigunda pa se je prizadavala, da bi v razrvani dobi obnovila pred vsem življenje višje duhovščine in hkrati s tem celotno versko življenje. Za obnovo meništva zlasti v nemških benediktinskih samostanih je povabila benediktince iz Clunya. Ko je cesar Henrik II. leta 1024 umrl, je Kunigunda šla v samostan be-nediktink, kjer je živela do svoje smrti kot preprosta nuna in se vsa posvetila ljubezni do Boga in bližnjega. Umrla je 3. marca 1040. Ljudstvo jo časti kot patrono otrok in nosečnic. 6. marec Perpetua in Fe lici ta. Med preganjanjem kristjanov za Septimija Severa (193—211) so v Kartagini pripeljali pred sodnike pet katehume-nov, med njimi dve ženi. Felicita je bila sužnja. Perpetua, mlada žena in boljšega stanu, je šele pred kratkim postala mati. Sodnik Hilarius je vse obsodil na smrt; v areni so jih vrgli zverem. Ohranjeno je pričevanje očividcev, ki govori o zadnjih urah življenja teh mučencev, posebej še o Per-petui in o poskusih njenega poganskega očeta, ki je prišel k njej v ječo, da bi jo pregovoril, naj se odpove krščanski veri, ona pa mu je odgovorila: Ne morem se drugače imenovati, kakor to, kar sem: kristjana. Dne 7. marca leta 203 so jih z ječe pripeljali v amfiteater; ker so jih zveri samo ranile, ne pa raztrgale, jih je gladiator prebodel z mečem. 7. marec Tomaž Akvinski. Velikega cerkvenega učitelja Tomaža Akvinskega, ki je bil rojen 1225, so vzgajali benediktinci v samostanu Monte Cas-sino. Pozneje je tudi sam vstopil v dominikanski red in mu je bil učitelj slavni sholastik Albertus Magnus iz Kolna. Postal je sam eden najpomembnejših cerkvenih učiteljev, največji krščanski filozof, imenovan »doctor angelicus« ali tudi »doctor communis«. Njegov vpliv sega tudi v naš čas. Še danes velja kot patron vseh katoliških šol. Umetniki ga upodabljajo s sončnimi žarki ali z zvezdo na prsih kot simbolom njegove modrosti v dominikanskem habitu s škapulirjem, s knjigo in peresom, z monštranco ali kelihom in z golobom, ki mu govori na uho. 8. marec Janez od Boga. Spoznavavec sv. Janez od Boga — rojen leta 1495 na Portugalskem — se je po razburkanem življenju, ki ga je prebil kot pastir, vojak in trgovec, spreobrnil h krščanstvu in se ves posvetil negi revnih bolnikov, prosi! zanje in ustanovil beraški red usmiljenih bratov, ki je še danes zelo razširjen po vsem svetu in vzdržuje več kakor sto bolnišnic. Kot svetnika ga upodabljajo navadno z bolnikom ob strani. 10. marec Štirideset mučencev. Ti štirideseti mučenci, ki se jih Cerkev in verniki spominjajo na današnji dan, so bili vojaki in skrivni kristjani v Sebasti v Mali Armeniji. Ker niso hoteli darovati poganskim bogovom, so jih obsodili na smrt tako, da so zmrznili na zaledenelem ribniku, potem pa so mrtve sežgali na grmadi. marec sušeč marec sušeč marec sušeč marec sušeč 12. marec Gregorij Veliki. Ta veliki mož, rojen okoli 540, na prelomu starega v srednji vek, je bil poklican, da je po nesrečah, ki so z vojskami in vdori šestega stoletja tako prizadele Italijo, postavil temelje za obnovo srednjeveškega pape-štva. Kot sin rimske plemiške družine je bil že leta 572 mestni prefekt v Rimu. Po očetovi smrti se je odpovedal svetu, očetno hišo spremenil v samostan in ustanovil še šest drugih samostanov na družinskem posestvu na Siciliji. Leta 579 ga je papež Pelagius II. kot nuncija poslal v Bizanc. Po papeževi smrti je bil Gregor izvoljen za njegovega naslednika. Njegov 14 let trajajoči ponti-fikat pomeni v resnici zgodovinsko obdobje Cerkve: veliko je storil za olajšanje socialne stiske, Rim je obvaroval pred vdorom Langobardov in dosegel, da so se spreobrnili, opravil je velikansko misijonsko delo med Anglosasi. Tragika njegovega ponfikata pa je bilo naraščajoče odtujevanje med Rimom in Bizancem. Umrl je Ietiv604. Kot eden izmed velikih cerkvenih učiteljev Zahoda ima tudi velike zasluge za reformo bogoslužja in cerkvenega petja. Častijo ga kot zavetnika šolske mladine. Upodabljajo ga s knjigo in z golobom kot simbolom Sv. Duha, ki mu je narekoval njegova dela. 17. marec J e d r t. Sv. Jedrt je bila hči frankovskega kralja Pipina starejšega. Bila je opatinja v samostanu Nivelles, kjer je storila veliko dobrega za bolnike in reveže, zgradila več bolnišnic in cerkva. Časte jo kot zavetnico bolnišnic in po neki legendi kot priprošnjico proti podganji in mišji nadlegi. Zato nam jo stare pratike, koledarji in slike v cerkvah predstavljajo razen s sliko cerkve ali bolnišnice, tudi obdano z mišmi. 19. marec Jožef. Bil je potomec kralja Davida in tesar v Nazaretu. Cerkev ga časti kot ženina Device Marije in rednika Kristusovega. O njem pravzaprav vemo samo to, kar je ohranjenega v evangelijih: da je bil tesar, iz Davidove hiše, pravičen in zvest, poln vneme, poslušen angelovim ukazom, predvsem pa, da je bil Jezusov rednik in tako povezan s skrivnostjo odrešujočega učlovečenja. Češčenje sv. Jožefa in obhajanje njegovega praznika sega v vzhodni Cerkvi v deseto stoletje, na Zahodu pa se je za njegovo češčenje posebno zavzemala sv. Terezija Avilska. Upodabljajo ga s popotno palico, s sekiro ali z žago, večkrat tudi z lilijo v roki kot simbolom njegove čistosti. 21. marec Benedikt. Rojen je bil okoli leta 480 v Nursiji, študiral je v Rimu, a je bil tako razočaran nad razuzdanostjo svojih tovarišev, da je zbežal v samoto. V dolini Anio pri Subiaco je našel votlino, v kateri je živel v strogi askezi kot puščav-nik. Potem je ustanovil v bližnji okolici kakšnih dvanajst samostanov. Ker so ga zaradi spletk oblasti izgnale, je ustanovil na Monte Cassino velik samostan, ki je postal zibelka benediktinskega reda in velika trdnjava vsega meništva na Zahodu. Menihi njegovega reda, po njem imenovani benediktinci, so imeli kot osnovno načelo svoje dejavnosti geslo »Ora et labora« — »Moli in delaj!« To pravilo je danes še vedno v veljavi. 24. marec Gabrijel, nadangel. Gabrijel, eden izmed štirih nadangelov, je po starem judovskem izročilu angel smrti. V svetem pismu beremo o njem, kako se je prikazal Zahariji in mu naznanil, da je Gospod uslišal njegovo prošnjo in mu bo žena Elizabeta rodila sina, ki naj mu da ime Janez. Pol leta pozneje je bil angel Gabrijel od Boga poslan v galilejsko mesto Nazaret k devici Mariji in ji naznanil, da jo je Bog izbral za mater svojemu Sinu. 25. marec Oznanjenje Device Marije. Stari martirologiji imenujejo današnji praznik »oznanjenje božjega učlovečenja preblaženi Devici Mariji«. Osnovna misel tega praznika je jedro vse človeške zgodovine: dopolnjenost časa. Na Vzhodu so ta praznik obhajali že v 5. stoletju. Sv. Tomaž Akvinski 1 Petek t Žalostna mati božja; Hugon, škof; Venancij, mučenec 2 Sobota Frančišek (Branko) Pavelski, spoznavavec 3 Nedelja 6. POSTNA, CVETNA; Rihard, škof Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem (Mt 21, 1—9) 4 Ponedeljek Izidor Seviljski, cerkveni učitelj; Benedikt, spozrtivavec 5 Torek Vincencij Ferreri, spoznavavec; Milena, devica © 12.14 6 Sreda Marcelin, mučenec; Viljem, opat; Timotej, mučenec 7 Četrtek Veliki četrtek; Herman Jožef, spoznavavec 8 Petek tt Veliki petek; Albert, škof, mučenec 9 Sobota Velika sobota; Marija Kleofova, žena 10 Nedelja VELIKA NOČ, VSTAJENJE GOSPODOVO Jezus vstane od mrtvih (Mr 16, 1—7) 11 Ponedeljek Velikonočni ponedeljek^; Leon Veliki, papež 12 Torek Lazar, tržaški mučenec; Julij L, papež; Viktor, mučenec <5 18.29 13 Sreda Rermenegild, mučenec; Ida, devica; Maksim in tovariši, mučenci 14 Četrtek Justin, mučenec; Valerijan, mučenec; Lidvina, devica 15 Petek t Peter Gonzales, spoznavavec; Anastazija, devica, mučenka 16 Sobota Bernarda Lurška, devica; Benedikt Jožef Labre, spoznavavec 17 Nedelja 1. POVELIKONOČNA, BELA; Rudolf, mučenec; Robert, opat Jezus se prikaže apostolom (Jan 20, 19—31) 18 Ponedeljek Antija, mučenec; Apolonij, mučenec; Konrad, spoznavavec 19 Torek Leon IX., papež; Ema, žena; Jurij, škof 20 Sreda Obletnica ustanovitve KPJ Sulpicij, mučenec; Neža Montepulčanska, devica © 21.36 21 Četrtek Anzelm, cerkveni učitelj; Konrad Parzham, spoznavavec 22 Petek t Soter in Gaj, papeža, mučenca; Leonida, mučenec 23 Sobota Vojteh (Adalbert), škof, mučenec; Gerard, škof 24 Nedelja 2. POVELIKONOČNA; Jurij (Georgij, Zora), mučenec Jezus, dobri pastir (Jan 10, 11—16) 25 Ponedeljek Marko, evangelist; Štefan, škof, mučenec 26 Torek Mati dobrega sveta; Klet in Marcelin, papeža, mučenca 27 Sreda Ustanovitev OF Peter Kanizij, cerkveni učitelj; Hozana Kotorska, devica 28 Četrtek Pavel od križa, spoznavavec, Vital, mučenec; Ludovik Marija Grignon 5 4.50 29 Petek t Peter, mučenec; Robert, opat; Hugon, opat 30 Sobota Katarina Sienska, devica; Jožef Kotolengo, spoznavavec april mali traven april mali traven 1. 5.43 18.30 12.47 13.14 4.05 2. 5.41 18.31 12.50 14.37 4.38 3. 5.39 18.33 12.54 16.00 5.05 4. 5.37 18.34 12.57 17.23 5.29 5. 5.35 18.35 13.00 18.44 5.51 - 6. 5.33 18.36 13.03 20.04 6.14 7. 5.31 18.37 13.06 21.23 6.37 8. 5.30 18.39 13.09 22.40 7.04 9. 5.28 18.40 13.12 23.52 7.36 tO. 5.26 18.41 13.15 - 8.15 (t. 5.24 18.43 13.19 0.57 9.02 12. 5.22 18.44 13.22 1.52 9.57 13. 5.20 18.46 13.26 2.35 10.59 14. 5.18 18.47 13.29 3.10 12.03 15. 5.16 18.49 13.33 3.38 13.08 16. 5.14 18.50 13.36 4.00 14.13 17. 5.13 18.51 13.38 4.20 15.18 18. 5.11 18.53 13.42 4.37 16.23 19. 5.10 18.54 13.44 4.54 17.28 20. 5.08 18.55 13.47 5.12 18.35 21. 5.06 18.56 13.50 5.31 19.45 22. 5.05 18.57 13.52 5.53 20.57 23. 5.03 18.59 13.56 6.20 22.09 24. 5.02 19.00 13.58 6.54 23.21 25. 5.00 19.01 14.01 7.38 - 26. 4.58 19.02 14.04 8.34 0.25 27. 4.56 19.04 14.08 9.42 1.20 28. 4.55 19.05 14.10 10.58 2.05 29. 4.53 19.07 14.14 12.18 2.40 > 30. 4.51 19.08 14.17 13.39 3.08 VREMENSKI ■JIM.IMJ1 Sveti Jurij zakuri in odpre nam duri. Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če malega travna grmi, se slane nič več bati ni. Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. LJUDSKA MODROST Ako vesta dva, je med tema; ako trije, je med vsemi. — Bog ima tako dolgo šibo, da z njo vsakogar doseže. — Vsaka povo-denj se uteče. — Kdor hoče, temu ni nič težko. — Brez potu ni medu. — Kdor lahko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu. — Častna obleka sramote ne pokriva. BOŽJA MODROST Kdor ti kaj dela, mu brž daj plačilo (Tob 4, 15). — Poslušaj, moj sin, in sprejmi moje besede, in pomnožila se ti bodo leta življenja! (Preg 4, 10). — Pojdi k mravlji, lenuh, poglej njena pota in postani moder! (Preg 6, 6). — Otroci, pazite na očetovo pravico in tako delajte, da vam bo dobro! (Sir 3, 1). Kristus je vstal, aleluja! 10. april Velika noč. Vstajenje Gospodovo. Po soboti pa, ko se je svital prvi dan tedna, je šla Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. — In glej, nastal je velik potres. Zakaj angel Gospodov je prišel iz nebes in je pristopil ter odvalil kamen in sedel nanj. Njegovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo ko sneg. Angel je spregovoril in rekel ženam: »Ne bojte se! Vem namreč, da iščete Jezusa, križane-ga. Ni ga tukaj, kajti vstal je, kakor je bil rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. Hitro pojdite in povejte njegovim učencem. ,Vstal je in, glejte, pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.' Glejte, povedal sem vam.« (Mt 28, 1—7). 11. april Leon Veliki. Leon I. Veliki je bil eden najpomembnejših papežev in cerkvenih učiteljev. Vladal je v usodnem 5. stoletju (440—461) in živi v spominu Cerkve kot odločen čuvar njene pravo-vernosti, kot varuh papeških pravic in kot rešitelj zahodne kulture. On je rešil Rim pred Atilovim vdorom, za njegovega pontifikata je bil 4. vesoljni cerkveni zbor v Kalcedonu 451. Neizmerna skriv- nost zedinjenja božje in človeške narave v eni osebi je srčika Leonove teologije, zaradi katere ga časte kot enega izmed štirih največjih zahodnih cerkvenih učiteljev. 14. april Justin. Justin je eden izmed prvih krščanskih filozofov. Rodil se je sicer (okoli leta 100) v Palestini, a v njem se je pretakala grška kri. Njegov oče je bil namreč Grk in se je naselil kot kolonist v Palestini. Justin je bil nemirnega duha. Hotel se je dokopati do čiste resnice o pomenu življenja na svetu. Iskal je to resnico po vseh tedanjih filozofskih šolah — pri stoikih, peripateti-kih in platonikih — a ga niso zadovoljile. Že se je hotel predati skepticizmu. Tedaj pa ga napoti neki starček h kristjanom, češ ti imajo sveto pismo, kjer je zapisana vsa resnica o življenju in smrti. Justin je veliko bral sveto pismo in zraven premišljeval. Ni trajalo dolgo, našel je, kar jo iskal, našel je čisto resnico. Ko mu je bilo 32 let, se je dal krstiti, postal je kristjan, pravi apostol krščanskega imena. Najprej je oznanjal evangelij v Grčiji, nato v Rimu. Tam je ustanovil neke vrste visoko šolo za krščansko filozofijo. Zel je izredno velike uspehe. Poganskim oblastnikom to ni bilo po volji. Leta 165 so Justina prijeli, tirali po sodiščih in končno z mečem obglavili. 16. april Bernarda Lurška. Preprosta deklica lur-škega mlinarja, rojena leta 1844; ko ji je bilo 14 let, se ji je Marija osemnajstkrat prikazala. Ko je o tem pripovedovala domačemu župniku Pey-ramalu, jo je najprej oklofutal, ker ni verjel. Danes pa je vsemu svetu znana lurška votlina, znana lurška katedrala, znan Lurd kot svet kraj. Ber-nardko so leta 1933 razglasili za svetnico. 21. april An zel m. Rodil se je leta 1033 ob vznožju najvišjega evropskega vrha Montblanca. Kot študent je prišel v Normandijo v samostan benediktincev. Tam so takoj spoznali njegove bogate duševne talente in ga sprejeli za svojega člana. Anzelm je hitro napredoval v znanosti, pa tudi v pobožnosti. Zato so ga po novi maši kmalu izvolili za opata. Sedaj se je še bolj posvetil študiju bogoslovnih ved. Pisal je učene razprave in postavil s svojimi spisi temelj sholastični vedi. Zato ga radi nazivajo očeta sholastike, ki je dosegla svoj višek dvesto let pozneje v sv. Tomažu Akvin-cu. Zaradi njegovega velikega slovesa in ugleda po vsej Evropi so ga poklicali v Anglijo v znamenito mesto Canterbury in postavili za škofa. Zgodovina Cerkve v Angliji ga šteje med svoje naj- april mali traven april mali traven april mali traven april mali traven bolj goreče apostole za obnovitev verskega življenja. Bogat z zaslugami je umrl svetniške smrti dne 24. aprila 1109. 24. april Jurij. Doma je bil iz Kapadocije. O njem pripoveduje legenda, da je rešil neko kraljično pred zmajem. Za cesarja Dioklecijana je dosegel vojaško čast tribuna in je imel velik ugled na cesarskem dvoru. Ko pa je Dioklecijan začel preganjati kristjane, se je Jurij temu uprl. Po strašnem osemdnevnem mučenju so mu odsekali glavo. Na Vzhodu so ga kmalu zelo častili in so mu samo v Carigradu posvetili pet cerkva. Tudi na krščanskem Zahodu se je zgodaj razširilo njegovo češčenje. V srednjem veku so si ga izbrali za svojega zavetnika križarji in viteški redovi. Zavetnik je postal tudi nekaterim deželam in državam, npr. Ge-orgiji, ki ima po njem celo ime, Srbiji, Rusiji in Angliji. Pod njegovo varstvo se je zateklo tudi mnogo samostanov in gradov, med temi tudi ljubljanski grad. Sveti Jurij je naš pravi ljudski svetnik. To potrjujejo številni običaji, ki so v zvezi z njegovim praznikom in mnogo cerkva, ki so mu pri nas posvečene. Umetniki ga največkrat slikajo na konju v boju z zmajem. 25. april Marko. Sv. Marko, evangelist, je bil doma iz Jeruzalema, kjer so se v hiši njegove matere zbirali prvi kristjani. Ko sta Pavel in Barnaba prišla okoli leta 45 v Jeruzalem, sta vzela mladega Marka s seboj v Antiohijo in kmalu potem, ko sta nastopila prvo misijonsko potovanje, kot pomočnika na Ciper in v Malo Azijo. Leta 62 ali v začetku 63 Marka spet srečamo pri Pavlu, ko je bil tedaj v Rimu ujet in je hotel Marka z važnim naročilom poslati v Kolose. Po Pavlovi osvoboditvi je bil v Rimu nekaj časa skupaj s Petrom. Ko je bil Pavel drugič v ječi, Marka ni bilo več v Rimu. Izročilo pripoveduje, da je Marko ustanovil aleksand-rijsko cerkev in bil njen prvi škof. Umrl je muče-niške smrti. Njegove svetinje so pozneje iz Aleksandrije prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu na čast sezidali veličastno cerkev. 27. april Peter Kanizij. Največja zasluga in življenjsko delo Petra Kanizija je v tem, da je zavrl mrzli val protestantizma, ki je grozil zajeti vso Nemčijo in ogrožal celo dežele južno od Alp v središču krščanstva. Zato ga nazivajo drugega apostola Nemčije. Rodil se je prav isto leto, ko je Luter odpadel od Cerkve in začel svoje razdiralno delo. Ker so sinovi sv. Ignacija prav tedaj ustvarjali v Nemčiji svoje prve postojanke, je Pe- ter Kanizij vstopil v njihov red. Postal je pravi misijonar in borec za pravice Cerkve v boju proti Lutrovi krivi veri. Pridobival je deželne kneze in vseučilišča, da so ostala zvesta Rimu. V ta namen je ustanavljal Marijine kongregacije za vse sloje in vneto širil češčenje Matere božje, ki so jo protestanti zametali. Bil je resnično mož božje previdnosti v tistih letih verskega razdora. Brez njega bi Bavarska in Westfalija verjetno postali žrtev protestantizma in z njima vred morda tudi Avstrija. Umrl je kot vojak sredi boja leta 1597. Cerkev mu je dala zaradi njegovih zaslug častni naslov cerkvenega učitelja. 30. april Katarina Sienska. V cerkvi Santa Ma-ria sopra Minerva v Rimu je grob te nenavadne žene. Dopolnila je ravno 33 let, ko je leta 1380 umrla, in je vendar ta hči barvarja volne Giacoma Benincasa iz Siene tako zaslovela. Bila je vest časa. Svetni in duhovni knezi so iskali pri njej sveta, kraljem in papežem je dajala navodila. Po njeni zaslugi sta Pisa in Lucca ostali zvesti papežu (1375), ona je po papeževem naročilu vodila mirovna pogajanja v Firencah, ona je dosegla, da se je vrnil papež iz avignonskega izgnanstva. Ko je izbruhnil razkol na Zahodu, je ona iztrgala Italijo vplivu proti papeža. Skrivnost njene moči je izvirala iz njene izredne pobožnosti, o čemer priča vsako izmed njenih 375 ohranjenih pisem in predvsem njena »Knjiga o božjem nauku«, ki je znana po imenom »Dialog«. Sveti Jurij 1 Nedelja MEDNARODNI PRAZNIK DELA1 3. POVELIKONOČNA; Jožef, delavec; Jezus napove svoj odhod (Jan 16, 16—22) Ponedeljek Atanazij, cerkveni učitelj; Evgenij, škof, mučenec Torek Aleksander (Saša), papež, mučenec; Emilija, devica Sreda Monika, žena; Florijan (Cvetko), mučenec; Pavlin, mučenec @ 22.01 Četrtek Pij V., papež; Maksim, škof; Angel, mučenec Petek f Marija, Srednica vseh milosti; Benedikta, devica Sobota Stanislav, škof, mučenec; Gizela, opatinja 8 Nedelja 4. POVELIKONOČNA; Peter, škof; Viktor, mučenec Jezus obljubi Svetega Duha (Jan 16, 5—14) 9 Ponedeljek DAN ZMAGE Gregorij Nacianški, cerkveni učitelj; Pahomij, opat 10 Torek Izidor, kmet; Antonin, škof; Blanda, žena 11 Sreda Filip (Zdenko) in Jakob (Rado), apostola; Sigismund, mučenec 12 Četrtek Pankracij, mučenec; Nerej, Ahilej, Domitila, mučenci ® 12.19 13 Petek f Robert Belarmin, škof, cerkveni učitelj; Servacij, škof 14 Sobota Bonifacij, mučenec; Pashal, papež; Justa in Justina, mučenki 15 Nedelja 5. POVELIKON.; Zofija (Sonja), muč.; Jezus uči o moči molitve (Jan 16, 23—30) 16 Ponedeljek Križev teden; Janez Nepomuk, mučenec; Kraljica apostolov 17 Torek Križev teden; Pashal Bajlonski, spoznavavec; Jošt, opat 18 Sreda Križev teden; Venancij, mučenec; Erik, mučenec 19 četrtek VNEBOHOD GOSPODOV; Peter Celestin, papež 20 Petek t Bernardin Sienski, spoznavavec; Akvila, mučenec © 10.43 21 Sobota Andrej Bobola, mučenec; Valens, škof 22 Nedelja 6. POVELIKONOČNA; Emil (Milan), mučenec O pričevanju Svetega Duha (Jan 15, 26—16, 4) 23 Ponedeljek Janez de Rossi, spoznavavec; Deziderij, škof, mučenec 24 Torek Marija, Pomočnica kristjanov; Ivana, žena 25 Sreda Rojstni dan maršala Tita; Gregorij VII., papež; Urban I., papež, mučenec 26 Četrtek Filip Neri, spoznavavec; Elevterij, papež, mučenec 27 Petek f Beda Častitljivi, cerkveni učitelj; Janez l„ papež, mučenec > 9.51 28 Sobota Bernard Mentonski, spoznavavec; Avguštin, škof 29 Nedelja BINKOŠTI, PRIHOD SVETEGA DUHA 0 Svetem Duhu in o ljubezni (Jan 14, 23—31) 30 Ponedeljek Binkoštni ponedeljek; Ivana Orleanska, devica, mučenka 31 Torek Marija Devica, Kraljica; Kancij in tovariši, mučenci 1 se praznuje dva dni maj veliki traven maj veliki traven 1 4.49 19.09 14.20 14.59 3.32 2 4.48 19.11 14.23 16.18 3.54 3 4.46 19.12 14.26 17.37 4.15 4 4.45 19.14 14.29 18.56 4.37 5. 4.43 19.15 14.32 20.15 5.02 6 4.42 19.16 14.34 21.31 5.31 7 4.41 19.17 14.36 22.41 6.07 8 4.39 19.19 14.40 23.41 6.51 9 4.38 19.20 14.42 — 7.44 10 4.37 19.21 14.44 0.31 8.44 11 4.36 19.22 14.46 1.09 9.49 1,2 4.34 19.24 14.50 1.40 10.55 13 4.33 19.25 14.52 2.04 13.00 14 4.31 19.27 14.56 2.25 13.05 15. 4.30 19.28 14.58 2.43 14.10 16. 4.29 19.29 15.00 3.01 15.14 17. 4.28 19.30 15.02 3.17 16.20 18. 4.26 19.31 15.05 3.36 17.29 19. 4.25 19.32 15.07 3.57 18.41 20. 4.24 19.33 15.09 4.21 19.54 21. 4.23 19.34 15.11 4.53 21.08 22. 4.22 19.35 15.13 5.34 22.17 23. 4.22 19.37 15.15 6.27 23.17 24. 4.21 19.38 15.17 7.33 - 25. 4.20 19.39 15.19 8.47 0.05 26. 4.19 19.40 15.21 10.06 0.43 27. 4.18 19.41 15.23 11.26 1.13 28. 4.18 19.42 15.24 12.45 1.38 29. 4.17 19.42 15.25 14.02 1.59 30. 4.16 19.43 15.27 15.19 2.20 31. 4.15 19.44 15.29 16.36 2.41 B VREMENSKI iiiiiTiaai Slana v začetku maja zoritvi sadja nagaja. Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up je dan. Če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Po svetem Servati se mraza ni bati. LJUDSKA MODROST Mirna vest je najboljše vzglavje. — Bolezen po vrvi, zdravje po niti. — Življenja razvaline so življenja novine. — Ne hvali dneva pred večerom. — Komur Bog ni dal razuma, temu ga tudi kovač ne skuje. — Kdor hoče, da ga drugi spoštujejo, naj sam sebe spoštuje. — Hvaležnost dobroto razveseli. BOŽJA ■'iHIMII Karkoli shraniš, preštej in pretehtaj, in kar izdaš in prejmeš, vse zapiši! (Sir 42, 7). — Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše, materina kletev pa jih do temeljev podi ra. (Sir 3, 9), — Pouči modrega in bo še modrejši, pouči pravičnega in bo napredoval v spoznanju! (Preg 9, 9). Marija, kraljica majniška 1. maj Jožef, ženin blažene Device Marije, Delavec. Na dan 1. maja, ki je mednarodni praznik dela, je Cerkev vpeljala poseben praznik: Jožef Delavec; s tem je hotela poudariti ne le spoštovanje do tega molčečega svetnika in delavca, in njegovega rejenca, samega Zveličarja, ki se je po pobožnem izročilu od njega rokodelstva učil, ampak tudi spoštovanje do dela samega, ki ni samo človekova dolžnost, marveč tudi čast. Jezusov nauk o delu je jasen: krščanstvo, ki delo oplemenituje in pohlepnost brzda, v skladu z nravstveno poglobitvijo pospešuje tudi ljudsko blaginjo, delavnost, smisel za družino, socialno pravičnost in težnjo po vsestranskem napredku. 2. maj Atanazij. Veliki cerkveni učitelj je bil rojen leta 296. Kot diakon aleksandrijskega škofa se je udeležil koncila v Niceji leta 325. Na koncilu je bil obsojen Arij, ki je tajil božanstvo Sina, druge božje osebe. Odslej je bilo Atanazijevo življenje, ki je postal sam aleksandrijski škof, en sam, nenehen boj proti arianizmu. 4. maj Monika, Florjan. Sv. Monika (4. stol. po Kr.) je bila mati sv. Avguština; svojega sina je odvrnila od lahkomiselnega življenja, ga spreobrnila h krščanstvu in skrbela zanj, ko je kot cerkveni učitelj začel delovati v Milanu. Časte jo kot patrono mater. — Sveti F I o r i j a n je kot višji rimski častnik služil pri posadki v Lauriacu, današnjem Lorchu v Avstriji, glavnem mestu nekdanje rimske pokrajine »Noricum Ripense« (Gornje Avstrije). Ko so za cesarja Akvilina preganjali kristjane, so tudi njega mučili in mu naposled no vrat navezali težak kamen in ga utopili v reki Enns. Legenda pripoveduje, da se je naslednjo noč prikazal pobožni kristjani in jo prosil, naj njegovo truplo, ki je še čudežno plavalo na vodi, pokoplje na določenem kraju. Na istem mestu so zgradili cerkev in pozneje samostan. Sv. Florijan je tako postal deželni patron Gornje Avstrije, po vseh nekdanjih avstrijskih deželah pa so ga častili kot zavetnika zoper povodenj in ogenj. Umetniki ga upodabljajo, kako z golido vode gasi ogenj. 9. maj Gregorij Nacianški. Že njegov oče je bil škof, in sicer v Nacijancu v Kapadociji. Sin je dobil odlično vzgojo na retorski šoli v Cezareji in pozneje v krščanskih šolah v palestinski Cezareji in Aleksandriji. V Atenah, kjer je obiskoval pogansko univerzo, je našel prijatelja svojega življenja, Bazilija (Velikega). Ko se je vrnil iz Aten, je Gregor hotel iti v samostan za meniha. A leta 362 ga »je prisilila« cerkvena občina njegovega domačega mesta, da se je dal od očeta posvetiti v duhovnika. Bazilij pa ga je povzdignil v škofa malega mesta Sasime. Vendar Gregor ni nikoli stopil v to »prekleto in bedno mesto.« Leta 379 je Gregor za malo časa stopil na oder velike cerkvene politike: postal je škof v Konstantinoplu, vendar so mu nasprotniki to službo zagrenili. Gregorij se je odločil, da zapusti mesto in položaj visokega cerkvenega dostojanstvenika; bil je preveč tankočuten in razmišljujoč človek, tedanje razmere pa so terjale tudi v cerkveni politiki trde može. Njegovo mesto je bila prižnica. Zaradi svoje izredne govorniške sposobnosti so ga imenovali krščanskega Demostena. 11. maj Filip in Jakob. Še pred nekaj leti smo god apostolov Filipa in Jakoba praznovali 1. maja, zdaj pa na današnji dan. Oba sta dala življenje za Gospoda: Filip je bil križan v Frigiji v Mali Aziji, o Jakobu pa poroča Jožef Flavij, da je bil pod velikim duhovnikom Ananom obsojen na smrt s kamnanjem. Mučeniške smrti je umrl okoli ve- maj veliki traven maj veliki traven maj' veliki traven maj veliki traven like noči leta 62. Naše ljudstvo se je že od nekdaj obračalo k njima kot priprošnjikoma za dobro letino, za lepo vreme in zoper točo. Sploh sta ta dva svetnika skupaj s svetim Florijanom kmetu prava dobrotnika in so ti trije svetniki tako imenovani kmečki t(e) r j a c i , pravi pomočniki in rešitelji, ki poznajo kmetove potrebe in težave in mu prinašajo blagoslov. 12. maj P a n k r a c i j. Sv. Pankracija poznamo bolj kot pomladanskega vremenskega svetnika, ki skupaj s Servacijem in Bonifacijem (13. in 14. maja) predstavlja tako imenovane »ledene« svetnike; tem trem sledi še Zofija (15. maja), in ko so ti mimo, se kmet ne boji več nevarnosti pomladne slane in ne mraza, ki utegne večkrat hudo škodovati cvetju na drevju, silju na njivah in popju v vinogradih. Manj poznamo tega moža po njegovem svetniškem življenju. Doma je bil v Frigi-ji, v Mali Aziji. Ko je bil star 14 let, sta mu umrla oče in mati. Tedaj se mu je zahotelo v Rim, o katerem je slišal pripovedovati toliko čudovitega. S svojim stricem Dionizijem se je vkrcal na ladjo in odpeljal na daljno pot. Božja previdnost je hotela, da se je nastanil prav v tisti ulici v Rimu, kjer je prebivala večja skupina kristjanov. Kmalu je navezal z njimi prijateljske stike ter se dal krstiti. Kot kristjan je bil zelo goreč in vsem najlepši zgled. Neustrašeno je izpovedoval svojo vero v Kristusa in umrl kot mučenec. 16. maj Janez N e p o m u k. Bil je vikar praške nad-škofije in spovednik kraljice Ivane Zofije, žene Vaclava IV. (1378—1400). Kralj je Janeza mrzil in je zahteval od njega, da mu pove, česa se kraljica spoveduje. Ker spovednik tega ni hotel povedati, ga je kralj dal mučiti in vsega razmesarjenega velel vreči z mostu v valove Vltave. Pokopali so ga v stolnici sv. Vida v Pragi; 19. marca 1729 je bil povzdignjen na oltar. Ljudstvo ga časti kot zavetnika zoper obrekovanje in pred poplavami. Njegovo podobo srečujemo pogosto tudi v naših krajih sredi mostu, kako v kanoniškem plaščku in z biretom na glavi, ki ga obdaja venec petih zvezd, drži v levici križ, desni kazalec pa ima položen na ustnice, zaprte v svetem molku. 25. maj Gregorij. Urban. Sveti Gregorij VII. je bil eden največjih papežev srednjega veka (1020 do 1085, papež od 1073). Izbojeval je prednost duhovne moči pred svetno. Cesar Henrik IV. se mu je uklonil in šel na spokorno pot v Canosso (1077). Cilja svojega življenja ni dosegel in ga je isti Henrik IV. pregnal iz Rima v izgnanstvo. Katoliška Cerkev ga časti kot velikega organizatorja, ki je prepovedal ženitev duhovnikov in odpravil kupovanje služb. — Sveti Urban je kot papež vodil Kristusovo Cerkev od 222 do 230. Zraven njega je še drugi svetnik z istim imenom, škof iz francoskega mesta Autun med Saono in Loiro, ki se je po neki legendi svojim preganjalcem skril za trto. Tega svetega Urbana so si vinogradniki izbrali za svojega zavetnika. Ljudska vera je imeni obeh svetnikov združila in tako je prišlo do tega, da svetega Urbana (papeža) časte kot pa-trona viničarjev in vinogradnikov; na slikah ima v roki velik grozd. Praznik patrona viničarjev obhajajo danes povsod na dan papeža Urbana zato, ker ob tem času začne trta cveteti in se začne delo po vinogradih. 26. maj Filip N e r i. Humanizem, renesanso, reformacijo in protireformacijo, vse je doživel od svoje mladosti do sive starosti. Sinovi svetega Dominika so vplivali nanj, ko je bil še deček; njegovo navdušenje za Savonarolo je zanimivo pričevanje o tem. Kot mladenič je bil odprt miselnosti in dejavnosti benediktincev; odtod njegova preprostost, njegovo trdno zaupanje v božje kraljestvo, v blagodejno ljubezen, v mirno izpolnjevanje vsakdanjih dolžnosti. Kot zrel mož in duhovnik se je učil pri velikem Špancu Ignaciju, najgloblje simpatije pa so ga vse življenje vezale z duhom sv. Frančiška Asiškega. Sveti Bonifacij 1 Sreda Kvatre; Angela Merici, devica; Juvencij, mučenec 2 Četrtek Marcelin in tovariši, mučenci; Evgenij I., papež 3 Petek t Kvatre; Klotilda, žena; Pavla, devica, mučenka ® 8.41 4 Sobota Kvatre; Kvirin, škof, mučenec; Frančišek Caracciolo • 5 Nedelja 1. POBINKOŠTNA, KVATRNA, SV. TROJICA Jezus razpošlje apostole (Mt 28, 18—20) 6 Ponedeljek Norbert, škof; Bertrand Oglejski, škof 7 Torek Robert, opat; Ana Garzia, devica; Peter in tovariši, mučenci 8 Sreda Medard, škof; Viljem, škof; Viktorin, spoznavavec 9 Četrtek SV. REŠNJE TELO; Mati Milosti božje 10 Petek t Marjeta (Biserka), žena; Bogomil, škof 11 Sobota Barnaba, apostol; Feliks (Srečko), mučenec C 5.59 12 Nedelja 2. POBINKOŠTNA; Janez Fakundski, spoznavavec Prilika o veliki večerji (Lk 14, 16—24) 13 Ponedeljek Anton (Zvonko) Padovanski, cerkveni učitelj; Peregrin 14 Torek Bazilij (Vasilij) Veliki, cerkveni učitelj; Elizej, prerok 15 Sreda Vid, Modest, Krescencija, mučenci 16 Četrtek Frančišek Regis, spoznavavec; Benon, škof; Gvido Kortonski 17 Petek t Srce Jezusovo; Gregorij Barbadicij, škof 18 Sobota Efrem Sirski, cerkveni učitelj; Marina, devica © 21.09 19 Nedelja 3. POBINKOŠTNA; Julijana Falconieri, devica Prilika o izgubljeni ovci in denarju (Lk 15, 1—10) 20 Ponedeljek Silverij L, papež, mučenec; Prakseda, devica 21 Torek Alojzij (Vekoslav, Slavko), spoznavavec; Evzebij, mučenec 22 Sreda Ahacij, mučenec; Pavlin Nolanski, škof 23 Četrtek Agripina, devica, mučenka; Janez, mučenec 24 Petek t Kres; Rojstvo Janeza Krstnika; Neronovi mučenci 25 Sobota Viljem, opat; Henrik, škof, Lucija, devica, mučenka D 14.23 26 Nedelja 4. POBINKOŠTNA; Janez in Pavel, mučenca Čudežni ribji lov (Lk 5, 1—11) 27 Ponedeljek Hema (Ema) Krška, žena; Ladislav, spoznavavec 28 Torek Pavel 1., papež; Potamiena, devica, mučenka 29 Sreda PETER IN PAVEL, apostola; Marcel, mučenec 30 Četrtek Spomin apostola Pavla; Lucina, žena junij rožnik junij rožnik 1. 4.15 19.45 15.30 17.53 3.04 2. 4.14 19.46 15.32 19.09 3.29 3. 4.13 19.47 15.34 20.22 4.02 4. 4.13 19.48 15.35 21.27 4.42 5. 4.13 19.49 15.36 22.22 5.31 6. 4.12 19.50 15.38 23.06 6.29 7. 4.12 19.50 15.38 23.40 7.33 8. 4.11 19.51 15.40 - 8.39 9. 4.11 19.52 15.41 0.07 9.45 10. 4.11 19.53 15.42 0.29 10.51 11. 4.11 19.53 15.42 0.48 11.55 12. 4.10 19.54 15.44 1.05 12.59 13. 4.10 19.54 15.44 1.22 14.04 14. 4.10 19.55 15.45 1.39 15.11 15. 4.10 19.55 15.45 1.59 16.21 16. 4.10 19.56 15.46 2.21 17.34 17. 4.10 19.56 15.46 2.50 18.49 18. 4.10 19.57 15.47 3.28 20.02 19. 4.10 19.57 15.47 4.16 21.07 20. 4.10 19.57 15.47 5.19 22.01 21. 4.10 19.57 15.47 6.32 22.43 22. 4.11 19.58 15.47 7.53 23.16 23. 4.11 19.58 15.47 9.14 23.42 24. 4.11 19.58 15.47 10.34 - 25. 4.11 19.58 15.47 11.52 0.05 26. 4.12 19.58 15.46 13.09 0.25 27. 4.12 19.58 15.46 14.24 0.46 28. 4.13 19.58 15.45 15.40 1.07 29. 4.13 19.58 15.45 16.55 1.32 30. 4.14 19.58 15.44 18.08 2.02 H s y i VREMENSKI Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane, O svetem Vidi se skozi noč vidi. Kakor se Medard zdani vreme štirideset dni trpi. Sveti Vid dežja ne daj, da bo lepe žetve kaj. mi'1'Illfl ■,'l.l.ll.H^ Kjer vidiš, da je mnogo otrok, zaklepaj. — Kjer je mnogo besedi, je mnogo laži. — Potrpljenje je tista roža, ki je zasajena v božjem vrtu, pa jo nebeški Oče daje porednim otrokom, da jih pokori. — Izkušnja je kos preroka. — Čas vse v kozji rog užene. — Navada je lahka, odvada je težka. MODROST Moj sin, podpiraj očeta v njegovi starosti, ne žali ga, dokler živi! (Sir 3, 12). — Sovraštvo vzbuja prepire, ljubezen pa vse pogre-ške pokriva (Preg 10, 12). — Kdor zanemarja svojo hišo, žanje veter, in neumnež bo suženj modremu (Preg 11, 29). Mučenje svetega Vida 2. junij Marcelin in tovariši. Erazem. Prva zanesljiva poročila o zgodovini krščanstva v Galiji se nanašajo na lyonske mučence Marcelina in tovariše (I. 177). Tamkajšnjo cerkveno občino so ustanovili maloazijski Grki sredi drugega stoletja. Pretresljivo »Pismo cerkva v Lyonu in Vienni cerkvam v Aziji in Frigiji«, napisano kmalu po teh dogodkih, pretresljivo opisuje vse preganjanje in mučenje, strahotno trpljenje in vztrajnost v krščanskem prepričanju. — Erazem je bil za cesarja Dioklecijana škof v Siriji in je ob preganjanju kristjanov umrl mučeniške smrti. Erazem je eden izmed 14 pomočnikov v sili, h kateremu se ljudje zatekajo po pomoč zoper bolečine v želodcu, pri porodu in zoper živinsko kugo. 5. junij Bonifacij. Svetega Bonifacija časte Nemci kot svojega apostola. Rojen je bil okoli leta 675 v Angliji in tam vzgojen za meniha in duhovnika. Z anglosaksonskimi menihi je prišel na Saško, Turinško in Bavarsko. Papež Gregor II. ga je za zasluge imenoval za nadškofa in papeškega delegata za vso Nemčijo. Ko se je že v visoki starosti napotil iz Mainza v pogansko Frizijo, so ga sovražniki krščanske vere ubili. Njegov grob je v stolnici v Fuldi. 8. junij M e d a r d. Bil je eden najslavnejših škofov severne francoske pokrajine Pikardije. Umrl je kot 88 letni starček leta 545. Sv. Medarda časte kot zavetnika koscev in se mu priporočajo, da bi dobro sušili. Vremenarjem pa je dal povod za pregovor: Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Vendar to ljudi ne odvrača od košnje, saj tisti Bog, tako pravijo ljudje, ki namoči, tudi posuši. 9. junij Primož in Felicijan. O teh dveh svetnikih vemo, da sta živela v Rimu in proti koncu 3. stoletja v bližini Rima umrla mučeniške smrti. Sv. Primožu je posvečena slovita cerkev nad Kamnikom, kamor so v prejšnjih stoletjih zlasti za njun god romali v procesijah. 11. junij Barnaba. Bil je Kristusov učenec. Sveti Pavel ga je jemal s seboj na misijonska potovanja in ga je vpeljal v misijonsko delo, ki ga je pozneje samostojno opravljal v Aleksandriji in v Rimu. Umrl je mučeniške smrti na otoku Cipru. 13. junij Anton Padovanski. Anton Padovanski, eden najbolj znanih in najbolj češčenih ljudskih svetnikov, je bil rojen 1195 v Lizboni in je kot frančiškanski redovnik slovel s svojimi pridigami o pokori in s svojimi čudeži zlasti po severni Italiji in južni Franciji. Umrl je leta 1231 in je pokopan v krasni baziliki v Padovi, ki je še danes znana božja pot. Časte ga kot zavetnika zakona, žena in nevest; verniki se še posebej obračajo k njemu za pomoč pri iskanju izgubljenih stvari. Upodabljajo ga z Jezuščkom v naročju in z lilijo v roki. 14. junij Bazilij (Vasilij) Veliki. Sveti Bazilij, rojen okoli 330 v Cezareji v Kapadociji, velja pravzaprav kot ustanovitelj vzhodnega meništva. Njegova meniška pravila so prvi poskus, da bi prvotno puščavniško življenje organiziral v skupno življenje v samostanih. Kot duhovit pridigar in bister teolog je znan kot eden izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev na Vzhodu. Z ustanovitvijo bolniške naselbine, imenovane po njem Basilias, si je pridobil tudi velike zasluge za notranje misi-jonstvo. Imenujejo ga »patriarha grških menihov«, in ga časte še posebno v grški Cerkvi, ki obhaja njegov god 1. januarja. 15. junij Vid, Modest in Krescencija. Sveti Vid je bil sin poganskih staršev, krščanska zakonca Modest in Krescencija pa sta ga krščansko vzgojila in je z njima vred okoli leta 305 umrl mučeniške smrti na Siciliji. Zato je 15. junij posvečen spominu vseh treh. Sv. Vidu je v naših krajih posvečenih mnogo cerkva, kapelic in oltarjev. Mnogi stanovi so ga častili kot svojega zavet- junij rožnik jun i j r o ž n unij rožnik junij rožnik nika: hribovci, kosci in kovači, še danes pa se mu ljudje zelo priporočajo za zdravje oči in dober vid. Kot eden izmed 14 pomočnikov v vsaki sili je sv. Vid pomočnik tudi zoper neznane bolezni (»svetega Vida ples«, Vidov ples ali vidovica), ponekod se mu priporočajo tudi zoper kačji pik in strelo. 21. junij Alojzij. Sveti Alojzij (rojen 1567/68) je bil sin ugledne knežje družine Gonzaga; njegov oče je bil mejni grof v Castiglione. Komaj triindvajset-leten je umrl v Rimu za kugo, ki si jo je nakopal pri negi kužnih bolnikov. Leta 1726 je bil razglašen za svetnika in ga časte kot zavetnika šolske mladine. Njegovi simbolni znamenji sta kiž in lilija, včasih tudi krona kot namig na knežji rod. 22. junij A h a c i j. Kakor pripoveduje legenda, je bil sveti Ahacij častnik rimske vojske za cesarja Hadrijana (117—138). Ko je z vso svojo legijo, ki ji je poveljeval, postal kristjan, se je zameril poganskemu cesarju; njega in vso legijo je dal mučiti in so bili naposled vsi križani na gori Ara-rat v Armeniji. Ceščenje sv. Ahacija se je razširilo pri nas zlasti po zmagi nad Turki pri Sisku leta 1593. Prav na dan sv. Ahacija se je krščanska vojska slovenskih strelcev spopadla s Turki in pomagala do popolnega poraza njihove armade. Od leta 1593 do zadnjih turških vpadov na naše ozemlje (1675) je bil sv. Ahacij tudi deželni patron Kranjske. Umetnost ga slika kot viteza z mečem v desnici, v levi pa drži trnovo vejo in palmo. 24. junij Janez Krstni k. Odkar praznujemo 25. decembra praznik Kristusovega rojstva, obhajamo glede na podatke pri evangelistu Luku (1, 36) šest mesecev prej spomin rojstva Janeza Krstnika. njegovega predhodnika. Po krščanskem izročilu so obhajali ta praznik že od konca 4. stoletja po vsem krščanskem svetu. Kot sin judovskega duhovnika Zaharije in Elizabete je deloval v puščavi Jordanske doline, z zgledom in ostrimi spokornimi govori spreobračal Izraelce in jih pripravljal na prihod Mesije. V zgodovini odrešenja je rojstvo Janeza Krstnika kot Mesijevega predhodnika in prvega znanilca porajajoče se mesijanske dobe važen dogodek. Ljudem, ki so prihajali k njemu z vprašanjem, kaj naj store, da pokažejo na zunaj spreobrnjenje, je priporočal: telesna dela usmiljenja, vestno izpolnjevanje stanovskih dolžnosti ter skromnost. Zaradi nemirov, ki jih je povzročil Janez, ga je dal Herod prijeti in obglaviti. 29. junij Peter in Pavel. Na praznik svetih apostolov Petra in Pavla se spominjamo njune muče- niške smrti v Rimu in na 29. junij leta 258, ko je papež Sikst II. dal prenesti njune kosti iz katakomb in jih slovesno pokopati. Nad grobom sv. Petra se dviga danes mogočna kupola cerkve, ki jo je zgradil Michelangelo. — Sveti Peter, »apostol Jezusa Kristusa in priča Kristusovega trpljenja«, kakor se sam imenuje, s prvotnim imenom Simon, je bil eden prvih učencev, ki so se pridružili Odrešeniku. Jezus ga je imenoval Peter — Skala — z obljubo, da bo na njem kot skali zgrajena Kristusova Cerkev in mu bodo dani ključi nebeškega kraljestva. Apostol Peter je deloval v Palestini, Mali Aziji, Antiohiji in v Rimu, kjer je kot najvišji pastir krščanstva mučeniško umrl. — O nobenem izmed apostolov nimamo toliko podatkov— predvsem iz Apostolskih del in iz listov apostola samega kakor o Pavlu. Rojen je bil v judovski rodbini v Tarzu, glavnem mestu Cilicije, približno 2. ali 3. leto po Kr. Ker je bil Jud in rimski državljan, je imel dvojno ime: judovsko Savel in latinsko Pavel. Kot apostol poganov se nazivlje Pavel. Kot farizej je bil Pavel na strani preganjalcev mlade judovske krščanske občine v Jeruzalemu, po spreobrnjenju — tedaj mu je bilo nekaj nad 30 let — se je umaknil v samoto, da se je v molitvi in premišljevanju pripravljal na svoj poklic. Po treh letih se je vrnil v Damask, iz Damaska je šel v Jeruzalem, nato z Barnabo v Antiohijo; na svojih misijonskih potovanjih je prišel na Ciper, v Malo Azijo, v Sirijo, Macedonijo, Grčijo, Ilirijo, Španijo, na Kreto in v druge dežele. Leta 66 je bil v ječi v Rimu, naslednje leto pa je bil oglavljen zunaj mesta Rima. Nad njegovim grobom je dal cesar Konstantin sezidati veličastno baziliko. Mučeniška smrt sv. Petra in Pavla 1 Petek t Sv. Rešnja Kri; Teobald, spoznavavec 2 Sobota Obiskanje Device Marije; Oton, škof ® 20.37 3 Nedelja 5. POBINKOŠTNA; Irenej, škof, mučenec Jezus obsoja farizeje (Mt 5, 20—24) 4 Ponedeljek DAN BORCA; Urh (Ulrik), škof; Berta, žena; Prokop, opat 5 Torek Anton Zaccaria, spoznavavec; Vilibald, škof 6 Sreda Tomaž Moore, mučenec; Bogomila, žena; Izaija, prerok 7 Četrtek Ciril in Metod, slovanska apostola; Klavdij, mučenec 8 Petek t Elizabeta (Jela, Špela), žena; Hadrijan III., papež 9 Sobota Kraljica miru; Gorkumski mučenci; Brikcij, škof 10 Nedelja 6. POBINKOŠTNA; Amalija (Ljuba), devica £ 22.43 Jezus nasiti štiri tisoč mož (Mr 8, 1—9) 11 Ponedeljek Pij l„ papež, mučenec; Olga, žena; Janez, mučenec 12 Torek Nabor in Feliks, mučenca; Janez, opat 13 Sreda Anaklet, papež, mučenec; Evgen, mučenec 14 Četrtek Bonaventura, cerkveni učitelj; Frančišek Šolan, spoznavavec 15 Petek t Vladimir, spoznavavec; Henrik, spoznavavec 16 Sobota Karmelska Mati božja; Evstahij, spoznavavec 17 Nedelja 7. POBINKOŠTNA; Aleš (Aleksij), spozn.; O lažnivih prerokih (Mt 7, 15—21) 18 Ponedeljek Kamil Lelijski, spoznavavec; Miroslav, škof, mučenec ® 5.31 19 Torek Vincencij Pavelski, spoznavavec; Avrea (Zlata), devica 20 Sreda Hieronim Emiliani, spoznavavec; Marjeta, devica, mučenka 21 Četrtek Lavrencij Brundizijski, cerkveni učitelj; Danijel (Danilo), prerok 22 Petek DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA t Marija Magdalena (Majda), spokornica 23 Sobota Apolinarij, škof, mučenec; Liborij, škof 24 Nedelja 8. POBINKOŠTNA; Kristina, devica, mučenka ) 20.00 O krivičnem oskrbniku (Lk 16, 1—9) 25 Ponedeljek Jakob (Rado) starejši, apostol; Krištof, mučenec 26 Torek Ana, mati Device Marije; Valens, škof 27 Sreda Sergij, mučenec; Natalija (Božena), mučenka 28 Četrtek Viktor L, papež, mučenec; Nazarij in tovariši, mučenci 29 Petek t Marta, devica; Olaf, mučenec; Urban II., papež 30 Sobota Abdon in Senen, mučenca; Julita, mučenka 31 Nedelja 9. POBINKOŠTNA; Ignacij Lojolski, spoznavavec Jezus joka nad Jeruzalemom (Lk 19, 41—47) s VREMENSKI PREGOVORI 1. 4.15 19.58 15.43 19.15 2.38 2. 4.15 19.57 15.42 20.13 3.24 3. 4.16 19.57 15.41 21.01 4.18 4. 4.16 19.57 15.41 21.38 5.19 5. 4.17 19.56 15.39 22.08 6.25 6. 4.18 19.56 15.38 22.32 7.32 7. 4.18 19.55 15.37 22.52 8.38 8. 4.19 19.55 15.36 23.09 9.43 9. 4.20 19.54 15.34 23.26 10.46 10. 4.21 19.53 15.32 23.44 11.50 11. 4.22 19.53 15.31 - 12.55 12. 4.22 19.52 15.30 0.02 14.03 13. 4.23 19.52 15.29 0.22 15.13 14. 4.24 19.51 15.27 0.47 16.26 15. 4.25 19.50 15.25 1.20 17.40 16. 4.26 19.49 15.23 2.03 18.49 17. 4.27 19.49 15.22 3.00 19.49 18. 4.28 19.48 15.20 4.10 20.37 19. 4.29 19.47 15.18 5.30 21.15 20. 4.30 19.46 15.16 6.54 21.44 21. 4.31 19.45 15.14 8.18 22.08 22. 4.32 19.44 15.12 9.39 22.30 23. 4.33 19.43 15.10 10.57 22.51 24 4.34 19.42 15.08 12.14 23.12 25. 4.35 19.41 15.06 13.30 23.36 26 4.36 19.40 15.04 14.46 - 27 4.37 19.39 15.02 15.59 0.04 28 4.38 19.38 15.00 17.07 0.38 29 4.39 19.37 14.58 18.08 1.20 30 4.40 19.36 14.56 18.58 2.10 31 4.42 19.34 14.52 19.38 3.09 Je tega mesca presuho, bo grozdje prav drobno. Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. Jakobova ajda in Ožbaltova repa je malokdaj lepa. Če na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni. Grunt pravi: Obdeluj me, če ne, bom jaz tebe. — Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku. — Dober glas gre v deveto vas, slab pa v deveto deželo. — Veselo srce kodeljo prede. — Na sedem let vsaka reč prav pride. — Kogar hoče sreča končati, ga prej razvadi kakor neumna mati. BOŽJA MODROST Kdo je, ki načrtno delo zatem-njuje z govori brez pameti? (Job 38, 2). — Ne ponašaj se z jutrišnjim dnem, ker ne veš, kaj ti prinese (Preg 27, 1). — Če razumeš, odgovori bližnjemu; če pa ne, deni roko na svoja usta! (Sir 5, 12). — 2elezo se brusi z železom, (Preg 27, 17). Sveti Krištof 1. julij P res ve ta Rešnja kri. To je še mlod praznik v krščanski liturgiji. Vpeljal ga je Pij IX. po vrnitvi iz izgnanstva v Gaeti, Pij XI. pa ga je leta 1934 ob spominu na tisoč devetstoletnico odrešenja povzdignil na posebno liturgično stopnjo. S tem praznikom in z drugim, kot je npr. praznik Sv. križa, oživlja Cerkev v teku cerkvenega leta spomin na trpljenje Gospodovo. Skrivnost vere in ljubezni, Kristusovega križa in Presvete Rešnje krvi nas najtesneje povezuje s križanim Odrešenikom. Če še globlje prisluhnemo božjemu razodetju, se nam odkrije skrivnost, da smo iz Kristusove krvi postali božje ljudstvo. 2. julij Obiskovanje Device Marije. Nekaj dni po prazniku predhodnika našega Gospoda obhaja Cerkev spomin Marijinega obiska v hiši njegovih staršev. — Tam je bival Zaharija z Elizabeto. Marijo je šla »hitro«, da bi svoji sorodnici Elizabeti čimprej izrazila veselje nad njenim materinstvom in da bi ji bila v zadnjih mesecih njene nosečnosti v pomoč. »Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu . . .« (Lk 1, 41). Obhajanje tega praznika je vpeljal sveti Bonaventura, v vsej Cerkvi pa je bil vpeljan šele v letu 1389 s priprošnjo Mariji, naj bi ona izprosila, da bi bilo konec razkola v zahodnih deželah. Krščanska umetnost in pobožnost sta v vseh časih skušala podoživeti čudoviti prizor srečanja obeh, od Boga blagoslovljenih žena v premišljevanju in molitvi. 5. julij Ciril in Metod. Njunega godu se posebno slovesno spominjajo slovanski narodi, saj sta jim prinesla luč vere in omike — tudi nam Slovencem. Janez XXIII. je ta dva slovanska apostola označil, da sta bila »revna v smislu sveta, pa bogata vere, bogata čednosti in sta imela čut za lepoto, vdana Petrovemu prestolu, popolnoma in pobožno katoliška ter apostolska v vsem pomenu besede.« Isti papež je v posebnem apostolskem pismu, posvečenem 1100 letnici prihoda Cirila in Metoda med Slovane, zapisal: »... prinesla sta krščansko vero in kulturni napredek slovanskim narodom, v katerih so se pod vplivom evangelija razvili srečni naravni darovi, ki so jim v čast: živo zanimanje za stvari božje, plemenit značaj, vsestranska nadarjenost, nagnjenost k vljudnosti, bogata sposobnost za umetnost, širokosrčna gostoljubnost in druge odlične vrline, ki upravičujejo glede njih kar največ upanja . . .« Imeni svetih bratov se izgovarjata danes med vsemi slovanskimi narodi s svetim spoštovanjem in veliko hvaležnostjo za njuno versko in prosvetno-kulturno delo. 10. julij Sedem bratov mučencev. Kakor pripoveduje legenda, so bili ti bratje pobožni kristjani in so skupaj s svojo materjo Felicito umrli mučeniške smrti. 12. julij Mohor in Fortunat. Sveti Mohor, oglejski škof, mučen okoli leta 70, je s svojim pomočnikom Fortunatom misijonaril po slovenskih deželah. Njima v čast je bilo na Slovenskem posvečenih zlasti mnogo podružničnih cerkva. Slomšek je po svetem Mohorju imenoval našo najstarejšo kulturno ustanovo in založbo: Družbo sv. Mohorja. Sveta Mohor in Fortunat sta glavna zaščitnika ljubljanske nadškofije. 20. julij Marjeta. Sveta Marjeta je bila krščanska devica iz Antiohije, ki je za Dioklecijanovega preganjanja umrla mučeniške smrti. Mestni prefekt, ki pa je bil pogan, jo je dolgo snubil, a ga je zavračala. Po legendi so jo vrgli v ječo k zmaju, ki pa ga je z znamenjem križa premagala. Zato jo upodabljajo z zmajem in križem. Sveto Marjeto častijo kot eno izmed 14 velikih priprošnji-kov v najhujši sili. 22. julij Marija Magdalena. Srednjeveška legenda istoveti Marijo Magdaleno, grešnico iz evangelija, ki je močila Jezusove noge s solzami, j u lij mali srpan julij mali sr p a n j U L 1 J MALI SRPAN JULIJ MALI SRPAN jih sušila z lasmi in nato mazilila, z Marijo, Lazar-jevo sestro. Ali je ta spokornica, istovetna z Marijo iz Betanije in z Marijo iz Magdale ali ne, ne spremeni nič na dejstvu, da imajo vse tri žene nekaj skupnega — vdanost Jezusu. Kot zavetnico spokornic upodabljajo Marijo Magdaleno s posodico z oljem, večkrat pa tudi z mrtvaško glavo v roki. 24. julij Kristina. Sveta Kristina je kot kristjana deviško živela med pogani. Obsodili so jo na smrt, jo obtežili s kamenjem in jo z ladje vrgli v morje, kjer jo je rešil angel in jo pripeljal na suho. Ker pa je še dalje oznanjala nauk, so jo mučili in s puščicami prebodli. 25. julij Jakob starejši. Krištof. Sveti Jakob starejši, ribič, je bil skupaj s svojim bratom Janezom in Petrom eden prvih Jezusovih apostolov. Krščanstvo je oznanjal in širil po Španiji; po vrnitvi v Jeruzalem ga je Herod obsodil na smrt. Pozneje so njegovo truplo prepeljali v Compostelo v Španiji, ki je postala sloveča božja pot. — Svetega Krištofa nam opisuje legenda kot velikana, dvanajst komalcev visokega in močnega ko medved. Služil je mogočnemu knezu, ki pa se je bal vraga; nato je šel v službo k vragu, ki pa se je bal Kristusove podobe. Tako je spoznal Kristusa kot najmočnejšega in se njemu posvetil. Ni se pa hotel dati krstiti. Zdaj je prenašal romarje čez deročo reko, ki ni imela mostu. Nekega dne je moral nesti majhnega otroka, samega Kristusa; ko sta bila sredi reke, ga je ta z vso močjo potopil v reko in tako je bil velikan vendarle krščen. Svetega Krištofa uvrščajo med 14 pomočnikov v sili in ga časte kot varuha cerkva in pomočnika zoper kugo in naglo smrt. Zato so go tudi vozači avtomobilov izbrali za svojega patro-na. Upodabljajo ga, ko brodi čez vodo z Jezu-ščkom na rami. 26. julij Ana, mati Device Marije. Sveta Ana je bila žena svetega Joahima in mati Device Marije. Časte jo kot zavetnico ribičev. 29. julij Marta. Marta je živela s sestro Marijo kot skrbna gospodinja v Lazarjevi hiši v Betaniji. Podoba je, da je bil Jezus večkrat gost Lazarjeve hiše, saj nam Janez Evangelist piše: »Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja. Ko je Lazar umrl in je bil že štiri dni v grobu in je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti in rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, karkoli ga poprosiš«. Jezus je uslišal njeno vero in obudil Lazarja od mrtvih. Sveto pismo jo nam še na drugih mestih slika kot pridno, gospodinjsko in postrežljivo, skoro preveč, tako da jo Jezus nekoliko pograja: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno . . .« Jezus je s tem hotel poudariti skijp za večno življenje. 31. julij Ignacij Lojolski. Sveti Ignacij Lojolski je bil najprej paž na španskem dvoru in pozneje častnik. V boju je bil ranjen in ko se je zdravil, je bral sveto pismo. To ga je tako prevzelo, da se je umaknil v votlino pri Manresi in opravljal duhovne vaje, o katerih je pozneje napisal knjižico. Skupaj z nekaterimi drugimi mladeniči iz odličnih družin je ustanovil 1534 Družbo Jezusovo, red jezuitov in je postal njegov prvi general. Časte ga kot patrona duhovnih vaj. Čas, v katerem je živel Ignacij, je doba renesanse, o kateri pišejo kulturni zgodovinarji, da je odkrila človeka: človeka v vsej njegovi veličini. Malo je ljudi iz te renesančne dobe, ki bi bolje odkrili človekov jaz, krščanski jaz, kakor Ignacij; nihče ni tako globoko prodrl v skrivnosti božje volje pa tudi nesreče greha kakor on. Ignacij ni postavil človeka na prestol, ampak ga je peljal k oltarju. Egoizem je znamenje posvetnega mišljenja, ki izhaja iz renesanse. Človekov jaz, jaz kristjana pa more najti svojo izpolnitev samo v Bogu. »Vse v večjo čast božjo«, je tudi vodilo Ignacijevega reda. 1 Ponedeljek Makabejski bratje; Fides (Vera) in tovariši, mučenci © 10.06 2 Torek Porcijunkula; Alfonz Ligvorij, cerkveni učitelj 3 Sredo Julijan Peter Eymard, spoznavavec; Lidija, žena 4 Četrtek Dominik (Vladimil), spoznavavec; Perpetua, žena 5 Petek t Marija Snežna; Ožbalt (Osvald), spoznavavec 6 Sobota Spremenjenje Gospodovo; Sikst II., papež, mučenec 7 Nedelja 10. POBINKOŠTNA; Kajetan, spoznavavec Prilika o farizeju in cestninarju (Lk 18, 9—14) 8 Ponedeljek Janez Marija Vianney, spoznavavec; Miron, škof 9 Torek Roman, mučenec; Peter Faber, spoznavavec ® 13.56 10 Sreda Lavrencij (Lovro), mučenec; Pavla, devica, mučenka 11 Četrtek Tiburcij in Suzana, mučenca; Aleksander, škof 12 Petek t Klara (Jasna), devica; Hilarija, mučenka 13 Sobota Janez Berhmans, spoznavavec; Hipolit in Kasijan, mučenca 14 Nedelja 11. POBINKOŠTNA; Evzebij, spoznavavec Jezus ozdravi gluhonemega (Mr 7, 31—37) 15 Ponedeljek VNEBOVZETJE DEVICE MARIJE; Tarzicij, mučenec 16 Torek Joahim, oče Device Marije; Rok, spoznavavec © 12.48 17 Sreda Hiacint, spoznavavec; Pavel in Julijana, mučenca 1 • 18 Četrtek Helena (Alenka. Jelena), žena; Agapit, mučenec 19 Petek t Janez Eudes, spoznavavec; Marijan, spoznavavec 20 Sobota Bernard, cerkveni učitelj; Lucij, mučenec 21 Nedelja 12. POBINKOSTNA; Ivana Frančiška Šantalska Prilika o usmiljenem Samarijanu (Lk 10, 23—37) 22 Ponedeljek Brezmadežno Srce Marijino; Timotej, mučenec 23 Torek Mohor in Fortunat, mučenca; Filip Benicij, spoznavavec ) 4.02 24 Sreda Jernej, apostol; Avrea (Zlata), mučenka; Roman, škof 25 Četrtek Ludovik IX., spoznavavec; Patricija, devica 26 Petek t Ceferin, papež, mučenec; Rufin, škof; Viktor, mučenec 27 Sobota Jožef Kalasancij, spoznavavec; Ruf, škof, mučenec 28 Nedelja 13. POBINKOSTNA; Avguštin, cerkveni učitelj Jezus ozdravi deset gobavih (Lk 17, 11—19) 29 Ponedeljek Obglavljenje Janeza Krstnika; Marija, Zdravje bolnikov 30 Torek Roza iz. Lime. devica; Feliks (Srečko), mučenec 31 Sreda Rajmund (Rajko), spoznavavec; Pavlin, škof © 1.14 avgust veliki srpan avgust veliki srpan 1 4.43 19.3. 14.50 20.10 4.14 2 4.45 19.3 14.46 20.35 5.21 3 4.46 19.3C 14.44 20.56 6.27 4 4.47 19.2V 14.42 21.15 7.32 5 4.48 19.27 14.39 21.32 8.36 6 4.50 19.26 14.36 21.48 9.39 7 4.51 19.24 14.33 22.05 10.43 a 4.52 19.23 14.31 22.24 11.48 9 4.53 19.21 14.28 22.47 12.56 10 4.54 19.20 14.26 23.15 14.06 11 4.56 19.18 14.22 23.52 15.19 12 4.57 19.17 14.20 - 16.29 13. 4.58 19.15 14.17 0.40 17.33 14. 4.59 19.13 14.14 1.44 18.26 15. 5.00 19.12 14.12 3.00 19.09 16. 5.02 19.10 14.08 4.24 19.42 17. 5.03 19.09 14.06 5.51 20.09 18. 5.04 19.07 14.03 7.15 20.33 19. 5.05 19.05 14.00 8.38 20.54 20. 5.06 19.03 13.57 9.58 21.15 21. 5.08 19.02 13.54 11.17 21.38 22. 5.09 19.00 13.51 12.35 22.05 23. 5.10 18.58 13.48 13.50 22.37 24. 5.11 18.56 13.45 15.01 23.18 25. 5.12 18.54 13.42 16.04 - 26. 5.14 18.53 13.39 16.57 0.05 27. 5.15 18.51 13.36 17.40 1.02 28. 5.16 18.49 13.33 18.13 2.05 29. 5.17 18.47 13.30 18.40 3.11 30. 5.19 18.45 13.26 9.02 4.17 31. 5.20 18.44 13.24 19.21 5.23 H n m i i n m I ( VREMENSKI minil Srpana če veter zvedri, vreme še dolgo trpi. O Lovrencu in Jerneju lepih dni, se vsakdo jeseni lahko veseli. Kakršno vreme da Kasijan, bo ostalo še marsikateri dan. Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen se nareja. LJUDSKA KHimi Drži se novega pota in starega prijatelja. — Poredni otroci pa slaba mačka naredijo pridno gospodinjo. — Bog ni dal enemu človeku vsega, dal je vsem vse. — Na lesniki nikdar jabolko ne zraste. — Krivično blago pod streho, molji v zrnju. BOŽJA Od potrebnega ne odvračaj očesa in rie dajaj nikomur prilike, da bi te klel! (Sir 4, 5). — Do smrti se bojuj za pravico in Gospod Bog se bo zate boril! (Sir 4, 28). — Mož nagle jeze dela neumnosti, preudaren mož pa potrpi (Preg 14, 17). — Ne vodi vsakega človeka v svojo hišo; zakaj mnogotera so zalezovanja prekanjenega! (Sir 11, 29). Marijina smrt 1. avgust Makabejski bratje. Katoliška Cerkev se na današnji dan spominja sedmih makabej-skih bratov, ki so darovali svoje telo in življenje za očetne postave. Kralj Antioh Epifan jih je dal enega za drugim zverinsko mučiti in umoriti (okoli I. 166 pred Kr.), in naposled še njihovo mater. V 2. knjigi Makabejcev beremo: Neizmerno čudovita in slavnega spomina pa je vredna mati, ki je videla, kako ji je v času enega dne umrlo sedem sinov. Pogumno je to prenesla, ker je upala v Gospoda. Vsakega izmed njih je v materinem jeziku spodbujala, polna plemenitega mišljenja. Žensko nrav je krepila z moško srčnostjo in jim govorila: »Ne vem, kako ste zaživeli v mojem telesu; tudi vam jaz nisem dala duha in življenja in nobenemu nisem jaz sklenila prvin. Potemtakem je Stvarnik sveta ustvaril človeka, kakor je začetnik vsega, kar je. V svojem usmiljenju vam bo zopet dal duha in življenja, ker zdaj sami sebe prezirate zaradi njegovih postav.« 5. avgust Marija Snežna; Ožbalt. Ta dan se Cerkev spominja ustanovitve največje Marijine cerkve v Rimu, S. Maria Maggiore; stavbišče zanjo je bilo označeno tako, da ga je v avgustu pokril sneg. — Sveti Ožbalt je bil v 7. stoletju kralj v Northumbriji na Angleškem. Šele po hudih bojih s poganskimi keltskimi knezi je osvojil krono. Potem je iz svoje države širil krščanstvo med Anglosaksonci. Legenda pripoveduje o njem, da ga je na njegovih bojnih pohodih spremljal pa- meten krokar in mu dajal nasvete; zato ga upodabljajo s krokarjem. 4. avgust Dominik. Dominik je bil rojen leta 1170 v Kastiliji; šolal se je v Palenciji in Osmi. Odločilnega pomena za njegovo življenje je bilo potovanje v južno Francijo leta 1205. Tu je prišel v stik s Katari in Valdeni. Da bi jih spreobrnil, je ustanovil red pridigarjev, ker se je zavedal, da bo nove nasprotnike krščanstva mogel spreobrniti samo z novimi misijonskimi metodami. Cilj njegovega reda je bil: potujoči pridigarji in dušni pastirji, ki bi mogli delovati po celi škofiji in bi ne bili navezani na stalne dohodke, marveč odvisni od miloščine. Ko je papež odobril njegov red, se je ta hitro razširil po vsej Evropi in pozneje tudi po drugih celinah. Dominik sam ni mogel dočakati njegovega velikega razmaha. Umrl je 1221 v Bologni. Iz reda dominikancev so izšli pomembni možje: Albert Veliki, Tomaž Akvinski, Savonarola in drugi. 6. avgust Spremenjenje Gospodovo. Spominski dan na dogodek, o katerem beremo v evangeliju, ko je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza, jih peljal na visoko goro in se pred njimi spremenil: obraz se mu je zasvetil ko sonce in njegova oblačila so postala bela ko luč. Začetki tega praznika segajo na Vzhodu v peto stoletje, v zahodni Cerkvi pa živi kot spomin na sijajno zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1457. 9. avgust Janez Vianej. Skoraj si ne moremo predstavljati preprostejšega, a notranje bolj globokega življenja, kot ga je živel Janez Marija Vianej (Vianney), znani župnik v Arsu. Rojen je bil blizu Lyona in je skoro 40 let vodil podeželsko župnijo. Od teh 40 let jih je v celem nekaj presedel v spo-vednici, iz katere so se vračali tisoči in tisoči z novim pogumom. Še za njegovega življenja so prihajali romarji v Ars. Bil je pravi dušni pastir, zato ga duhovniki po širnem svetu časte kot svojega zavetnika. Ljudje, ki so ga poznali ali so kakorkoli prišli z njim v stik, so govorili: »Nikoli se nam ni zdel Bog tako blizu!« 10. avgust L a v r e n c i j. Sveti Lavrencij je ena najsvetlejših mučeniških podob rimske Cerkve. Samo v Rimu so njemu v čast posvetili več cerkva. Kot diakona svetega papeža Siksta so ga odvlekli poganski sodniki in ko so zahtevali od njega, naj jim izroči cerkveni zaklad, je povedal da ga je razdelil med reveže, in je pokazal na svoj resnični avgust veliki srpan avgust veliki srpan avgust veliki srpan avgust veliki srpan zaklad, na bolnike in reveže svoje občine, ki so se zbrali okrog njega. Zato so ga mučili na žarečem drogu. 15. avgust Vnebovzetje Device Marije. 1. novembra 1950 je papež Pij XII. slovesno razglasil dogmo o telesnem vzetju Marije v nebo. V posebni apostolski konstituciji »Munificentissimus Deus« (Najdarežljivešji Bog) je sveti oče razložil vsebino definicije. Na ta praznik obrača liturgija besede iz Razodetja sv. Janeza: »In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd«. (Raz 12, 1). 16. avgust Joahim; Rok. Joahim je bil mož svete Ane in oče Device Marije. Sveti Rok je eden izmed 14 pomočnikov v sili. Kot romar je negoval in zdravil mnogo ljudi, ki so zboleli za kugo. Pomotoma so ga obdolžili vohunstva, ga vrgli v ječo in je tam umrl leta 1327. Častili so ga kot zavetnika pred kugo in se mu verniki še danes priporočajo, naj jih obvaruje hudih ran. 18. avgust Helena (Alenka, Jelena). Sveta Helena je bila mati Konstantina Velikega. Bila je že kristjana, preden je njen sin razglasil krščanstvo za državno vero rimskega cesarstva. Vesela zaradi tega dogodka se je že v visoki starosti odpravila iz Triera na božjo pot v Jeruzalem, da bi na Gol-goti poiskala Odrešenikov križ. Našla je tri križe, izmed katerih je pravega spoznala po tem, da je hroma bolnica ozdravela, ko se ga je dotaknila. S svojega romanja je prinesla nazaj v Trier trščico od križa, žebel in Kristusovo suknjo, relikvije, ki jih še danes časte. 20. avgust Bernard. Sv. Bernard iz Clairvauxa je bil v 12. stoletju slaven opat cistercijanskega reda, kateremu je pomagal do največjega razmaha, tako da nekateri zgodovinarji upravičeno imenujejo 12. stoletje stoletje Bernarda iz Clairvauxa. Kot ustanovitelj 65 cistercijskih opatij, kot pridigar, kot posredovalec med kralji, škofi in papeži, kot velik pisatelj, bojevnik za papeštvo, kot goreč po-speševatelj reforme klera, stoji nad vso Evropo sredi velikih razpravljanj svojega časa. Bil je mistik, a prav tako mož odločnih političnih dejanj. 24. avgust Jernej. Sveti Jernej je bil eden izmed dvanajsterih apostolov. Kristusov nauk je širil v Ara- biji, Indiji in Armeniji, kjer je umrl mučeniške smrti. Upodabljajo ga z nožem v eni in s knjigo ali z odrto kožo v drugi roki. Kmetje se obračajo k njemu, naj bi jim dal lepo vreme: Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen se nareja. 28. avgust Avguštin. Avguštin je eden izmed tistih velikanov, ki so polagali temelje za stoletja. V mladostnih letih se je izživljal v igrah, tekmah in učenju; zlasti ga je mikala retorika. Izučen učitelj govorništva je nastopil najprej v Thagastu, potem v Kartagini, nato v Rimu in naposled v Milanu. Iskanje resnice preko maniheizma in novoplatoni-kov ga ni zadovoljilo; pod Ambrozijevim vplivom je začel prebirati sveto pismo, zlasti pisma apostola Pavla in se poglabljal v nauk katoliške Cerkve in tako postal s svojimi spisi in s svojim delom eden najpomembnejših cerkvenih učiteljev na Zahodu. Vsa srednjeveška Cerkev se oplaja z njegovim delom, vse velike osebnosti srednjega veka se hranijo iz njegovega duhovnega bogastva: Gregor Veliki in Gregor VII., Anselm Canterbury-ški in Bernard iz Clairvauxa, Tomaž Akvinski in Bo-naventura, Nikolaj iz Kuesa in Tomaž Kempčanski. Postal je tihi papež Cerkve, zakaj njegov duh je resnično vladal Cerkev in iz njegovih pobud je izšlo najboljše, kar je storila. 30. avgust Roza iz Lime. Roza iz Lime je prva svetnica iz Amerike in jo časte kot zavetnico Indije in Amerike. Sveti Rok 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota 4 Nedelja 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 11 Nedelja 12 Ponedeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četrtek 16 Petek 17 Sobota 18 Nedelja 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota 25 Nedelja 26 Ponedeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četrtek 30 Petek Egidij (Tilen), opat; Verena, devica; Ana, prerokinja t Štefan, spoznavavec; Maksima, mučenka Pij X., papež; Simeon, spoznavavec 14. POBINKOSTNA, ANGELSKA; Rozalija, devica Jezus uči o božji previdnosti (Mr 6, 24—33) Lavrencij Justiniani, spoznavavec; Viktorin, mučenec Zaharija, prerok; Onezifor, mučenec; Petronij, škof Marko Križevčan, Štefan Pongrac, Melhior Grodetski, mučenci Rojstvo Device Marije-^; Peter Klaver, spoznavavec t Aleksander in Tiburcij, mučenca; Gorgonij, mučenec Nikolaj Tolentinski, spoznavavec; Pulherija, devica 15. POBINKOSTNA; Prot in Hiacint, mučenca Jezus obudi mladeniča iz Naima (Lk 7, 11—16) Ime Marijino; Gvido, spoznavavec; Silvin, škof Notburga, devica; Filip (Zdenko), mučenec Povišanje sv. križa; Krescencij, mučenec Žalostna Mati božja; Nikodem, mučenec t Ljudmila, žena; Edita, devica; Kornelij, mučenec Rane sv. Frančiška; Lambert, škof, mučenec 16. POBINKOSTNA; Jožef Kupertinski, spoznavavec Jezus ozdravi vodeničnega, uči o ponižnosti (Lk 14, 1—11) Januarij in tovariši, mučenci; Suzana, devica, mučenka Evstahij in tovariši, mučenci; Dionizij, mučenec Kvatre; Matej, apostol in evangelist Tomaž Vilanovski, škof; Mavricij, mučenec t Kvatre; Lin, papež, mučenec; Tekla, devica, mučenka Kvatre; Marija, Rešiteljica jetnikov; Rupert, škof 17. POBINKOSTNA, KVATRNA; Pacifik, spoznavavec O največji zapovedi (Mt 22, 35—46) Ciprijan in Justina, mučenca; Kanadski mučenci Kozma in Damijan, mučenca; Hiltruda, devica Venčeslav, mučenec; Lioba (Ljuba), devica Mihael, nadangel; Evtihij in tovariši, mučenci t Hieronim, cerkveni učitelj; Zofija, žena 6 3,08 © 20.14 $ 15.25 17.48 Up te m ber kimavec september kimavec 1. 5.22 18.42 13.20 19.83 6.27 2. 5.23 18.40 13.17 19.54 7.31 3. 5.24 18.38 13.14 20.10 8.34 4. 5.25 18.36 13.11 20.28 9.39 5. 5.27 18.34 13.07 20.49 10.45 6. 5.28 18.32 13.04 21.14 11.54 7. 5.29 18.30 13.01 21.46 13.04 8. 5.30 18.28 12.58 22.29 14.14 9. 5.31 18.26 12.55 23.24 15.19 10. 5.33 18.25 12.52 — 16.16 11. 5.34 18.23 12.49 0.33 17.02 12. 5.35 18.21 12.46 1.52 17.38 13. 5.36 18.19 12.43 3.17 18.07 14. 5.38 18.17 12.39 4.43 18.32 15. 5.39 18.15 12.36 6.08 18.54 16. 5.41 18.13 12.32 7.31 19.16 17. 5.42 18.11 12.29 8.54 19.39 18. 5.43 18.09 12.26 10.15 20.05 19. 5.44 18.07 12.23 11.34 20.35 20. 5.46 18.05 12.19 12.50 21.13 21. 5.47 18.03 12.16 13.57 21.59 22. 5.48 18.01 12.13 14.55 22.54 23. 5.49 17.59 12.10 15.41 23.56 24. 5.50 17.57 12.07 16.17 - 25. 5.52 17.55 12.03 16.46 1.02 26. 5.53 17.53 12.00 17.09 2.08 27. 5.54 17.51 11.57 17.28 3.14 28. 5.55 17.49 11.54 17.45 4.19 29. 5.57 17.47 11.50 18.01 5.23 30. 5.58 17.47 11.48 18.18 6.27 VREMENSKI PREGOVORI Tilen meglen, grda jesen. Če zgodaj se selijo ptiči, bo huda zima o božiči. Na malo mašo lepo, dva meseca suho. Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. LJUDSKA MODROST Bogu posojuje, kdor revežem daruje. — Pametni se pri ognju ogreje, nespametni opeče. — Ako kupuješ, česar ne potrebuješ, boš prodajal, kar potrebuješ. — Med pravico in krivico ni srede. — Noben dan ni tako dolg, da bi ne bilo večera. — Brat bratu najgloblje izkoplje oči. BOŽJA Boljša je zelenjavna jed, kjer je ljubezen, kakor pitan vol, kjer je sovraštvo (Preg 15, 17). — Mila beseda pridobi mnogo prijateljev, vljuden jezik množi te, ki prijazno pozdravljaj<5 (Sir 6, 5). — Začeti zdražbo je kakor vodo od-jeziti, opusti torej prepir, preden izbruhne! (Preg 17, 14). Marijino rojstvo 1. september E g i d i j. Sveti Egidij, eden izmed 14 pomočnikov v sili, je bil Atenec iz odlične družine, izselil se je v Francijo v Provanso, kjer je živel kot puščavnik. Legenda pripoveduje, da ga je v gozdu košuta oskrbovala z mlekom, zato ga upodabljajo največkrat skupaj s košuto in ga časte kot zavetnika doječih mater. 2. september Štefan. Sveti Štefan je bil prvi madžarski kralj. Oženil se je s princeso Gizelo, sestro cesarja Henrika II. Ustanovil je več škofij in samostanov. Leta 1001 je bil kronan s Štefanovo krono, ki mu jo je dal papež. Madžarska ga časti kot deželnega patrona. 4. september Mojzes. Na današnji dan se Cerkev spominja preroka Mojzesa, velikega zakonodajalca in voditelja izraelskega ljudstva, ki ga je pred dobrimi 3500 leti izpeljal iz Egipta, ga vodil skozi puščavo in mu dal na gori Sinaj po božjem razodetju deset božjih zapovedi in z njim osvojil deželo ob Jordanu. Njegovo delo in življenje je opisano v petih Mojzesovih knjigah svetega pismo. 8. september Rojstvo Device Marije. Ta praznik so obhajali že v 7. stoletju tako na Vzhodu kakor na Zahodu. Od 11. stoletja dalje ga obhajajo v vsej Cerkvi. Med vsemi svetniki ima samo Janez Krstnik še to čast kakor Marija, da Cerkev obhaja spomin njegovega rojstva. Čas med malim in velikim šmarnom je v naši domači vernosti že od nekdaj čas Marijinega češcenja in romanj na priljubljena Marijina božja pota. 12. september Ime Marijino. Papež Inocenc XI. je vpeljal današnji praznik v spomin na veliko zmago kristjanov nad Turki! pred Dunajem 13. septembra 1683. Od reforme brevirja Pija X. se praznik obhaja na današnji dan. — Ime Marijino, ki ga cerkveni očetje in bogoslovci različno razlagajo — zdaj kot »Grenka«, zdaj kot »Morska zvezda«, zdaj kot »Gospa« — je krščanskim vernikom ime, ki ga je Jezus prvi izgovoril in ki po Jezusu obsega vse naše upanje v zveličanje. Bernard iz Clairvauxa je bil eden največjih častilcev in oznanjevalcev Marijinega imena. 14. september Povišanje sv. Križa. Zgodovina tega praznika ni čisto jasna. Prvotno so na Vzhodu obhajali 14. septembra Najdenje sv. Križa za vlade cesarja Konstantina. Iz spoštovanja do tega znamenja našega odrešenja se je praznik hitro razširil po vsem svetu. Že v najstarejših časih so prihajale iz vseh dežel trume romarjev v Jeruzalem, da so počastile »povišanje križa, ki nam daje življenje«, ki so ga na ta dan romarjem kazali. Pozneje so v latinski Cerkvi zamenjali ta spominski dan s spominom, ko so Perzijci vrnili križ cesarju He-rakliju. Ker je Heraklius 3. maja 630 vrnjeni križ sam nesel na goro Kalvarijo, so v latinski Cerkvi ta dan praznovali kot praznik križa in so ga imenovali »Najdenje svetega križa« ali »Dan svetega križa«. Današnji praznik naj bi nas opominjal, da bi se čim globlje zamislili v skrivnost križa. 15. september Žalostna mati božja. Praznik nas spominja trpljenja Matere božje ob križevem potu njenega Sina. Ali smo že kdaj pomislili na to, da je ta praznik s svojo pretresljivo resnostjo ravno na osmino praznika Marijinega rojstva? Kaj hoče liturgija s tem drugega povedati kakor to, da Marijino življenje dobiva svoj pravi smisel s križa njenega Sina? Mati Odrešenikova, Mati Zveličar-jeva — to je njen poklic! — »Stale so pa poleg križa Jezusovega njegova mati . . .« (Jan 19, 25). 16. september C i p r i j a n. Med mnogimi, ki so iz poganstva prišli v Cerkev, je Ciprijan eden največjih. Sam nam je opisal svoje notranje spremenjenje, ki ga je povzročil krst v njem: »Voda prerojenja«, je pisal, »me je očistila vseh madežev mojega prejšnjega življenja. V moje srce, ki je bilo oča- september kimavec september kimavec September kimavec september kimavec ščeno oskrumb, je vdrla nadzemeljska luč. Sveti Duh je prišel nadme in me spremenil s preroje-njem v drugega človeka. V trenutku sem čutil, kako je gotovost izpodrinila dvom; videl sem, kako so se zaprta vrata odprla in kako je tema postala svetla. Kar mi je bilo prej težko, mi je bilo zdaj lahko in kar se mi je zdelo nemogoče, je postalo mogoče.« Umrl je kot mučenec leta 258. 19. september J a n u a r i j. Sveti Januarij je zavetnik mesta Neaplja. Med preganjanjem kristjanov za cesarja Dioklecijana je bil obglavljen. 21. september Matej. Sveti Matej, (ime pomeni v aramej-ščini: božji dar), imenovan tudi Levi, sin Alfejev, je bil, preden ga je Gospod poklica! za učenca, cestninar v Kafarnaumu. Pri mitnici sedeč je zaslišal Gospodov klic; »Hodi za menoj!« in se mu je brez obotavljanja odzval. Kot apostol je Matej spremljal Gospoda na njegovih potih, poslušal njegove nauke, videl čudeže in bil priča njegove smrti in njegovega vstajenja. Po Gospodovem vnebohodu je nekaj časa oznanjal evangelij med svojimi rojaki v Palestini, po apostolskem zboru I. 49 ali 50 je odšel k poganskim narodom. Kot njegovo misijonsko polje se omenjajo predvsem Partija, Perzija, Arabija in Etiopija. Kdaj in kje je umrl, ni znano. Zahodna in vzhodna Cerkev ga častita kot mučenca. 23. september Tekla. Sveta Tekla je bila doma iz Ikonija. Sv. Pavel jo je spreobrnil h krščanstvu, zato pa so jo njeni starši in mož izročili preganjalcem kristjanov. Ko so jo vrgli zverem, se je te niso dotaknile, prav tako ne ogenj na grmadi, na katero so jo vrgli. Oznanjala je dalje krščanstvo in zelo stara umrla v neki votlini pri Selevkiji. 26. september Ciprijan in Justina. Ciprijan iz Antio-hije je bil, kakor pripoveduje legenda, čarovnik in je zaman skušal zapeljati krščansko devico Justino, ki ga je naposled spreobrnila. Ta zgodba, ki jo je umetno spletla rimska cesarica Evdokija, je tvorila jedro srednjeveške pripovedke o Faustu. 27. september Kozma in Damijan. Že v začetku 5. stoletja so na Vzhodu zelo častili zdravnika mučenca Kozmo in Damijana. Na Zahodu časte njun spomin šele od 7. stoletja dalje. Njuni imeni najdemo v rimskem martiromogiju, ki ju omenja na današnji dan in pravi; »V Aegei, pristaniškem mestu maloazijske Cilicije sta umrla sveta brata in mučenca Kozma in Damijan; med Dioklecija- novim preganjanjem so ju mučili, ju vklenili, vrgli v ječo, potem v morje, nato v ogenj, ju pribili na križ in naposled s puščicami streljaji vanju; ko sta vse to prestala, so ju obglavili.« 28. september Venčeslav. Venčeslav je veliko storil za razširjenje krščanstva na Češkem, kjer ga še danes časte kot deželnega patrona. 29. september Mihael. Nadangel Mihael je knez nebeških vojnih trum in voditelj dobrih angelov proti satanovim privržencem. Že stari Judje so ga častili kot angela varuha. Kristjani ga časte kot pokrovitelja Cerkve, kot viteškega bojevnika proti sovražnikom vere in angela varuha rajnih. 30. september H i e r o n i m. Sveti Hieronim je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve. Rojen je bil v mestecu Stridonu, ki so ga Goti 378 do tal porušili, da o njem do danes ni sledu; verjetno je bilo nekje blizu današnjega Št. Petra na Krasu. V Rimu je študiral latinsko slovstvo in zgovornost, v Antiohiji v Siriji grško slovstvo, se nato umaknil v halkiško puščavo zahodno od Antiohije, tam spet pridno študiral in se učil hebrejskega jezika ter se tako pripravljal na veliko delo: prevod svetega pisma iz hebrejščine v latinščino. Ta prevod, imenovan »Vulgata«, uporablja zahodna Cerkev še danes. Hieronim je napisal mnogo drugih dei. Po bridkih preizkušnjah in mučnih boleznih je učeni in spokorni mož umrl 30. septembra 420. Sv. Kozma in Damijan 1 Sobola Remigij, škof; Domnin, mučenec 2 Nedelja 18. POBINKOŠTNA, ROŽNOVENSKA; Angeli varuhi Jezus ozdravi mrtvoudnega (Mt 9, 1—8) 3 Ponedeljek Terezija Deteta Jezusa, devica; Kandid, mučenec 4 Torek Frančišek (Branko) Asiški, spoznavavec; Avrea (Zlata), devica 5 Sreda Placid in tovariši, mučene i; Marcelin, škof 6 Četrtek Bruno, spoznavavec; Fides (Vera), devica, mučenka 7 Petek t Rožnovenska Mati božja; Marko, papež © 14.09 8 Sobota Brigita, žena; Simeon, starček; Demetrij (Mitja), mučenec 9 Nedelja 19. POBINKOŠTNA, (žegnanjska v ljubljanski nadškofiji) Prilika o kraljevi svatbi (Mt 22, 1—14) 10 Ponedeljek Frančišek Borgia, spoznavavec; Hugolin, mučenec 11 Torek Materinstvo Device Marije; Emilijan, spoznavavec 12 Sreda Maksimilijan Celjski, škof, mučenec; Serafin, spoznavavec 13 Četrtek Edvard, spoznavavec; Koloman, mučenec 14 Petek t Kalist I., papež, mučenec; Just, škof © 4.52 15 Sobota Terezija Avilska, devica; Avrelija, devica 16 Nedelja 20. POBINKOŠTNA; Hedvika, žena Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika (Jan 4, 46—53) 17 Ponedeljek Marjeta Marija Alakok, devica; Viktor, mučenec 18 Torek Luka, evangelist; Julijan, spoznavavec 19 Sreda Peter Alkantarski, spoznavavec; Etbin, opat; Lucij, mučenec 20 Četrtek Janez Kentski, spoznavavec; Irena, mučenka, Felicijan, mučenec 21 Petek t Uršula in tovarišice, mučenke; Hilarion, opat 5 6.35 22 Sobota Vendelin, opat; Marija Salome, žena; Kordula, mučenka 23 Nedelja 21. POBINKOŠTNA, MISIJONSKA; Anton M. Claret, škof Prilika o neusmiljenem hlapcu (Mt 18, 23—35) 24 Ponedeljek Rafael, nadangel; Kristina, devica; Feliks, mučenec 25 Torek Krizant in Darija, mučenca; Krispin, mučenec 26 Sreda Evarist, papež, mučenec; Lucijan in tovariši, mučenci 27 Četrtek Frumencij, škof; Vincencij in Sabina, mučenca 28 Petek t Simon in Juda, apostola; Cirila, devica 29 Sobota Posvečenje cerkva v mariborski škofiji; Narcis, škof © 11.01 30 Nedelja 22. POBINKOŠTNA; KRISTUS KRALJ; (žegnanje v mariborski škofiji) O božjem kraljestvu (Jan 18, 33—37) 31 Ponedeljek Alfonz Rodriguez, spoznavavec; Volbenk, škof oktober vinotok oktober vinotok VREMENSKI PREGOVORI 1. 6.00 17.44 11.44 18.34 7.31 2. 6.01 17.42 11.41 18.54 8.38 3. 6.02 17.40 11.38 19.17 9.46 4. 6.04 17.38 11.34 19.46 10.55 5. 6.05 17.36 11.31 20.24 12.04 6. 6.07 17.34 11.27 21.13 13.10 7. 6.08 17.32 11.24 22.15 14.09 8. 6.09 7.30 11.21 23.28 14.57 9. 6.10 17.28 11.18 — 15.36 10. 6.12 7.26 11.14 0.48 16.07 11. 6.13 7.24 11.11 2.11 16.32 12. 6.14 7.22 11.08 3.35 16.55 13. 6.15 17.20 11.05 5.59 17.16 14. 6.17 17.19 11.02 6.22 17.38 15. 6.18 17.17 10.59 7.45 18.02 16. 6.20 17.16 10.56 9.08 18.31 17. 6.21 17.14 10.53 10.29 19.06 18. 6.22 17.1 2 10.50 11.43 19.50 19. 6.24 17.10 10.46 12.47 20.43 20. 6.25 17.08 10.43 13.39 21.44 21. 6.27 17.06 10.39 14.18 22.50 22. 6.28 17.04 10.36 14.50 23.57 23. 6.29 17.02 10.33 15.14 — 24. 6.31 17.01 10.30 15.35 1.03 25. 6.32 16.59 10.27 15.52 2.09 26. 6.34 16.58 10.24 16.08 3.13 27. 6.35 16.56 10.2) »6.24 4.17 28. 6.36 1 6.55 10.19 16.41 5.21 29. 6.38 1 6.53 10.15 17.00 6.27 30. 6.39 16.52 10.13 17.22 7.35 31. 6.41 16.50 10.09 17.49 8.46 Kakor je sv. Uršula pričela, bo zima vsa izpela. Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji. Sveti Gal deževen ali suh, prihodnjega poletja ovaduh. Sveti Luka sneg prikuka. MODROST V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici. — Od mladega drevesa vejico še lahko od-česneš, od starega jo moraš odsekati. — Pomisli, preden kaj rečeš: tudi beseda človeka ubije. — Kdor je zdoma, ima eno misel: kdor je doma, jih ima sto. — Laž in zvijača pogineta, samo resnica in pravica ostaneta. BOŽJA MODROST Začetek vsakega dela bodi preudarek, pred vsakim dejanjem naj bo posvetovanje! (Sir 37, 16). — Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom (Prid 3, 1). — Oblaki in veter, pa nič dežja, tak je mož, ki se baha z darilom, ki ga samo obljublja (Preg 25, 14). — Vsaka krivica je dvorezen meč, za njegov udarec ni zdravila (Sir 21, 3). Sv. Frančišek Asiški 2. oktober Angeli varuhi. Čeprav je vera v nebeške duhovne zaščitnike v Cerkvi izpričana od najstarejših časov sem, je praznik angelov varuhov novejšega izvora. Srečamo ga v začetku 16. stoletja v Španiji, pozneje v Franciji. Papež Pavel V. ga je vpeljal leta 1608 in določil, naj bi ga praznovali prvo nedeljo v septembru. Šele od Klemena X. obhaja ta praznik vsa Cerkev (od 1670), in sicer 2. oktobra. — Vendar si angelov varuhov ne smemo predstavljati samo kot varuhov otrok, ampak tudi odraslih, varuhov v duševnih in telesnih nevarnostih. Danes, ko gremo zdoma, ne vemo ali se bomo vrnili živi in zdravi, ali pa kot invalidi. Zato se radi priporočajmo svojemu angelu varuhu z živo vero in močnim zaupanjem v njegovo varstvo. Tudi šoferjem, ki obešajo v svoje vozilo v praznoverju razne pajace in živali, bi svetovali, naj bi si raje obesili okrog vratu verižico s podobo angela varuha ter se mu med nevarno vožnjo priporočali za varstvo. Prepričani smo, da bi bilo potem manj nesreč. 3. oktober Terezija Deteta Jezusa. Ta mlada svetnica, ki je tako hitro zaslovela po vsem svetu, je bila rojena 1873 v Alenconu v Franciji; posvetila se je samostanskemu življenju, ljubezni do Boga in do bližnjega. Prav ona kliče našemu rodu, ki ima toliko opraviti samo s skrbmi tega sveta, naj vendar ne pozabi tudi na notranje življenje v ponižnosti in ljubezni. L. 1925 je bila razglašena za svetnico in zavetnico katoliških misijonov. 4. oktober Frančišek Asiški. Frančišek Asiški je bil rojen 1182 v Assisiju, v srednji Italiji. Njegovo pravo ime je bilo Giovanni Bernadone; Francesco so ga imenovali njegovi prijatelji, ker je tako odlično znal francoski. On je bil prvi, ki je imel to ime in je po njem postalo tako splošno. Po burni mladosti, popotovanjih in bojnih pohodih se je odločil, da bo svoje življenje popolnoma spremenil; prodal je vse svoje premoženje, hodil v kuti in bos po deželi in pridigal o pokori. Denar, ki ga je s prijatelji priberačil, je razdelil revežem in bolnikom; iz njihove družbe je nastal beraški red frančiškanov ali minoritov (manjših bratov), ki je že nekaj stoletij pozneje imel 8000 samostanov in nad 200.000 redovnikov. O nobenem svetniku ni bilo toliko pisanega kakor o sv. Frančišku. Če je prišel v kakšno mesto, mu je šlo vse naproti in njegovi spremljevalci ga opisujejo kot »človeka z drugega sveta«, in Dante ga označuje kot »novo sonce, ki je bilo rojeno svetu«. 6. oktober Bruno. Sv. Bruno je bil rojen v Kolnu 1030, postal duhovnik in se povzpel do škofijskega kanclerja. Potem se je umaknil v samoto v Chartreuse pri Grenoblu in ustanovil red cistercijanov. Red si je pridobil velike zasluge z obdelovanjem zemlje, graditvijo cerkva in šol. Pred dobrimi 700 leti so se cistercijani naselili tudi v naših krajih, s prepisovanjem rokopisov opravili pomembno kulturno delo, pa tudi z vzornim poljedelstvom in vinogradništvom storili mnogo dobrega. 7. oktober Rožnovenska Mati božja. Ta praznik je vpeljal 1573 papež Gregor XIII. v spomin na zmago italijansko-španskega ladjevja nad Tuiki pri Lepantu, papež Klemen XI. pa ga je 1716 po zmagi nad Turki pri Petrovaradinu razširil na vso Cerkev. Cerkev želi s praznikom poudariti pomen in moč molitve svetega rožnega venca. 8. oktober Brigita. Svetnica je bila rojena okoli 1300 pri Upsali na Švedskem. Bila je mati osmih otrok. Po moževi smrti je šla v Rim in od tam ustanovila samostan v svoji švedski domovini, za opatinjo pa imenovala svojo hčer Katarino. Za tem prvim samostanom Brigitinega reda je bilo ustanovljenih še več drugih. O svetnici pripoveduje legenda, da je imela v svojem življenju več videnj in razodetij, o katerih je tudi pisala. oktober vinotok oktober vinotok oktober vinotok oktober vinotok 11. oktober Materinstvo Device Marije. Res ni meseca v letu, da se Cerkev s svojimi verniki ne bi s kakšnim praznikom spominjala Marije. Današnji praznik nas kliče, naj se poglobimo v Marijino ljubezen do Jezusa in v njegovo do nas, ker smo udje Kristusovi. 15. oktober Terezija Avilska. Leta 1535 je stopila v karmelski samostan v Avili. Njeno veliko delo je reforma karmeličanskega reda, ki jo je izvedla skupaj s svetim Janezom od Križa. Ustanovila je 27 ženskih samostanov karmelitskega reda. »Junaška pesem ljubezni« so imenovali njene zgodbe, ki nam jih je ta svetnica zapustila o svojem življenju. Življenje v molitvi je bilo osnova te junaške pesmi, vendar združeno z nenavadnim smislom za praktičnost: »Namen molitve je, da iz nje zrastejo dejanja, zmerom nova dejanja!« Terezija je umrla 4. oktobra 1582 in ker je naslednji dan prišla v veljavo koledarska reforma Gregorja XIII., obhajamo njen god 15. oktobra. 18. oktober Luka. Evangelist Luka je bil po rodu Grk iz Antiohije v Siriji. Po poklicu je bil zdravnik, jezik njegovega evangelija pa priča, da je bil tudi literarno izobražen. Gospoda osebno ni poznal. V rodnem mestu se je že zgodaj seznanil s krščanstvom, prejel krst in se potem oklenil apostola Pavla, kateremu je bil zvest spremljevalec in več let pomočnik pri apostolskem delu med pogani. S Pavlom je šel tudi v Rim in ostal pri njem do smrti. Umrl je mučeniške smrti, ni pa znano, kdaj in kje. Soglasna je sodba, da je Luka tudi pisatelj Apostolskih del. 21. oktober Uršula. Legenda pripoveduje o tej svetnici, da je bila lepa angleška kraljična, ki jo je zasnubil poganski princ; ker je hotela ostati zvesta Kristusu, si je izprosila tri leta odloga. Med tem se je s svojimi tovarišicami odpravila na romanje v Rim. Od Kol na do Basla so se peljale po Renu, nato so nadaljevale pot čez Alpe v Italijo. Ko so se vračale, so pri Kolnu naletele na hunsko vojsko, ki je vse pobila. Red šolskih sester, ki skrbi za vzgojo in pouk mladih deklet, je sv. Uršulo izbral za svojo patrono. 24. oktober Rafael. Rafael je eden izmed štirih nadangelov. Več o njem izvemo iz starozavezne To-bijeve knjige. Kot dobri duh, varuh in svetovalec je spremljal mladega Tobija, ki ga je oče poslal v tujino, na njegovem potovanju, in mu pomagal v vseh težavah. Ko se je Tobija s svojim spremljevalcem vrnil domov in z ribjim žolčem pomazal slepemu očetu oči, da je spet videl luč neba in sta se oba Tobija hotela spremljevalcu oddolžiti, se jima je razodel: »Jaz sem namreč angel Rafael, eden izmed sedmih, ki stojimo pred Gospodom«. (Tob 12, 15). Nadangela Rafaela časte kot varuha popotnikov in romarjev, umetniki ga pa upodabljajo s popotno palico in z bučo. 28. oktober Simon in Juda Tadej. Dva izmed dvanajsterih apostolov Gospodovih, o katerih vemo1 pravzaprav malo. Simona imenuje evangelist Matej Gorečnika, evangelist Marko pa Kananejca; Juda Tadej pa je bil sin Alfejev, brat Jakoba mlajšega in bratranec Gospodov. Po izročilu sta oznanjala krščanstvo v Perziji in Mezopotamiji in tam umrla mučeniške smrti. Svetega Tadeja čfiste verniki kot velikega priprošnjika v hudi stiski. 30. oktober Kristus Kralj. Praznik Kristusa Kralja obhajamo zadnjo nedeljo v oktobru. Proti vsem tistim silam, ki duhove in srca, da, cele narode in kulture hočejo odtrgati od Boga, oznanja Cerkev s tem praznikom (vpeljan je bil šele leta 1925) nedotakljivo pravico Jezusa Kristusa nad vsem svetom, zakaj: »On je podoba nevidnega Boga. prvorojenec vsega stvarstva, kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari...« (Kol 1, 16). Sveta Uršula 1 Torek DAN MRTVIH VSI SVETI; Severin, spoznavavec; Marija, devica, mučenka 2 Sreda Spomin vernih duš; Viktorin, škof, mučenec; Just, mučenec 3 Četrtek Hubert, škof; Silvija, žena; Valentin in tovariši, mučenci 4 Petek t Karel (Dragotin) Boromejski, škof; Vital, mučenec 5 Sobota Zaharija in Elizabeta; Svete moči (relikvije) @ 23.19 6 Nedelja 23. POBINKOŠTNA, ZAHVALNA; Lenart, opat Jezus obudi Jairovo hčer (Mt 9, 18—26) 7 Ponedeljek Engelbert, škof; Vilibrord, škof; Herkulan, mučenec 8 Torek Bogomir, škof; Štirje kronani mučenci 9 Sreda Posvečenje bazilike sv. Odrešenika; Teodor (Božidar), mučenec 10 Četrtek Andrej Avelinski, spoznavavec; Demetrij (Mitja), škof 11 Petek t Martin (Davorin), škof; Menas, mučenec 12 Sobota Martin, papež, mučenec; Kuno, škof; Avrelij, škof ® 15.27 13 Nedelja 24. POBINKOŠTNA; Stanislav Kostka, spoznavavec • Prilika o gorčičnem zrnu (Mt 13, 31—35) 14 Ponedeljek Jozafat Kunčevič, škof, mučenec 15 Torek Albert Veliki, cerkveni učitelj; Leopold, spoznavavec 16 Sreda Jedrt, devica; Otmar, opat; Edmund, škof 17 Četrtek Gregorij Čudodelnik, škof; Hugon, škof 18 Petek t Posvečenje bazilik sv. Petra in Pavla; Roman, mučenec 19 Sobota Elizabeta, (Špela, Jela), žena; Mehtilda, devica 20 Nedelja 25. POBINKOŠTNA; Feliks Valois, spoznavavec 5 1.21 O razdejanju Jeruzalema (Mt 24, 15—35) 21 Ponedeljek Darovanje Device Marije; Albert, škof, mučenec 22 Torek Cecilija, devica, mučenka; Maver, mučenec 23 Sreda Klemen I., papež, mučenec; Felicita, mučenka 24 Četrtek Janez od križa, cerkveni učitelj; Krizogon, mučenec 25 Petek t Katarina, devica, mučenka; Erazem, mučenec 26 Sobota Silvester, opat; Konrad, škof; Leonard Portom., spoznavavec 27 Nedelja 1. ADVENTNA; Virgilij, apostol Koroške 0 poslednji sodbi (Lk 21, 25—33) 28 Ponedeljek Gregorij II!., papež; Jakob, spoznavavec; Ruf in tovariši, mučenci ® 3.41 29 Torek DAN REPUBLIKE1 30 Sreda Saturnin, mučenec; Gelazij, papež; lluminata, devica Andrej, apostol; Justina, devica, mučenka 1 se praznuje dva dni november listopad november listopad 1. 6.42 16.49 10.07 18.23 9.56 2. 6.43 16.48 10.05 19.09 11.04 3. 6.45 16.46 10.01 20.07 1,2.05 4. 6.46 16.45 9.59 21.15 12.56 5. 6.48 16.43 9.55^22.31 13.36 6. 6.49 16.42 9.53 23.51 14.08 7. 6.50 16.41 9.51 — 14.34 8. 6.52 16.39 9.47 1.12 14.57 9. 6.53 16.38 9.45 2.32 15.18 10. 6.55 16.36 9.41 3.52 15.39 11. 6.56 16.35 9.39 5.14 16.01 12. 6.57 16.34 9.37 6.38 16.27 13. 6.59 16.33 9.34 8.00 16.53 14. 7.00 16.32 9.32 9.18 17.39 15. 7.02 16.31 9.29 10.29 18.29 16. 7.03 16.30 9.27 11.29 19.28 17. 7.05 16.29 9.24 12.15 20.34 18. 7.06 16.28 9.22 12.50 21.42 19. 7.08 16.27 9.19 13.18 22.50 20. 7.09 16.26 9.17 13.40 23.56 21. 7.11 16.25 9.14 13.58 — 22. 7.12 16.24 9.12 14.14 1.01 23. 7.13 16.23 9.10 14.30 2.04 24. 7.15 16.23 9.08 14.46 3.08 25. 7.16 16.22 9.06 15.04 4.14 26. 7.17 16.21 9.04 15.25 5.21 27. 7.18 16.20 9.02 15.50 6.32 28. 7.19 16.20 9.01 16.23 7.44 29. 7.21 16.19 8.58 17.05 8.54 30. 7.22 16.19 8.57 18.00 9.59 moBBiazoan PREGOVORI Deževni vsi sveti, pozimi hudi zame ti. Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Sveti Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Sneg svetega Andreja polju ni kaj prida odeja. BOŽJA Starost ne pride sama. — Hišni prag je najvišja planina. — Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi. — Od žalosti ne moreš v zemljo, ne od radosti v nebesa. — Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. — Bog zapre ena vrata, pa odpre stotera. — Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. LJUDSKA MODROST Kdor sam sebi nič ne privošči, zbira za druge in z njegovimi dobrinami se mastijo tujci (Sir 14, 4). — Dobrohoten pogled razveseljuje srce, vesela novica oživi kosti (Preg 15, 30). — Ne grajaj, preden nisi preiskal; najprej pre-išči in potem posvari! (Sir 11, 7). — Ne premikaj starega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje! (Preg 22, 28). Sveti Martin 1. november Vsi sveti. Praznik vseh svetnikov so praznovali v grški Cerkvi že od 4. stoletja dalje v spomin vseh mučencev, in sicer na prvo nedeljo po binkoštih. 13. maja leta 609 ali 610 je papež Bonifacij IV. posvetil rimski Panteon v čast Materi božji in vsem svetim mučencem. S tem je bila dana osnova za obhajanje praznika vseh svetnikov tudi v zahodni Cerkvi, ki ga je Gregor IV. leta 835 določil za 1. november. 2. november Spomin vernih duš. V martirologiju naznanja rimska liturgija ta dan s sledečimi mogočnimi besedami: »Danes obhajamo slovesen spomin vseh rajnih vernikov. Cerkev kot skupna in nežno čuteča mati se je pravkar še trudila zato, da bi slavila vse svoje otroke v nebeškem veselju s primernimi hvalnicami. Zdaj pa bi rada v svoji materinski skrbi pomagala vsem svojim otrokom, ki trpe na kraju očiščevanja s svojo mogočno pomočjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, da bi bili čimprej sprejeti v občestvo nebeščanov.« 4. november Karel B o r o m e j s k i. Bil je grofovskega rodu iz okolice Lago Maggiore; zaradi svoje izredne učenosti je bil že zgodaj imenovan za nadškofa v Milanu (1560). Pri meniških redovih je vpeljal nov strog cerkveni red, ustanavljal semenišča in je bil hud nasprotnik reformacije. Ob izbruhu velike epidemije kuge leta 1576 je dal zgraditi več bolnišnic, sam pomagal pri negi bol- nikov in s svojimi spodbudnimi pridigami rešil velik del milanskega prebivalstva. 6. november Leonard (Lenart). Sveti Lenart je bil fran-kovski plemič, ki je živel v 6. stoletju kot puščav-nik in opat v samostanu Noblac pri Limogeu (današnji St. Leonhard). Zaslovel je s čudeži, ki jih je storil pri reševanju jetnikov, pri zdravljenju duševnih bolezni in živinske kuge. Ponekod ga časte kot zavetnika jetnikov, bolnikov in konj. 10. november Sv. Andrej Avelinski, spoznavavec. Najprej je bil cerkveni sodnik, potem pa goreč redovnik in dušni pastir; umrl je zadet od kapi v Neaplju, ko je ravno stopil k oltarju in trikrat ponovil: Stopil bom k oltarju božjemu. Veliko zaslug ima za prenovitev duhovniškega stanu v tisti razrvani dobi. Umrl je leta 1608. 11. november Martin. Sveti Martin iz Toursa je živel v 4. stoletju in je bil najprej rimski vojak; v Galiji se je dal krstiti, stopil je v samostan in bil naposled zaradi svojega zglednega življenja posvečen v škofa v mestu Tours. Legenda pripoveduje, da je nekoč jezdil po deželi, srečal raztrganega berača in mu odrezal polovico svojega plašča. Naslednjo noč se mu je prikazal Kristus v tem plašču. Zaradi čudežev, ki jih je delal, so ga zelo častili in je postal eden najbolj priljubljenih svetnikov. 13. november Sv. Stanislav Kostka, spoznavalec (1550—1568), je slovanski svetnik (Poljak) in poseben vzornik in zavetnik mladine, zlasti dijaške. Študiral je na Dunaju, od koder je po hudih notranjih bojih za poklic, čez Alpe pobegnil v Rim, kjer je stopil v jezuitski red, a je komaj osemnajst-leten umrl. 14. november BI. Nikolaj Tavelič in sv. Jozafat K u n č e v i č , oba slovanska svetnika in mučenca. Prvi, po rodu Hrvat, Dalmatinec iz Šibenika, je bil goreč misijonar v Bosni in Palestini, drugi pa je bil goreč apostol zedinjenja zahodnih in vzhodnih kristjanov med Belorusi. Radi vneme, »da bi bila ena čreda in en pastir« je mučeniško umrl v Vitebsku leta 1623. 15. november Albert Veliki. Kot mislec in široko razgledan učenjak je veljal za enega najvplivnejših cerkvenih učiteljev srednjega veka. Bil je domini-kanec in je deloval kot pridigar in učitelj v raznih samostanih in na vseučiliščih v Kolnu, Hildes- november listopad november listopad november listopad november listopad heimu, Freiburgu, Regensburgu, Strassbourgu in Parizu. V svojih modroslovnih nazorih in spisih je združeval misli grškega filozofa Aristotela s krščansko teologijo. Njegov najpomembnejši učenec je bil Tomaž Akvinski. Ustvaril je nesmrtna dela na področju bogoslovne, modroslovne in narodoslov-ne vede. 16. november Jedrt, devica. Velika žena sr-ednjega veka (1302), od otroških let v samostanu cister-cijank v Helfti (Turingija), telesno šibka, duševno pa globoka, a vendar jasna pisateljica svetih knjig. Spada med prve častilce Srca Jezusovega. 17. november Gregorij Čudodelni k. Deloval je okoli 250 kot škof v Kapadociji. Legenda pripoveduje o njem, da je z močjo molitve odstranil velikansko skalo, ki je bila ovira pri graditvi cerkve in je zato dobil ime Čudodelnik. 19. november Elizabeta, vdova (1207 do'1231), čudovit zgled krščanske žene in matere: ponoči vstaja k molitvi, podnevi se žrtvuje v delih ljubezni: tolaži vdove, neguje sirote, obdarja reveže, streže bolnikom, svoje gorje po smrti moža, vdovstvo in preganjanje pa voljno prenaša in se končno kot redovnica vsa posveti revnim in bolnim. 22. november Cecilija. Sveta Cecilija je živela v 3. stoletju. Legenda pripoveduje o njej, da bi se morala poročiti s poganom Valerijanom, katerega pa je pred poroko pridobila za krščanstvo, prav tako njegovega brata Tiburcija. Pozneje so vsi trije umrli mučeniške smrti. Ko so med svatbo igrali vesele napeve, je Cecilija s svojo pesmijo prosila Boga, da bi mogla ostati devica. V spomin na to jo umetniki upodabljajo z orglami ali kakšnim drugim glasbilom, glasbeniki pa jo časte kot svojo patrono. 23. november Klemen, papež in mučenec, umrl 101 v pregnanstvu na Krimu; njegove kosti sta skozi naše kraje nesla v Rim sv. Ciril in Metod. Ohranjeno nam je njegovo lepo pismo Korinčanom. V njegovi cerkvi v Rimu je pokopan sv. Ciril, 24. november Janez od Križa, janež de Yepes je bil doma blizu Avile. Ko mu je bilo 21 let, je postal karmelit; leta 1567 je prejel mašniško posvečenje in se srečal s sveto Terezijo, ki ga je odvrnila od misli, da bi stopil v red kartuzijanov in ga je pregovorila, da sta se pod njenim vodstvom lotila reforme karmelitskega reda. Kmalu nato je ustanovil prvi samostan bosih karmelitov, s čimer je izzval hudo nasprotstvo. V Toledu so ga vrgli v ječo, iz katere je zbežal. Umrl je 1951 v izgnanstvu. 25. november Katarina. Razen Katarine Sienske (29. april) in Katarine Švedske (8. okt.) je znana svetnica Katarina Aleksandrijska in jo časte kot pri-prošnjico v najhujši sili. Umetniki vseh časov so jo upodabljali z zobčastim kolesom, knjigo, mečem in palmo ali krono. Katarina je zavetnica učenjakov, vseučilišč, študentov, devic in deklet. Za cesarja Maksencija je okoli 310 umrla mučeniške smrti. 30. november Andrej. Bil je apostol in brat apostola Petra in učenec Janeza Krstnika. Doma je bil iz Betsajde ob Genezareškem jezeru. Andrej in Peter, oba sta bila ribiča in sta imela hišo v Kafarnau-mu, mestu, ki si ga je Jezus izbral za središče svojega apostolskega delovanja. Janez Krstnik je napotil Andreja k Jezusu; potem je Andrej povedal bratu: Našli smo Mesija. V Matejevem evangeliju beremo, kako ju je Jezus zagledal ob Galilejskem jezeru in jima rekel: Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi. In takoj sta mreže popustila in šla za njim. Odslej je oznanjal evangelij po Mali Aziji in Balkanu do Volge. Rusi so ga častili kot svojega patrona. Po legendi je umrl mučeniške smrti na poševnem (grškem) križu, ki se po njem imenuje Andrejev križ. 1 Četrtek Marijan in tovariši, mučenci; Natalija (Božena), žena 2 Petek t Bibijana, devica, mučenka; Blanka, žena; Pavlina, mučenka 3 Sobota Frančišek (Branko) Ksaverij, spoznavavec; Sofonija, prerok 4 Nedelja 2, ADVENTNA; Peter Krizolog; Barbara ianez Krstnik pošlje svoje učence k Jezusu (Mt 11, 2—10) 5 Ponedeljek Saba (Savo), opat; Nikolaj Tavelič, mučenec € 7.23 6 Torek Nikolaj (Miklavž), škof; Apolinarij, mučenec 7 Sreda tt Ambrozij, cerkveni učitelj; Agaton, mučenec 8 Četrtek BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE 9 Petek t Peter Fourier, spoznavavec; Valerija, mučenka 10 Sobota Loretska Mati božja; Melkiad, papež, mučenec 11 Nedelja 3. ADVENTNA; Damaz, papež Janez Krstnik pričuje o Kristusu (Jan 1, 19—28) 12 Ponedeljek Aleksander (Saša), mučenec; Maksencij in tovariši, mučenci 4.14 13 Torek Lucija, devica, mučenka; Otilija, devica 14 Sreda Kvatre; Spiridion (Dušan), škof, mučenec; Just, mučenec 15 Četrtek Anton in tovariši, mučenci; Konrad, spoznavavec 16 Petek t Kvatre; Evzebij, škof, mučenec; Albina, devica 17 Sobota Kvatre; Lazar, škof; Vivina, devica 18 Nedelja 4. ADVENTNA, KVATRNA; Gracijan, škof Janez Krstnik pripravlja Jezusu pot (Lk 3, 1—6) 19 Ponedeljek Urban V., papež; Tea, mučenka; Favsta, žena l 22.41 20 Torek Evgenij in Makarij, mučenca; Julij, mučenec 21 Sreda Tomaž (Tomislav), apostol; Severin, škof 22 Četrtek DAN JLA Demetrij (Mitja) in tovariši, mučenci; Frančiška Cabrini, devica 23 Petek t Viktorija, devica, mučenka; Servul, spoznavavec 24 Sobota tt Sveti večer; Adam in Eva; Hermina, devica 25 Nedelja BOŽIČ, ROJSTVO GOSPODOVO; Anastazija, mučenka O Jezusovem rojstvu (Lk 2, 1—14; Lk 2, 15—20; Jan 1, 1—14) 26 Ponedeljek Štefan, prvi mučenec-)^; Marin, mučenec 27 Torek Janez Evangelist, apostol; Fabiola, žena © 18.44 28 Sreda Nedolžni otroci; Kastor in tovariši, mučenci 29 Četrtek Tomaž Becket, škof, mučenec; David, kralj 30 Petek t Evgenij, škof; Liberij, škof; Rajnerij, škof 31 Sobota Silvester 1., papež; Katarina Laboure, devica; Melanija, žena december gruden december gruden 1. 7.23 16.18 8.55 19.06 10.54 2. 7.24 16.18 8.54 20.20 11.37 3. 7.25 16.18 8.53 21.39 12.11 4. 7.27 16.17 8.50 22.59 12.39 5. 7.28 16.17 8.49 - 13.03 6. 7.29 16.17 8.48 0.17 13.23 7. 7.30 16.17 8.47 1.35 13.43 8. 7.31 16.17 8.46 2.53 14.04 9. 7.32 16.16 8.44 4.12 14.26 10. 7.33 16.16 8.43 5.33 14.55 11. 7.34 16.16 8.42 6.53 15.30 12. 7.35 16.16 8.41 8.08 16.15 13. 7.35 16.16 8.41 9.14 17.11 14. 7.36 16.17 8.41 10.07 18.15 15. 7.37 16.17 8.40 10.46 19.23 16. 7.38 16.17 8.39 11.18 20.33 17. 7.38 16.17 8.39 11.42 21.41 18. 7.39 16.18 8.39 12.02 22.47 19. 7.39 16.18 8.39 12.19 23.51 20. 7.40 16.19 8.39 12.36 — 21. 7.41 16.19 8.38 12.51 0.54 22. 7.41 16.19 8.38 13.03 1.59 23. 7.41 16.20 8.39 13.27 3.04 24. 7.42 16.21 8.39 13.50 4.13 25. 7.42 16.21 8.39 14.19 5.25 26. 7.43 16.22 8.39 14.58 6.36 27. 7.43 16.23 8.40 15.48 7.45 28. 7.43 16.24 8.41 16.52 8.45 29. 7.44 16.25 8.41 18.06 9.34 30. 7.44 16.25 8.41 18.26 10.13 31. 7.44 16.26 8.42 20.47 10.43 luHUI u|u I PREGOVOR Prvega dne v adventu mraz, trajal bo ves zimski čas. Božični dež vzame rž. Dež in veter pred božičem, koplje jamo rad mrličem. Zelen božič — bela velika noč. LJUDSKA MODROST Marsikdo je že dejal: Jaz sem ti prijatelj zvest — v potrebi pa je naredil iz dlani pest. — Bog je star gospodar. — Nekateri človek je tako visok, kakor bi svet na njem stal. — Za krta ni treba plota okrog vrta. — Bog nikogar ne vleče za lase v nebesa. — Srečna smrt je lepega življenja dozorek. BOŽJA MODROST Blagor človeku, ki ga njegova vest ne obtežuje in ki ne izgubi svojega upanja! (Sir 14, 2). — Kjer ni pametnega vodstva, propade ljudstvo, blaginja pa je, kjer je mnogo svetovalcev (Preg 11, 14). — Brez razodetja ljudstvo podivja, a blagor mu, če se drži postave (Preg 29, 18). — Modri si pridobi zaupanje pri svojem ljudstvu in njegovo ime živi na veke (Sir 37, 26). v Milanu je bila središče obnovljenega liturgične-ga življenja. »Krstil« je latinsko književnost, ki je bila v zadnjih zdihljajih, za duhovnike svoje škofije je napisal novo knjigo ,0 dolžnostih', pesnil himne, ki jih je Racine slavil kot mojstrovino klasičnega pesništva. Najprej kot cesarjev prefekt zdaj kot škof si je Ambrozij upal dvajset let po Konstantinu zahtevati duhovni primat v državi. Valentinijanu je zagrozil z izobčenjem, Teodoziju pa je naložil javno pokoro. Tako je za tisoč let določil pravice nravstvenosti v krščanstvu. Velja tudi kot zavetnik čebelarjev. Umrl je I. 897. 8. december Brezmadežno spočetje Device Marije. Duns Skotus (o. 1265—1308), frančiškan, bistroumen teolog in filozof je prvi strnjeno razložil teologijo brezmadežnega spočetja. Pod vplivom frančiškanov se je praznik v 14. stoletju zalo razširil. Koncil v Baslu 1438 je določil, naj to praznik obhajajo po vsej katoliški Cerkvi. Dne 8. decembra 1854 je Pij IX. v buli »Ineffabili Deus« razložil nauk o Marijinem spočetju. 13. december Lucija. Mučenica sveta Lucija je živela v 4. stoletju v Sirakuzi. Zaradi spreobrnjenja h krščanstvu in ker se ni hotela poročiti s poganom, je bila obsojena, da jo sežgo na grmadi. Ker se je ogenj ni dotaknil, so jo naposled obglavili. V srednjem veku je bil njen spominski dan vezan z raznimi poganskimi navadami. Častili so jo kot svetnico luči. Na Švedskem ima še danes važno vlogo v zimskih običajih. Pri nas jo častimo kot priprošnjico za zdravje oči. 21. december Tomaž. Sveti Tomaž je bil eden izmed dvanajsterih Jezusovih apostolov. Ko se je Jezus prvič po vstajenju prikazal svojim učencem, Tomaža ni bilo med njimi, zato je dvomil, dokler se tudi njemu ni pokazal in mu rekel: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren ampak veren!«. Pozneje je kot apostol oznanjal krščanstvo v Indiji. Preboden s sulicami je umrl muče-niške smrti. 24. december Sveti večer. Advent, ki nam je bil od prve nedelje tako svet čas, čas globoke notranje zbranosti in duhovne obnove, čas tihega veselja in pričakovanja, čas tudi prijetnih zunanjih priprav (jaslice, adventni venec, običaj »Marijinega popotovanja« in podobno) doseže višek svoje lepote na sveti večer, ki ob zbranem bedenju do december gruden december g ruden Sv. Nikolaj (Miklavž) 3. december Frančišek Ksaverij, apostol Indije in Japonske. Rojen je bil 1506 v Navari, se pridružil v Parizu Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega reda in šel 1541 kot papeški delegat v Indijo, kjer je v Goji širil krščanstvo. Leta 1549 je že na Japonskem, kjer je ustanovil prvo krščansko občino, se od tam odpravil na misijonsko potovanje na Kitajsko in je na tej poti umrl. 4. december Barbara, mučenka; bila je hči bogatega trgovca v Nikodemiji. Ker se je spreobrnila h krščanstvu, ji je oče v jezi odsekal glavo. Tisti hip je udarila strela in ubila očeta. V spomin na to legendo se ljudje ob nevihti obračajo na sveto Barbaro, ki jo uvrščajo med 14 priprošnjikov v sili. Priprošnjica za srečno smrt in zavetnica rudarjev. 6. december Nikolaj (Miklavž). Sveti Nikolaj je bil škof v Miri in slovi kot eden največjih cerkvenih knezov 4. stoletja, ki so se udeležili znanega koncila v Niceji. Bil je zelo ugleden zaradi svoje radodarnosti in mnogih čudežev, ki jih je storil. Sv. Nikolaj je patron ljubljanske stolnice. 7. december Ambrozij. Bil je sin rimskega prefekta v Galiji, učenec humanistov v Rimu, pravnik, guverner cesarskega mesta in še kot katehumen od svojega ljudstva izbran za škofa. Njegova cerkev december gruden december gruden polnočnice preide v sam božič, dan rojstva Gospodovega. Kakor je dan pred božičem v cerkvenem bogoslužju sveto, radostno, praznično priča-kovanje, tako je tudi v verni slovenski družini. Leto za letom se vrača sveti večer, ko se družina zbere pod toplo streho, da v miru in ob lepih starih običajih doživlja svetost večno lepih božičnih skrivnosti. Kajenje in kropljenje, jaslice, božično drevo, s smrečjem okrašen dom, miza s čistim prtom, božične dobrote, obdarovanje in toliko drugih navad, na kmetih drugačnih kakor v mestu, vse to po svoje pričuje o vernosti našega človeka, o zakoreninjenosti v tiste naše stare navade, ki so nas narodno in versko ohranjale skozi stoletja. 25. december Božič, rojstvo Gospodovo. Ves krščanski svet se ta dan spominja rojstva Gospodovega. Cerkev je izbrala 25. december zato, ker so ta dan pogani obhajali praznik »Rojstva nepremagljivega Sonca« in je tako poganski praznik nadomestila s praznikom rojstva Jezusa Kristusa, ki je luč sveta in pravo, nepremagljivo sonce. 26. december Štefan. V Apostolskih delih beremo, kako je mlada Cerkev notranje in zunanje živela, še polna spominov na nauk, na delo in na zapovedi božjega Učenika; verno ljudstvo jo je spoštovalo in ljubilo. Toda že so se oglasili poglavarji, starešine in pismouki; prijeli so apostole in jih vrgli v ječo, angel Gospodov pa je ponoči odprl vrata ječe in jih peljal ven. Tedai je nastopil Štefan, mož poln vere in Svetega Duha, delal je čudeže in velika znamenja med ljudstvom. Farizeji so ga obdolžili bogokletstva, ga zgrabili in odvlekli pred veliki zbor, privedli krive priče. Štefan pa se je branil, govoril je, da »so se togotili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega.« Oni pa so planili nanj, ga vrgli iz mesta in kamenjali. 27. december Janez Evangelist. Bil je učenec Janeza Krstnika, a kmalu ga je Kristus poklical za apostola. V zboru dvanajsterih je s Petrom in bratom Jakobom zavzemal častno mesto: bil je pri Jezusu, ko je obudil Jairovo hčer, ko se je na gori spremenil in ko je na getsemanskem vrtu potil krvavi pot. Sam se imenuje učenca, ki ga je Jezus ljubil; pri zadnji večerji je pri mizi slonel na njegovih prsih; umirajoč mu je Jezus izročil svojo mater v varstvo. Po Kristusovem vnebohodu je kot apostol deloval dlje časa v Jeruzalemu. Okrog I. 70 se je preselil v Efez in od tam vodil maloazijske cerkve. Pod cesarjem Dominicijanom je bil, kakor sam izpričuje, »zaradi božje besede in zaradi pričeva- nja o Jezusu« pregnan na otok Patmos v Egej-skem morju, kjer je spisal Razodetje. Pod Nero-nom se je vrnil v Efez ter tam spisal evangelij in tri liste, za cesarja Trajana (98—117) je v visoki starosti umrl naravne smrti okoli leta 100. 28. december Nedolžni otroci. Nenavaden praznik: dan nedolžnih otrok, ki so morali umreti zaradi Kristusa. V Matejevem evangeliju beremo: »Ko je tedaj Herod videl, da so ga modri prevarili, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil pozvedel od modrih«. Spomin na te otroke obhaja cerkev in ga imenuje svetega in v velikih litanijah kliče k njim: »Sveti nedolžni otroci, prosite za nas!« 31. december Silvester. Silvester I. je bil slaven papež, ki je krstil rimskega cesarja Konstatina in tako pripeljal cerkev iz obdobja preganjanja v obdobje miru. Leta 325 je potrdil koncil v Niceji, !U> Božji nam je rojen sin . .. Pripombe h koledarju za leto 1966 Kakor vsako leto, prinaša tudi Koledar za leto 1966 podatke, ob kateri uri sonce in luna vzideta in zaideta; izračunano je to za vzporednik 46° severne širine, ki teče skozi Ljubljano, proti vzhodu skozi Laze, Litijo, Šmartno, Radeče, Sevnico, Rajhenburg, Fodsredo; proti zahodu pa skozi Dobrovo, Horjul, Žiri, Idrijo, Vojsko. Pripomnimo, da za severnejše in južnejše kraje od Ljubljane ni velike razlike, komaj kako minuto, in se praktično niti ne opazi. Za vzhod in zahod sonca in lune je naveden srednji krajevni čas v urah in minutah, za lunine faze pa še posebej, ker se mnogi naši ljudje zlasti na kmetih glede vremena ravnajo po luninih spremembah in po Herschlovem ključu, ki iz teh sprememb precej zanesljivo napoveduje vreme, posebno še, če upoštevajo obenem druge pripomočke (barometer in podobno). Ako je sonce natančno v meridianu (poldnevniku) kakega kraja na južni strani neba, tedaj je ura 12 ali poldne po krajevnem času tistega kraja. Seveda pa krajevni čas ni pri sedanjem prometu primeren. Po njem ne moremo uravnavati voznega reda na železnicah, avtobusih, letalih, ladjah in drugih prevoznih sredstvih. Na potovanju bi bilo vedno treba kazalce na uri premikati, ker je v vsakem kraju drug krajevni čas. (Na dolgih progah seveda to že pride v poštev. Če se peljemo iz Evrope v Ameriko, bomo kazalce na uri prav gotovo morali premakniti). Zaradi tega so I. 1890 uvedli astronomi in države pasovni čas. Vsa zemlja je razdeljena v 24 pasov, ki vsak meri 15 dolžinskih stopinj. Pas od 7,5 do 22,5 dolžinskih stopinj vzhodno od Greenvvicha (Grini-ča), je srednjeevropski pas. Vse države, ki leže v tem pasu, imajo obenem isti srednjeevropski čas. Ta čas se določi po meridianu, ki je 15° vzhodno od Greenvvicha. Omenjeni meri-dian gre nekoliko zahodno od Trbovelj in vzhodno od Kočevja. Kadar je na primer poldne na tem meridianu (Trbovlje) po srednjeevropskem času (ki je obenem enak krajevnemu času), tedaj je hkrati po 15° meridianu poldne tudi v Nišu, v Ljubljani in v Idriji, čeprav po krajevnem času v Nišu kaže ura skoraj 12.28, v Ljubljani 11,58 in v Idriji 11.56. Srednjeevropski čas velja tudi za našo državo in morajo biti po tem času urejene vse javne ure in ves promet. Ako hočemo ugotoviti, ob kateri uri po srednjeevropskem času vzhaja ali zahaja sonce, kar je v koledarju navedeno v krajevnem času prištejemo za kraje, ki leže ob idrijskem meridianu 4 minute, za kraje ob ljubljanskem meridianu 2 minuti; za kraje ob trboveljskem meridianu, po katerem se sploh srednjeevropski čas določi, ni prištevka, ker, kakor že omenjeno, je tam krajevni čas enak srednjeevropskemu času. Tedaj npr. zahaja sonce v Trbovljah dne 11. II. po srednje- evropskem času ob 17.19, v Ljubljani ob 17.21 in v Idriji ob 17.23. Nedeljska črka — b Nedeljsko črko so nekoč rabili, da so izračunali, kateri dan je prva nedelja v januarju. Npr. za leto 1966 je to črka b, ker pride prva nedelja na dan 2. januarja in je b druga črka v latinski abecedi: a, b, c, d, e, f. . . Zlato število — 10 Pred 2397 leti (432 pred Kr.) je grški učenjak Met on — bil je astronom in geometer — izračunal, da je 6940 dni točno 235 mesecev ali 19 let. To je rabil, da je lahko izračunal dolgost luninega leta (lunisolar), ker takrat so računali dolgost leta po luni. To dobo so imenovali Metonov ciklus, ki traja 19 let, in to se šteje kot zlato število I—XIX. Npr. leto 1966 je 10. leto v Metonovi dobi. Epakta — VIII. Epakta je čas od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja prihodnjega leta. Npr. v letu 1966 je epakta VIII, ker je bil zadnji mlaj v letu 1965 že 8. decembra. Sončni krog — 15 Rimljani so hoteli urediti koledar in so gledali, kdaj in v katerih letih se ujemajo datumi s tedenskimi dnevi. To dobo so izračunali na 28 let ter so jo imenovali »Sončni krog«. Leto 1966 je 15 leto v tej dobi. Rimsko število — 4 Rimljani so imeli 15 letno dobo za plačevanje obresti in drugih dajatev. Leto 1965. bi bilo 3. leto v tej dobi. Zato je letos »Rimsko število« 4. Letni vladar — Jupiter Vse te navedbe imajo le še nekakšen tradicionalni ali zgodovinski pomen. Razdelitev leta na živalski krog Za duhovnike starih Babiloncev in Egipčanov je bila zemlja okrogla plošča, trdno središče sveta. Nad njo se je bočilo nebo kot velikanska pol-krogla, na kateri se tekom leta premikajo po čisto določenih zakonih večno enaka ozvezdja, sonce, luna in premičnice ali planeti. Posebno pomembno se jim je zdelo pri tem, da sonce in planeti od enega meseca do drugega pri svojem kroženju srečujejo 12 čisto določenih ozvezdij in so svoj popisani letni koledar 3603 razdelili na 12 enako velikih delov po 30°; vsakega od teh delov so označili z živalskim znamenjem, ki vlada tiste dni. Imena, ki so jih dali tem 12 ozvezdjem, so bila povečini vzeta iz živalstva: Oven, Bik, Rak, Lev, £korpijon, Kozorog in Riba. Čeprav so tem imenom dodali še nekatera druga: Devica, Strelec, Tehtnica, Dvojčka, je vendar cela ta razdelitev ozvezdja kroženja sonca in planetov dobila ime Zodiakus ali Živalski krog. Ta se začne z znamenjem ovna v začetku pomladi. Duhovnikom starih človeških kultur pa zvezdo-slovje ali astronomija ni bila samo ena izmed bistvenih vej prirodoznanstva, ampak so jo zelo povezovali z religijo in z zemeljskim življenjem. Opazovali so ob letnih časih se menjajočo moč sonca in določili po tem čas setve in žetve, spoznavali so vpliv lune na plimo in oseko in na rast rastlin, in so naposled skušali dognati tudi vpliv ozvezdij na posameznega človeka. Vpliv lune na mesečne in božjastne ljudi so poznali, zato so podobne vplive pripisovali tudi planetom ali živalskim krogom. Tako so kmalu začeli verovati, da ima pozicija ozvezdij ob rojstni uri posameznegc človeka odločilen vpliv na njegov značaj in življenjsko usodo in da imajo vsi tisti, ki so bili rojeni v znamenju istega živalskega kroga, skupne lastnosti. Tako so na primer ljudem, ki so bili rojeni v znamenju ovna, pripisovali lastnosti odločnosti, vendar odločnosti brez pomisleka, onim v znamenju leva prirojeno dostojanstvo, v znamenju tehtnice nagnjenje k spravljivosti in podobno. Vendar astrologi niso ostali pri posploševanju tipov živalskih krogov, ampak so izkoristili to za do podrobnosti izdelane horoskope po pozicijah ozvezdij natanko za dan in uro rojstva in za vse nadaljnje življenje do najbolj tveganih napovedi, kot jih še danes beremo v raznih časopisih in revijah. Tako je astronomija prešla v astrologijo, v napovedovanje prihodnosti iz zvezd, v katero v današnji tako imenovani napredni dobi slepo veruje na sto in sto tisoče lahkovernih ljudi. Na milijone ljudi, rojenih v znamenju Device ali Raka naj bi po takih praznovernih napovedih imelo enako srečo v ljubezni ali enake poslovne težave. Kaj pa vreme Nekaterim vremenarjem je Herschlov vremenski ključ, ki napoveduje vreme iz luninih sprememb, precej zanesljiv vremenski prerok, spet drugi dajo dosti na tako imenovani koledar singu-laritet, to je posameznih pojavov vsakega dne, iz katerih je mogoče sklepati na vreme. Nekaj besed tudi o tem! — Pomlad, poletje, jesen in zima, prijetno blage sape, soparno ozračje pred nevihto, megleni deževni dnevi in snežnobelo' s4 iskreča zmrzal — vse to se leto za letom vrača ob istem času in vpliva na naše delo in življenje prav tako, kot je vplivalo na naše prednike in bo vplivalo na naše vnuke in pravnuke. Ta ritem letnih časov poznamo in se nanj lahko zanesemo, vplivajo pa nanj predvsem sonce, zračni tokovi, vlaga iri suhi vetrovi. Tako nastajajo nekakšni vremenski zakoni. Desetletna in stoletna opazovanja teh zakonov so omogočila, da iz rednih, vsakdanjih posameznih pojavov (singularitet) moremo napovedovati vreme za en dan, tudi za več dni, včasih celo za krajše obdobje. Iz teh opazovanj so nastala tudi vremenska prerokovanja v obliki pregovorov, ki jih za vsak mesec redno prinaša tudi naš koledar. HERSCHLOV KLJUČ Učenjaki sicer ne morejo dokazati, da luna vpliva na vreme — podobno kakor vpliva na morsko dno — vendar opazovanja dokazujejo, da je Herschlov vremenski ključ, ki napoveduje vreme iz luninih sprememb, precej zanesljiv vremenski prerok, posebno, če ga uporabljamo z drugimi vremeniki. Herschlov ključ pravi, če se luna spremeni: ob uri bo poleti (15.4,—15.10.) bo pozimi (16.10,—14.4.) od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozahodnih od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zahodniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zahodniku, dež ob jugu ali jugozahodniku dež in sneg ob jugu ali zahodniku od 22. do 24. lepo lepo Kratko si zapomnimo ta ključ takole: 1. Vreme bo tem zanesljiveje lepo, čim bliže polnoči se luna spremeni. 2. Vreme bo tem bolj gotovo grdo, čim bliže poldneva se luna spremeni. Ako Herschlov ključ napoveduje lepo vreme za določen dan, moramo razumeti tako, da bo približno v tistih dneh lepo. Naši dedje so zelo verjeli stoti uri po mlaju. Kakor se je vreme tedaj zastavilo, tako je redno do ščipa (polne lune) tudi trajalo. Rimljani so v svojem pregovoru to označevali kar s petim dnevom: Kakršno je po mlaju vreme peti dan, tako do ščipa sleherni dan. LEPO SPREMENLJIVO GRDO O 1 2 3 4 5 6 7 24 25 22 21 20 19 18 1? 12 Diagram vremena po Herschlovem ključu za leto 1966 I SONCE VZIDE OB 7 .30 7.15 7- 6 .45 6 .30 6.15 6 -- 5.4-5 -5 .30 -5.15 5- -4 .45 -4.15 4.15 4.30 5- 5 .15 5.30 5.45 6- 6.15 6.30 6.45 7- 715 7.30 1 ■I OAN 28 FEB 9 — FEB -[ £ FEB 27 MAR 7 — - MAR 1 5 MAR 23 - MAR 31 APR 8 ~ APR 16 ■ APR 24--MAč) 4 — MAč) 14 MAd 30 - dUN 1 5 - — 24 dUN dUL. 3 - cJUL 21 AVG 3 ~ avg 1 5 - AVG 27 - sep 8 -sep 7 9 sep 50 OKT 1 1 OKT 22 NOV 2 — NOV 1 3 - nov 24 — DEC 7 - DEC 31 — A- broširane vezane Meško Ksaver: Izbrani spisi . III. knjiga ............................................................................................1000 — IV. knjiga ............1000 1250 V. knjiga ........................................................................1000 — Pregelj Ivan: Izbrana dela I. knjiga — platno ...................................................— 2400 polusnje.....................................................................— 2750 II. knjiga — platno ......................................... — 2400 polusnje ..............................................................................— 2750 III. knjiga — platno............... ...............................— 2400 polusnje..............................................................................— 2750 IV. knjiga — platno.....................................................— 2500 polusnje..............................................................................— 2870 RAZNO: Cajnkar Stanko: Misli k svetopisemskim knjigam ................................................— 1900 Finžgar Fr. S.: Makalonca ................................................................................................60 — Grivec Franc: Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod ................................1500 1800 Ivačič Ivan: Kuharska knjiga..........................................................................................500 800 Klemene B.: Elektrika v hiši....... ..........................................................................280 500 Kneipp J. S.: Domači zdravnik.....................................................................280 — Književni glasnik (Ksaver Meško) ............................................................................100 — Kocbek Edvard: Slovensko poslanstvo..... ....................................2750 Kocjančič Anton: Stara Pokljuka ..............................................320 570 Kuhelj Anton: Tehnika v vsakdanjem življenju, I. del..................200 440 II. del ........................................200 440 Kuret Niko: Praznično leto Slovencev, I. del................. ........................— 3000 Ogorevc Miha: Pot v vrtno veselje ............................................................280 500 Poljanec-Hrastelj: Knjiga o Slomšku...................................................280 500 Sveto pismo SZ, III. del (Preroške knjige) .....................................................— 1500 Puntar Hedvika: Na ženi dom stoji...............................................200 — Trstenjak Anton: Človek v stiski............................................................200 420 Trstenjak Anton: Ce bi še enkrat živel........................................................................300 550 Vodnik Anton: Glas tišine (pesmi).............................................................— 600 Kramolc-Tomc: Slovenska pesmarica I. del ................................380 600 Kramolc-Tomc: Slovenska pesmarica II. del ....................................................500 750 Kramolc Luka: Lesičjakove pesmi (part)....................................................................60 — Koledar MD 1966 .............'....................................................................................500 800 Knjige naročajte pri poverjenikih ali na naslov: ZALOŽNIŠKO PODJETJE MOHORJEVA DRUŽBA V CELJU Poštni predal 36 — Telefon 30-29 — Zidanškova ulica 7 — Žiro račun 307-1457 PODRUŽNICA V LJUBLJANI Gornji trg 14