Publiah«d and distrlbuted under permlt No. 424 authoriied by the Act of October 8, 1917, on file at the Post Office of Chicaro, Illinois.
By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General.
Entered as second-class matter, Dac. 6, 1907, at the post office at Chicago, 111., ur.der the Act of Congrešs of March 3rd, 1879.
Proletarec
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
0wned and published by—Lastnik in izdajatelj: JUGOSLOVANSKA DELAVSKA TISKOVNA DRUŽBA (So. Slavic Workmen's Publishing Co.) Chicago, 111
IZHAJA VSAKO SREDO
Naročnina—Subscription Ratcs: United States and Canada: $.260 vse bto (Der year) $1.50	l«»s» lh*lt	\
Countries:
year) $1.50 pol leta (half year.) Poreign $3.50 za leto (per year), $2.50 pol leta (half year)	•
ŠT. (NO.) 591.	CHICAGO, ILL., dne 8. januarja (January 8) 1919.
Upravništvo (Office) 4008 WEST 31st ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 8157
LETO (VOL.) XIV.
Nevarnosti in
Pričelo se je leto 1919.
Kdor hoče biti v zgodovini človeštva aktiven član in se ne zadovoljuje s pasivno vlogo kolesca v stroju, ki ga gibljejo drogi po svoji absolutni volji, mora poznati in razumeti čas, da spozna svoje nalogov v njem. Prehod v novo leto ne bi bil nič drugega kakor zamenjava ene številke z drugo, če se ne bi potrudili, da se poglobimo v rezultate preteklosti in skušamo spoznati potrebe in cilje prihodnosti.
V minulem letu je bil največji dogodek konec vojne po katastrofalnem zrušenju centralnih sil. Ekstatično veselje, ki je zavrelo v ljudstvu povsod, ko je brzojavna iskra raznesla vest, da je podpisano premirje z Nemčijo, z zadnjo državo osrednje četverozveze, ki je še vztrajala v boju, je izpričevalo silno hrepenenje človeštva po miru. Malokdo je tisti trenotek mislil, da pomeni premirje le provizorij in da bo vojna šele tedaj faktično končana, ko dobi mirovna pogodba podpise vseh prizadetih strank. Kdo bi bil v trenotku, ko so topovi nehali grmeti, mislil na formalnosti? Misel, da je vojna končana, je bila tako mogočna, da ni bilo prti hip za nobeno drugo prostora poleg nje.
Resnično, velika ni bila le misel; velika je bila tudi stvar. Dva mogočna trona sta bila zrušena v prah. Dve silni avtokraciji sta izdihnili. Miljonom ljudstva v srednji Evropi je zažarela zarja politične svobode. Vojna je izvršila ogromno delo; rešila je svet ene najnevarnejših pošasti; rešila ga je kajzerizma, ki je bil strašilo vsem narodom.
Vpričo velikosti cilja, ki je dosežen, se pa ne sine pozabiti na množino nedovršenega in nedoseženega. Vpričo nevarnosti, ki je premagana, se ne smejo prezreti nevarnosti, ki se na novo porajajo. Največjim zmotam se vdajajo ljudje, ki smatrajo cilje za nekaj končnega in si sugerirajo, da je z dokončanjem enega boja vseh bojev konec.
Trenotek opojnosti, kadar se izpolnjuje goreča želja miljonov, je razumljiv. Ali iztreznjenje mora slediti in razum mora dobiti ravnovesje, da ne zamenja fatalizem smotrenega dela. Iz ljudstva samega pride lahko največja nevarnost za demokracijo in časi prekipevajočega navdušenja so zanjo izredno kritični .Če se prepušča narod popolnoma svojim občutkom bije ura posameznikov, ki
zahteve časa.
znajo v času splošne opojnosti ostati trezni in zapeljejo ljudski voz na svojo p6t — morda na dobro, če imajo čiste namene in pravo sposobnost, morda pa tudi na slabo, če so njih cilji krivični, ali če jim manjka zmožnosti.
Nemška in avstro-ogrska monarhija sta zrušeni. Ideja vlade po milosti božji je mrtva. Republika in demokracija preplavlja Evropo. Ali poleg blagoslova, ki ga je prinesel poraz centralnih sil, se kaže prokletstvo in njegova grožnja postaja nevarnejša od dne do dne.
Da se vojna definitivmo zaključi, je.treba skleniti mir. Ali se sklene? In kako se sfelene? To je sedaj v prašanje dobe, vprašanje, od katerega je odvisna bodočnost evropskih narodov, morda bodočnost vsega kulturnega sveta.
Malo bi bilo skrbi, če bi se mir sklenil na podlagi znanih Wilsonovih načel. Kajti to bi bil pravičen in demokratičen mir, ki bi imel v sebi toliko garancij trajnosti, kolikor jih je le mogoče ustvariti v okvirju sedanjega družabnega sistema. Bil bi mir, ki bi dal vsakemu narodu, kar je njegovega; kadar bi bile meje določene tako, da je vsak narod sam svoj gospodar, kjer prebiva, bi stal vsak, kdor bi zahteval kaj druigega, kot prorok krivice in kalilec miru pred vsem svetom. Bil bi osamljen med vsemi, ki hočejo pravičnost in mir, in to bi bila njegova največja slabost.
Mir Wilsonovih principov bi postavil voljo narodov na mesto volje posameznikov in tesnih klik. Če niso ljudske mase same krvoločne, mora bi ti mir najvarnejši, ako je njega varstvo izročeno narodom. Ideja razsodišča bi bila votla, če se ne bi mo.gla opirati na demokracijo, kajti dokler bi katerakoli sila mogla pognati narode proti njihovi volji v klavnico, bi bil vsak odlok razsodišča le teorija, ki bi-jo mogotci lahko priznali ali pa ne priznali. Zahteva, da sme vladati le tista vlada, ki jo narod sam izvoli, je tesno spojena z drugo, da ne sme biti na svetu nobene samozvane sile, ki bi mogla po svoji volji izzvati vojno.
Tudi Wilsonova načela sama niso absolutna garancija večnega miru. Tudi če se izvrše do pike, ni kakšna nova vojna z nezmotljivo zanesljivostjo onemogočena. Takega brezpogojno učinkujo-čega zdravila, ki bi" povratek bolezni "vojna" od-
pravilo enkrat za vselej, .sploh ni. Mogoče je le znižati število in interzivnost razlogov, ki povzročajo krvave konflikte in upati je, da se sčasoma odpravijo vsi taki razlogi. Tedaj je verjetno, da se prihodnje generacije sploh odvadijo rabe sredstva, ki jim bo nepotrebno in izigine misel na vojno iz človeške ideologije sploh.
Z uresničenjem Wilsonovih načel bi se povodi vojskovanja res zelo omejili in v daljši' dobi miru bi bil mogoč tak r^voj, ki bi stopnjema odpravljal nasprotja in utrjeval temelje miru.
V	tem je veliki pomen Wilsonovih principov in zato je vprašanje dneva: Kako je z upanjem v uresničenje teh načel? *
Ako so principi, za katere se je Amerika bojevala po predsednikovih besedah, jez zoper nove vojne, tedaj je logično, da bo varnost .< miru tem bolj pomanjkljiva, kolikor manj teh principov se uresniči. In opozicija proti Wilsonovim načelom postaja od dne do dne očitnejša. Bilo bi nezmisel-no in tudi nevarno utrjevati to resnico.
Vse Wilsonove izjave so bile namerjene proti aneksijam, če se vzame ta beseda v smislu, ki ga je dobila v diplomatičnem jeziku, namreč kot prisilno osvojitev brez obzira na volje naroda. Vojna se ni mogla voditi za to, da bi ostalo na svetu vse po starem, zlasti da bi ostale meje neizpremenjene. Kjer hrepeni ljudstvo samo po združitvi, je njegova volja svetejša od pergamentov in vladarskih "pravic" in v taJkem slučajiu se ne govori o "anek-sijah". V teritorijalnih razmerah se mora izvršiti mnogo izprememb, da se ustanovi pravičnost in izvrši volja narodov ali merodajna sme biti za take izpremembe le pravičnost in volja narodov. Tako je bilo razumeti tudi Wilsonove besede. Ali ljudje, ki so se ves čas obnašali, kakor da priznavajo ameriška načela in o katerih se je moralo soditi, da jih sprejemajo, ker so sprejeli ameriško pomoč, se prikazujejo sedaj kot maske, ki odlagajo svoje krinke šele zadnji trenotek.
V	Parizu na primer vstaja Clemenceau, podpiran od svojega trabanta Pichona, kakor mumija iz davno minolih časov, in deklamira votle fraze generacij, s katerimi nima sedanjost nobenih stikov več. Človek se vprašuje, ali je stari gromovnik prespal štiri leta; ali mu je glava oslabela, pa ni razumel najvažnejših besed časa. Z enim stavkom trdi, da noče aneksij, z drugim navaja zahteve, ki so same aneksije. Na enem kraju jih zavija v staro jezuitsko frazo o "regulaciji meja", na drugem jih odeva s "protelktoratom"; v enem in drugem slučaju pa hoče anektirati, kar ni francoskega in kar ne hrepeni ne po aneksiji ne po protektoratu.
Clemenceau se sklicuje na pogodbo. In tako dobiva svet znanje še o eni tajni pogodbi. Proti takim skrivnimi paktom je nastopil Wilson in njegove besede so se slišale tudi v Parizu. Takrat se ni oglasil nobeden izmed francoskih državnikov, ampak z veseljem so sprejemali ameriška posojila, a-meriško municijo, ameriško hrano, ameriško kri, ki je tekla ne za tajne pogodbe, temveč za demokracijo.
Kakor na Francoskem, prihajajo V Italiji" z aneksijami, s strategičnimi mejami, z vmešavanjem v'tuje zadeve, ž rečmi, ki so v kričečem nasprotju z Wilsonovimi načeli. In Clemeneeauju in Orlandu se pridružujejo drugi.
Stara diplomacija s svojimi "šahovimi potezami," z umetno fabrikacijo politične geografije, z večnim stremljenjem po povečanju, diplomacija, ki je v dnu svojega srca imperialistična, diplomacija, ki je gojila militarizem, diplomacija, ki je smatrala internacionalno politiko za veliko intrigo in je provocirala vsak čas nove nevarnosti, ta zastarela, od odpadkov mlrtve preteklosti živeča diplomacija dviga svojo glavo in skuša upihniti svetlo luč, ki jo je prižgal Wilson, da bi se življenje narodov poslej razvijalo v jasnosti.
Wilsonova načela, ki so načela demokracije, so v nevarnosti. In naloga demokracije je, da jih reši in prežene strahove noči.
Povsod v Evropi pozdravlja ljudstvo Wilsona s šumnim navdušenjem, ki ga zdrami le visoka i-deja v človeški duši. Pozdravlja ga kot bakljono-šo, ki je zavihtel plamenico proti mrakovom. V Wilsonu spoznava ljudstvo moža, ki je našel prave besede za njegove misli in za .njegova čustva. V vseh deželah sprejemajo mase njegove ideje, ker so to ideje ljudstva samega. V tem je najzanesljivejša obljuba, da bi bil mir na taki podlagi varen, ker bi ga čuvali narodi sami.
V Evropi je Wilson prerok demokracije; ali Evropa mora spoznati, da je Wilson tudi glasnik ameriških idej. Že so začeli reakcionarji onkraj morja, podpirani od nekaterih mračnjakov v tej deželi, skomizgavati, češ Wilson govori sam zase in Amerika se ne briga za njegove sanje.
Če je bil kdaj čas podpre<ti Wilsona in pokazati, da so njegove najlepše misli zajete iz ljudstva, je ta čas sedaj. Amerika mora pokazati, da so se njeni sinovi res bojevali za ideale človešstva in da nima nobena senca preteklosti, ki se po nepotrebnem plazi skozi naše dni, spravljati Wilsonove zahteve v nasprotje z mišljenjem ameriškega ljudstva. Zedinjene države, ki so zastavile življenje miljonov svojih sinov za pravičnost in demokracijo, bodo imele dovolj moči in odločnosti za veliki duševni boj proti poizkusom reakcije. Če je Wilson zastavonoša v tem boju, tedaj za njim, da vidi svet armado, ki stoji na plani za pravice demokracije! Avtokracija in imperializem sta pobita v srcu Evrope; šele kadar izigineta povsod, bodo narodi lahko svobodno dihali.
Grditi kapitaliste je nesmiselno. Bojevati se je treba proti njih sistemu — in sicer enako energično, kakor se bojujejo oni.
Ebert pada. Ebert zmaguje. Liebknecht vodi Spartakovce; Spartakovci glas~ujejo proti Liebknech-tu. Eisner obsoja berlinski radikalizem; Eisner sim-patizira z Liebknechtom. Taka so vsakdanja poročila v kapitalističnih listih. Na tihem pa žalujejo za kaj-zerjem.
Konec starih - začetek novih sporov.
Časopisi naštevajo 26 raznih spornih vprašanj zaradi teritorijev v Evropi. Komur se zdi to število veliko, naj se spojini na dvoje dejstev: Prvič, da je Evropa dom mnogih narodov, ki so se tekom časa na raznih teritorijih tako izpremešali, da se-v marsikaterem okraju lahko naštejejo tri, štiri narodnosti; drugič da je bila v velikem delu Evrope državna organizacija izvedena le v interesu dinastij in vladajočih klik, in ni jemala nobenega obzira na narode same. Narodnostno razmerje je bilo vsled tega v mnogih kotih nejasno in despotične vlade so ga še po možnosti kalile. Slovenci niso bili edini, ki so jih imenovali Kraner, "VVindische, Schlabiner, Sciavi i. t. d. Večinoma ve vsak narod sam o sebi, kako se mu je godilo in kako napačno so ga prikazovali svetu, druge pa pozna sam pogostoma v napačni luči. ,
Ako se vzame omenjeno dvoje dejstev v poštev, ni število šestindvajset nikakor visoko, zlasti če se prištejejo še argumenti, ki ne izvirajo iz narodne pravičnosti, ampak iz vsakovrstnih sebičnih motivov. Med temi igrajo zgodovinske sentimentalnosti, spomini na nekdanjo slavo, želja za nadvlado, zlasti pa gospodarski interesi veliko vlogo.
Iz nejasnih razmer se včasi v najboljši veri lahko izvajajo napačne zahteve. Če je bila v kakšnem kraju nacionalna statistika kriva, se ni čuditi, če zahteva tista narodnost, ki je bila izkazana kot večina, do-tični kraj zase. Lahko je prepričana, da je njena zahteva pravična, in se čudi dozdevni manjšini, da se upa zahtevati, kar ji ne gre. Nasprotna stranka se pa čudi hinavščini faktične manjšine, ki se po krivem izdaja za večino in stremi za nadvlado in zatiranjem. Oba dela imata pošteno zavest, da se bojujeta za pravico in da je nasprotnik nesramen. Iz tega nastaja najbridkejše sovraštvo, in rešitev takih vprašanj zahteva več kakor diplomatično umetnost.
To je pa ob vsej nevarnosti vendar še blag slučaj. veliko več je takih, v katerih se malo vprašuje za pravičnost, četudi se rabi ta beseda skoraj vedno in povsod. Pravičnost je zelo raztegljiv izraz in včasi ga ie res težko definirati, zato se ga tudi lahko poslužujejo tisti, ki so vsak hip pripravljeni poteptati vsako pravico.
Pravičnost v vzajemnem življenju narodov je še mlada ideja. V vsej zgodovini so veljala druga načela. Dolga stoletja so bile znane in priznane "pravice" cesarjev in kraljev, "pravice" dinastij, dežele in narodi so pa bili le njih lastnina in z njimi se je razpolagalo po pravilih lastninske pravice, ki je bila vedno karikatura pravičnosti. Kamu bi bilo v dobi absolutizma prišlo na misel, da bi vprašal kakšen narod za njegove želje ali celo za njegovo voljo? Saj je bila ideja cesarstva sploh mogoča le na podlagi brezpravnosti ljudstva, kajti če je prihajala cesarjeva oblast naravnost od Boga, je že doslednost zahtevala, da ji mora biti vse brezpogojno podložno. Tako podložništvo pa je iz narodov in dežel naredilo lastnino kakor iz čred in polja. Spori med cesarji in kralji so bili spori za lastnino. V bistvu so se vodili čisto enaki kakor prepiri in procesi pravdarskih kme-
tov in zahteve so se podpirale z enakimi argumenti. Tako je Evropa imela številne vojne za nasledstvo in dedno pravico in kronani gospodje so govorili kakor najzvitejši zakotni jezični dohtarji.
Smešno bi bilo le omenjati narodno pravico v teh dobah. Niti na misel ni prišlo raznim pretenden-tom, da bi vprašali, kakšen narod živi v deželah, po kateri iztezajo kremplje. Kakor trdi vaški pravdar, da mu je stari oče pripovedoval, da je njegova teta vedela, da je bil njih stric poleg, ko je njegov bratranec potrdil, da je bila meja že od Kristusovih časov na oni, ne pa na tej strani tiste vrbe, tako je gospod kralj našteval strice in ujce, tete in sestrične, po katerih ima on kot vnuk tega deda pravico do te in kot stričnik onega strica pravico do one, vsled tega in onega pa tudi do tretje dežele.
Nekateri roparji so imeli tudi kaj estetičnega o-kusa. Pretenzije so dobile lepše lice, če so se opirale tudi na kaj idealnega, dasi so same ob sebi vstajale kruto materijalistične. Zaradi tega so se včasi igrali tudi z narodnimi argumenti in, kjer se je to slučajno dalo porabiti, deklamirali, da se bojujejo za pravice, veličino, slavo naroda. V resnici je obstajala pravica naroda navadno v tem, da je smel v velikih množinah slavno umirati za svoje tirane. Ali kakor so take naredile pravljice nastajale, in njih sugestivnost je včasi imela zelo demokratičen vpliv.
Ko se je moral absolutizem umikati tistemu sle-pilu svobode, ki je bil po Evropi znan pod imenom konstitucionalizma,so se bili narodi, oziroma tisti krogi, ki so jih reprezentirali, že vživeli v kraljevska in cesarsko nacionalno mitologijo. Cesarska glorija se je prekrstila v narodno glorijo, supremacija posameznih narodov je stopila na mesto imperatorstva posameznih vladarjev. Na taki podlagi se je razvilo nacionalno čuvstvovanje, razglašeno za patriotizem in imenovano idealistično, v resnici pa brezobzirno egoistično, četudi v smislu egoizma cele skupine.
Človek je produkt razmer; to je nevtajivo dejstvo, na katero se pa prepogostoma pozablja. Današnji ljudie so sinovi včerajšnjosti. Če je bil včerajšnji dan poln napak in zmot, je neizogibno, da se drže te zmote in apake daašnjih ljudi. Podrd^vaa nacionalna ideologiia ima zvrhano mero absurdnosti. Kdor se je dvignil nadnjo, seo zgraža ob načinu njenega mišljenja in argumentiranja in si puli lase, videč, kako izreka z najnedolžnejšim obrazom najgorostas-nejše zahteve v imenu patriotizma, s prepričanjem, da zastopa najplemenitejšo stvar na svetu.
Zgražanje in zavzemanje pa nič ne pomaga. Treba je razumeti tudi to, česar ne moremo za nobeno ceno odobravati. Tudi v sebični patriotizem moramo prodreti, da nam postane razumljiv nacionalni kaos, ki se razvija v Evropi. Kdor ne razume bolezni, je ne more ozdraviti'.
Zmeda narodnih aspiracij in zahtev, ki je največja na tleh nekdanje Avstro-Ogrske in v njeni soseščini, je razumljiva kot rezultat preteklega razvoja. Ali če pojmimo, da je moral nastati tak položaj, ni treba, da bi ostal tak. Gonilna sila razmer in njih razvoja je v človeku in na njem je ležeče, da jo prav porabi. Človek lahko spoznava, da je nacionali-
zem egoizma naravna posledica tega, kar je bilo; lahko pa tudi spozava, da tiče v njem največje nevarnosti za človeštvo in da ag je treba premagati, ker je za človeštvo, torej tudi za posamezne narode po -trebno, da se odpravijo te nevarnosti.
Za to zmago mora človeštvo porabiti sile, ki žive v njem in so ga vedno gonile na pot, zaznamujoče njegov napredek. Človek je komplicirano bitje. Konservativen je kakor kamen, ki obleži, kamor pade. Revolucionaren je kakor vulan, v katerem se plini neprenehoma razpenjajo. Vse staro posvečuje, pa vendar hrepeni po novem. To stremljenje je treba potencirati do volje, kateri mora spoznanje pokazati pravo pot.
Z egoističnim patriotizmom prihajamo iz zmede v zmedo, iz pekla v pekel, iz vojne v vojno. V Evropi imamo zgovoren zgled. Vojna med dvema svetovnima skupinama je končana. Na vseh koncih in krajih pa groze nove vojne drugih, manjših skupin in se deloma že vrše. In tega ne bo konca ne kraja, dokler se ne zamenja rivaliteta narodov s solidarnostjo narodov.
Ali neprenehoma je treba ponavljati, da je solidarnost mogoča le tam, kjer postanejo interesi vzajemni. Vsak naorod ima koristi in mora biti varnejši kot član organizacije, ki obsega vse. Toda v tako organizacijo pride le tedaj, če mu ni cd začetka storjena krivica, in se mu ni treba bati, da se snuje taka organizacija le zato, da bo krivica ovekovečena in njemu vzeta prilika, da se kdaj popravi.
Pravica za vse je prvi in neizogibni pogoj solidarnosti narodov, v kateri se zamenja egoistični patriotizem s svetovnim, občečloveškim. Delati za tako pravico, braniti svoj narod zoper krivico, pa tudi braniti svojemu narodu, če hoče delati krivico, se pravi delati za solidarnost človeštva, za mir, za univerzalno kulturo.
Tudi z usodo gospoda Viljema Hohenzollerna si belijo nekateri časnikarji in drugi pavnosti služeči ljudje glavo bolj kakor z usodo človeštva. Ni dvoma, da ima mož, ki je bil nekdaj vladar v Nemčiji, dušo obloženo z grehi; ali iz tega ne sledi, da je vsa bodoča zgodovina odvisna od vprašanja, kaj se zgodi s še-fo mfamilije Hohenzollern. Ako bi bila ta reč tako neznansko važna, bi bilo najbolje, da bi kar nehali govoriti o demokraciji. Kajti če iam človek, ki se sedaj potika po Holandskem, toliko pomena, tedaj bi bilo povsod treba nanovo postaviti trone in spraviti "božjo milost" do veljave. Na Viljeomve zločine gotovo ni treba pozabiti. Tudi ne preziramo možnosti, da bo nekdanji cesar ali kateri izmed njegovih sinčkov skušal intrigirati in iskal vpliva pri monarhi-stično razpoloženih ljudeh. Nič nimamo zoper to, če mu najdejo kakšen otok in mu tam naplavijo "dvor" kakor nekdaj Napoleonu. Ne damo se pa plašiti z mitami o kakšnih skrivnostnih omčeh, ki bi mogle iz Viljeam nenadoam zopet napraviti čudežno veličino. Ker verujemo v moč naroda, ne verujemo v take bajke. In ker verujemo v deomkracijo in njeno moč, ne verujemo v take starahove in ne spoznavamo nič velikega v tistih, ki jih slikajo na steno.
Ravnotežje sil.
Fraoncoski ministrski predsednik Clemenceau je dal od sebe izjavo svojega političnega verovanja. Z več kot navadnim povdarkom je zatrdil, da veruje v "naočelo ravnovesja sil", s čimer je dal socialističnim govornikom povod, da so naglašali diamentralno nasprotje med njegovimi in Wilsonovimi nazori. V resnici si ni mogoče misliti večjega protislovja, nego je v nazorih francoskega prvega ministra in ameriškega predsednika. Ena najznamenitejših besed, kar jih je Wilson izrekel tekom vojne, je ta, da je velika diplomatična igra, ki se imenuje ravnovesje sil, poslej za vse čase diskreditirana. To je bila ne le modra, ampak tudi pogumna beseda, kajti z njo se je Wilson postavil proti vsej dosedanji diplomatični šoli; s te mje pa tudi pokazal, da mu politika ni navaden poklic, ampak da ima svoje ideje, da ni le učenec kakšne struje, ampak mislilec.
Tega ni pokazal Clemenceau s svojo izjavo. Ljudje, ki so se navadili samtrati vsakega, kdor je prišel tekom vojne na kakšno odgovorno mesto, za vele-uma, bodo morali navdušeno občudovanje francoskega ministrskega predsednika precej ohladiti — že zaradi tega, ker ni v besedah o ravnovesju sil nič originalnega, ampak se vsaka papiga lahko nauči ponavljati tako tisočkrat porabljeno in tudi obrabljeno frazo. Clemenceau je z njo pokazal, da tiči z obema nogaam v nazorih starega sveta, ki uimra pred našimi očmi in mu je kratkomalo nemogoče razumeti novi svet, ki se poraja; v resnici ne more niti razumeti, da gre sploh za nov svet.
Za "državnike s tako kratkovidnostjo bi bila najbolje, da bi se imrno umaknili s svetovne pozornice, na kateri nimajo več opravka. Na poti so, in če se sami ne umaknejo, pojde zgodovina preko njih in preko njihovih takozvanih načel.
Ravnovesje sil, ki ga Clemenceau povzdiguje, je eno tistih načel, ki bodo omrala izginiti v pogrezu, da se ne pokažejo nikdar več. Ravnovesje sil je moglo imeti kaj pomena, dokler je bila svetovna politika le igra potentatov; čim pridejo narodi do svojih pravic, pa postane tako hazardiranje nemogoče. Navidezno globoka, v resnici pa zelo plitva misel tega "ravnovesja" je bila: Svet naj bo razdeljen v take skupine, ki bodo kolikor mogoče enako jake; tedaj — tako je kalkulirala modra diplomacija — se ne bo nobena upala napasti druge, er ne bo nobena čutila, da je dovolj močnaza zmago; druga bo drugi držala vago, ravnovesje bo ohranjeno in s tem bo varen mir.
Take teorije so se lahko pisale na papirju, in so se res pisale, ker je bila diplomacija skupina večinoma aristokratičnih starokopitnežev, ki so poznali par preperelih knjig in nekoliko ceremonij, nič pa ne življenje. A če je bil med njiim izjemoma kdo, ki ga je poznal, ni maral pokazati svojega znanja, ker bi bil sicer moral priznati, da so diplomatične teorije de-korirane laži.
Od dunajskega kongresa sem je v Evropi vladalo načelo "ravnovesja". Dunajski kongres je skrojil Evropo po tem "načelu". Potem so se kovale alian-ee in protialiance v imenu "ravnovesja". In nikdar
nikdar ni bilo takega "ravnovesja", ampak venoemr se je ravnovesje popravljalo z — Hjnami.
Diplomacija, zaljubljena saam vase bolj kakor najbolj ničemurno punce, je neprenehoma -hotela popravljati božje delo. Razvoj je napravil velike, majhne in še manjše narode; dežele imajo po naravi neenako velikost; zemeljske revolucije so tukaj dvignile gorovje, tam napolnile globočine z morjem, razpeljale potoke in reke. Dveh kotičkov na vsej zemlji ni enakih. Kajti vse to večno stvarjonje in preustvar-janje se vrši po notranjih zakonih, ki se nič ne brigajo za diplomatično geometrijo. Nekoliko starih kit si pa domišlja, da morejo korigirati "napake" Pri-rcde! In Cleemnceau je tisočkrat lahko videl, da je to taka reč kakor izprazniti omrje, pa še danes ne razume, da je vsa taka diploamcija žalosten dilentan-tizem, pomešan s kriminalno hudobnostjo.
Ne more se od vsakega človeka zahtevati razumevanja svetovnih probleomv. Ali kakor nima nihče pravice delati čevlje, če jih ne zna, niam pravice voditi politiko, kdor n razume njenega bistva. Za nami je najstrašnejša vojna zgodovine, in kdor se ni iz njenih naukov nič naučil, nima kaj iskati na tribui, kjer se naj določajo temelji novega sveta.
Ko je Wilson dejal, da je igra "ravnovesja sil" poslej za vse čase diskreditirana, je to lahko dejal na podlagi izkušenj zadnje vojne. Pred njenim izbru-ho mse je v Evropi teorija "ravnovesja" trdovratno prakticirala. Nemško-avstrijsko-italijanska trozveza na eni, fracosko-angleško-ruska ententa na drugi strani — to je bilo tisto ravnovesje, o katerem sta obe strani trdili, da zagotovi Evropi mir. Prav to ba-lanciranje pa je privedlo do najbolj krvavega klanja, in ko bi bilo "ravnovesje" v najhujši krizi moralo pokazati, koliko je vredno, se je nenadoma spoznalo, da — ga ni. Trozveza je ostala brez Italije, ki se je enostavno obrnila proti svojima zaveznicaam, ententa je izgubila Rusijo, v areno so pa vstopile sile, s ka-teriim niso balančni diploamtje prej sploh računali pri svojih utežnih ekseperimentih, in prav te sile, v prvi vrsti Amerika, so odločile igre.
Vsa teorija ravnovesja je po naturi hinavska. Predvsem je ustvaritev skupin, ki bi druga drugi držale vago, utopija. Ne glede na to je pa v preteklosti vsaka skupina gledala, da ne bi druga bila omčnejša od nje; sama zase je pa vendar vsaka hrepenela po večji moči, ki bi potegnila vago na njeno stran. In če bi se v bodočnosti igrala enaka igra, bi morali biti rezultati zopet enaki.
Ravnovesno politika vzgaja militarizem, izziva stalno oboroževanje, pospešuje umazane intrige, jemlje pogodbam 'vsako zanesljivost, širi nezaupanje in krepi zavest nevarnosti, ter mora voditi do vojne. Ta politika ne varuje ničesar, kvari pa vse. Zato mora izginiti, z njo je pa najbolje, da izginejo tudi tisti, ki so nesposobni, da bi se naučili kaj boljšega.
Nekateri ameriški listi bi bili pri opisovanju dvorskih obredov ob Wilsonovi navzočnosti v Londonu kmalu pozabili, da je Wilson tudi na angleških tleh reprezentant republičanske Amerike.
Jugoslovani in demokracija.
Jugoslovansko vprašanje ima v sebi mnogoštevilne podrobne probleme, ki tudi z združitvijo v eno državo ne izginejo, temveč postanejo šele resnično akutni. Združitev sama ni nič cfruzega kakor ustanovitev naravne skupine, ki pa mora po svoji ustanovitvi živeti in ki se mora zato napraviti čimbolj sposobno za čim mogoče boljše življenje. Da ima pravico do eksistence, mora Jugoslavija cd vsega začetka biti dom svojega narcda. Kot organizacija za kakršnekoli druge namene nima v naši dobi nobena država pravice obstanka. Prva naloga nove države je torej ta, da se postavi na temelj, na katerem bo narod vedel, ad je res gospodar v svojem domu in ga bo lahko upravljal po svojih potrebah in sposobnostih.
Za to ne zadostuje, da se narod reši tuje despo-cije, ampak varovati se moTa tudi vsakega domačega tiranstva in zatiranja. Nemčija je bila zedinjena; bila je narodno neodvisna od vsake druge države. Kljub temu je njeno ljudstvo nosilo strašen jarem in ista sila, ki je tlačila narod, se je razvila v nevarnost za ves svet. Iz takih zgledov je treba črpati nauk, in če se snuje nova država po izkušnjah preteklosti, se mora takoj od začetka tako urediti, da ji ne bo nikdar treba enakih izkušenj.
Jugoslavija se mora poroditi kot demokratična država. Tistim, ki mislijo, da se na to lahko počaka, odgovarja zgodovina, da je vsako tako čakanje slepilo. Čim se dovoli kakršnikoli avtokratični sili, da se provizorično ustanovi, bo skušala, da napravi iz takega provizorija definitivum in nobeni dokazi, da se je dolžnost umakniti, je ne ganejo s prostora, na katerem ima moč, da vztraja. Če ne prime demokracija svojih pravic od začetka s krepko roko, prevzame s tem odgovornost za boje, ki morajo slediti prej-alislej in ki bodo tem hujši, čimbolj se dovoli sovražnikom demokracije, da se utrdijo.
Samo povdarjanje, da so Jugoslovani demokratično ljudstvo in da ni vsled tega za njihovo demokracijo nobene nevarnosti, ne zaleže. O prvi trditvi nič ne dvomimo. Vsak narod, ki ni barbarično pra-znoveren, je demokratičen. Jugoslovani ne žive na kulturni stopnji Asantijev in so imeli mnogo političnega življenja. Z malimi izjemami so bili stoletja služeč narod. Tlačanili so Turčiji, bili so teptani od Ogrske in zatirani od Avstrije. To ni moglo vzgajati aristokratičnih čustev med njimi. Kar se najde v njihovem okvirju aristokracije, je večinoma impor-tirana ali pa pod tujimi vplivi umetno vzgojena. Ogromna masa ljudstva je kmečka in delavska. Vse to daje narodu demokratičen značaj. Ali vse to ne bi nič pomagalo, če bi demokratični narod dobil nedemokratično organizacijo, ki bi mu zvezala roke.
Kdo bi mogel reči, da ni ruski narod demokratičen? In vendar je prenašal najkrutejši absolutizem v obliki carizma in ni mogel streti njegovega tiranstva, dokler niso vsled vojne nastale najizrednejše okolnosti, katerih se je tudi ta sila mogla in morala zrušiti. Ali njeno dolgotrajno gospodstvo učinkuje še po svoji smrti. Vzelo je demokratičnemu in ne-
dvomilo nadarjenemu narodu sposobnost in moč, da postavi svoje življenje ne trdno in zdravo podlago, in korumpiranje je prokletstvolnašš žzcETAIONA ko že ni več carskega samodrštva. Demoraliziranje in korumpiranje je prokletstvo vsakega zatiranja. In Jugoslovanom ni ti^ab hcditi v daljne daljave, da se prepričajo o tem; Šušteršič in Franki so bili plodovi takih razmer.
Zato morajo sedaj skrbeti, da bodo take razmere med njimi sploh nemogoče. Jugoslavija mora biti demokratičnao ne le po imenu, ampak v dejanju in narod sme biti edini gospodar v njej. O zrelosti in nezrelosti ni treba pri tem nič ugibati; demokracija je šola, v kateri narod dozoreva, avtokracija je pa institucija, v kateri ontarod degenerira. Kdor želi Jugoslovanom dobro, mora pomagati, da bo njih demokracija zavarovana na vse strani.
^
Kako so bili Jugoslov. favorizirani.
V člankih, letakih, brošurah, ki jih razširja italijanska propaganda po Zedinjenih državah, se je pojavil nov argument, s katerim skuša imperialistična politika podpreti svoje zahteve. Jugoslovanska trditev, da so vzhodne jadranske dežele jugoslovanske, se ne da ovreči, ker je razlika v številu italijanskega in jugoslovanskega prebivalstva preveč kričeča, da bi bilo mogoče prezreti veliko numerično večino Jugoslovanov. Ker ne kaže nič druzega, kakor priznati to večino, so se prijatelji aneksije lotili poizkusa prikazati to večino za — umetno.
Ta eksperiment je v gotovem smislu občudovanja vreden — namreč zaradi poguma eksperi-mentarjev. 1,052.082 Jugoslovanov in 372.623 Italijanov — kako bi se mogla taka večina umetno producirati, je vprašanje, katerega se more le nenavadna eneržija lotiti. Italijanski propagandisti po imajo — škoda, da je ne porabijo za boljše svr-he.
Kakor je podjetje samo na sebi vratolomno, je pa tudi obupen argument, katerega se poslužuje aneksionistična teorija. Ljudem, o katerih predpostavlja, da se niso intenzivno zanimali za notranje razmere v nekdanji Avstriji, se trudi dopovedati, da je Avstrija favorizirala Jugoslovane na škodo Italijanov.
S to pravljico je resnica naravnost postavljena na glavo. Publicisti iz italijanske kraljevine jo nemara razširjajo v dobri veri, ker niso poznali avstrijskih razmer iz lastne izkušnje; primorski I-talijani pa govore vedoma neresnico, če se poslužujejo takih mit, ker so imeli dovolj prilike za spoznavanje avstrijskih vladnih metod.
Italijani niso v Avstriji uživali zemeljlskega raja; nobenemu narodu v habsburški monarhiji ni bilo postlano na rožicah, ker se je mogla politika dinastije in njenih oprod izvajati le z večno reakcijo. Tudi med Nemci in Madjari so bili le nekateri krogi privilegirani; igermanizatorična in madjari-
zatorična politika se ni opirala na mase teh narodov, ki so bile same tlačene od sistema.
Ali nacionalni tlak je bil neenak. V jezikovnih zadevah in v vsem, kar je spojeno z ožjim pojmom narodnosti, so imeli Nemci in Madjari vse, kar so hoteli; gospodarsko in socialno so imeli tudi njih široki sloji opravičene pritožbe. Zatiranje je od te točke progresivno naraščalo in je doseglo^ največjo intenziteto s pritiskom na Jugoslovane. Če je bila avstrijska politika v splošnem protinarodna, je bila v največji meri proti jugoslovanska, in v primeri z Jugoslovani se je Italijanom godilo kakor malim gospodarjem napram tlačanskim kmetom.
Absolutno nerazumljivo je, odkod jemlje italijanska propaganda protekcijo, ki naj bi jo bili Jugoslovani baje uživali od Avstrije. Zgodovina naših dni je polna velikih, ves svet pretresajočih dogodkov, nervozna in razburljiva, in ob njenih viharjih se lahko prezro epizode loalklnega pomena. Ali boj Avstrije proti Jugoslovanom je provo-ciral momente, ki so izzivali pažnjo vsega sveta; Italija pa je bila bližnja soseda Jugoslovanov in je lahko veliko bolje opazovala brutalno avstrijsko a-gresivnost in krčevito obrambo Jugoslovanov.
Historična tendenca Avstrije je šla za prodiranjem na Balkan. Temu stremljenju so bili Jugoslovani na poti. Vsaka ofenziva proti Jugoslovanom izven njenih meja je morala biti dvomljiva, če bi bili njeni oblasti podvrženi Jugoslovani dovolj močni, da se ji upro. S stališča njenih aspiracij je bila torej zatiralna politika zoper Jugoslovane popolnoma logična, in Avstrija jo je vršila s smotre-no doslednostjo.
Avstrija je politično in administrativno razkosala pod habsburško dinastijo živeče Jugoslovane in se je trdovratno upirala vsakemu poizkusu, da bi se vsaj v mejah monarhije, narodno združili. Njih ločitev je bila tako preračunjena, da jim je bilo vsako skupno narodno življenje onemogočeno in so bili vsi njih razkosani deli podvrženi tujim silam. Ne le, da je bila potegnjena meja med Hrvate in Slovenci; Hrvati so bili mer sabo razcepljeni, Slovenci so bili naravnost razdrobljeni.
En del Hrvatov je imel po ogrsko-hrvaški pogodbi "notranjo avtonomijo" v Hrvaški in Slavoniji. Vredna ni bila ta avtonomija počenega groša. Ban, najvišji reprezentant te avtonomije, v časih hrvaške neodvisnosti svobodno volje, je bil sedaj imenovan od cesarja na predlog ogrskega ministrskega predsednika, vsled česar ni bil v resnici nič drugega kakor eksponent ogrske vlade. Sabor je bil voljen na podlagi tako omejene volilne pravice, da se je s strahovanjem večinoma dosegla taka večina, kakoršno si je želela ogrska vlada v Budimpešti. Avtonomija je bila omejena na notranjo u-pravo, sodne zadeve in pouk. Vse drugo je bilo "Skupna zadeva" z Ogrsko, kar je praktično pomenilo, da je bila v vseh drugih rečeh avtonomna Hrvaška podvržena Ogrski in indirelctno Avstriji. Po hrvaških mestih so bile avstrijske garni-zije z avstrijskimi poveljniniki. Hrvaško domo-branstvo je bilo le odelek Qgrskega domobranstva,
podrejen madjarskemu honvedskemu ministrstvu in madjarski vrhovni komandi. Hrvaška je plačevala 56 odstotkov svojih dohodkov za "skupne zadeve", pa ni imela niti sence kontrole nad porabo tega denarja. Ogrski vladi je bilo vsled tega omogočeno financirati madjarske potrebe, pa zanemarjati Hrvaško.
Če ni zaleigel terorizem pri volitvah, pa je prišla v sabor večina, ki ni plesala, kakor je ogrska vlada godla, so se suspendirale ustavne pravice, na mesto bana je bil imenovan kraljevski komisar z absolutističnimi pooblastili, vpeljala se je preventivna cenzura, sabor razpustil, po vsej deželi razglasil preki sod in krvnik etabliral v perimahenci. Tako je bilo na Hrvaškem še leto pred vojno, ko je zloglasni Čuvaj divjal kot kraljevski komisar.
Vsled tega je bila novejša hrvaška zgodovina vseskozi nemirna in polna revolt. Vsa Hrvaška je bila v revoluciji leta 1885 dobi bana Pejačeviča, ko je ogrska vlada začela madjarizirati skupne urade na Hrvaškem. Punt je dobil take dimenzije, da so poslali iz Avstrije in Ogrske nekoliko divizij za poja-čanje armadnega zbora, ki je bil stalno garnizoniran na Hrvaškem. Za kraljevskega komisarja je bil imenovan avstrijski poveljujoči general feldcajgmajster Ramberg. Trajalo je nekoliko mesecev, preden je bila revolta zadušena. Potem je bil poslan ogrski veliki župan grof Khuen Hedervary kot ban v Zagreb, in njegova dvajsetletna vlada je bila neprekinjena veriga despotičnega zatiranja in prodajanja hrvaških pravic. Pod njegovo vlado so bile zadnje hrvaške institucije 'odpravljene z Reke; hrvaške železnice so se madjarizirale; ogrska vlada se je sleparsko polastila ogromnih deželnih šum; pričelo se je nastavljanje madjarskih uradnikov in umetno naseljevati je Madjarov; temu je sledilo ustanavljanje ma -djarskih šol in pritisk na odvisne hrvaške kroge, da bi pošiljali svoje otroke vanje.
Za večjo oslabitev Jugoslovanov so avstrijski elementi organizirali ultrahrvaško propagando, ki je imela namen sejati spore med Hrvati in Srbi in je našla svojo kulminacijo v rankovi stranki, katere dostojni reprezentant je v Zedinjenih državah new-yorški "Narodni List". V resnici ni bila ta politika hrvaška, temveč avstrijska, dasi marsikateri njen prerok ni spoznal namenov, katerim služi.
Ko so na Dunaju in Budimpešti mislili, da so tla dovolj pripravljena, so provocirali veleizdajniške procese, ki so zbudili pozornost vsega civiliziranega sveta. Prvi so bili v Sarajevu, najsenzacionalnejši pa je bil v Zagrebu, kateremu je sledil takozvani Fricdjungov proces na Dunaju. Profesor Masaryk, takrat poslanec v avstrijskem parlamentu, je bil tisti, ki je na javni seji razkril infamne mahinacije avstrijske vlade, dokazal, da je bil pustolovec Nastič kupljena priča in da je imelo avstrijsko poslaništvo v Bel gradu poseben oddelek za falsificiranje dokumentov, ki so v procesu služili za dokazila.
Tako ne Avstrija "favorizirala" Jugoslovane v "avtonomni" Hrvaški in Slavoniji. Ali vsaka stran moderne hrvaške zgodovine izkazuje od prednje do
zadnje \;rste samo zatiranje, despotizem, ječe gospodarsko uničenje, fizično ubijanje.
Drugi del Hrvatov — in Srbov — j» bil podvržen direktno ogrski vladi. To velja za Medjumurje, ki je do srede devetnajstega stoletja pripadalo Hrvaški in ima čez 90 odstotkov hrvaškega prebivalstva, za Baranjo, Bačko in Banat. V teh pokrajinah nimajo Jugoslovani sploh nobenih narodnih pravic. Ogrska vlada je skušala eksistenco tega ljudstva enostavno utajiti; v oficielnih statistikah jih najdemo pod imeni Šokci, Bunjevci, Raci, Ilirci, Dal-matinci i. t. d., ne glede na to, da so jih šteli kar za Madjare, kjerkoli so mogli.
Dalmacija, skoro izključno hrvaška dežela, je bila od Hrvaške državnopravno popolnoma ločena in podvržena avstrijski vladi. Sicer je bila Dalmacija teoretično del "trojedine kraljevine". Sabor v Zagrebu se je imenoval "Sabor kraljevine Hrvatske, Slavonije i Dalmacije"; ban je imel naslov "dalma-tinsko-hrvatsko-slavonski"; enaka deželna vlada v Zagrebu. Februarski patent cesarja Franca Jožeaf iz leta 1861. in njegov dekret o ogrsko hrvaški pogodbi z dne 1. januarja 1868 je priznal pravico Hrvaške do Dalmacije. Ali kakor mnogo drugih cesarsko habsburških besed se tudi ta ni nikdar izpolnila in Dalmacija je ostala avstrijska "kronovina", v vsakem oziru ločena od Hrvaške.
Avstrija ima pa še par stotisoč Hrvatov v Istri, ki so administrativno ločeni od onih v Dalmaciji.
Še večja je bila raakosanost Slovencev. Dasi žive popolnoma kompaktno in bi se bila slovenska dežela lahko ustanovila brez težav, je bil vendar teritorij, na katerem žive, razdeljen na pet različnih administracij, ne vštevši pri tem ogrske Slovence, ki so bili podvrženi ogrski vladi. Kranjska je bila edina dežela, katere ni Avstrija mogla parcelirati, ker ni bilo nobene druge narodnosti dovolj blizu, da bi bila mogla majorizirati kranjske Slovence. Na Štajerskem in Koroškem so bili podrejeni Nemcem, v Trstu s teritorijem Italijanom; Goriško je sicer slovenska dežela ; ali spojitev s Furlanijft je naredila narodno mešano pokrajino in dasi imajo Slovenci kljub temu večino, je Avstrija poskrbela za volilne in admini -strativne zakone, ki so dajali Italijanom preponde -ranco. Tako je tudi v Istri, kjer so Slovenci skupno s Hrv.ati v večini napram Italijanom.
Na Kranjskem živi poleg 95 odstotkov Slovencev pet odstotkov Nemcev. Njim pripada deželna aristokracija, večinoma naseljena v fevdalni dobi. V kranjskem deželnem zboru je to veleposestniško plemstvo imelo posebno kurijo, ki je štela 52 nemških volilcev. Ta peščica je imela v deželnem zboru 10 zastopnikov, natančno toliko, kolikor četrta kurija, v kateri je volilo vse ljudstvo! Veleposestniška kurija je seveda bila nemška. Ker je imelo tudi nemško mestece Kočevje za svojih 12,000 prebivalcev posebnega poslanca in ker je trgovskojobrtna zbornica poleg enega Slovenca volila enega Nemca, je imelo pet odstotkov nemškega prebivalstva eno četrtino dežel-nozborskih mandatov!
(Dalje prihodnjič.)
-- S. R. Z. ——
NEKAJ POJASNILA ZA KAMPANJO
miljondolarskega fonda S. R. Z. za svobodno Jugoslavijo.
Kaj ne, rojak, en miljon dolarjev je velikanska svota, toda če se bomo takoj v začetku ustrašili velike številke, potem je prav gotovo, da te svo-te ne bomo nikoli dosegli in da bodo Italijani lahko s prsti kazali na nas Jugoslovane, češ veliko jih je, pa se še toliko ne brigajo za svobodo svojega naroda, da bi zbrali tako malenkost, medtem ko žrtvujemo mi miljone ,da bi dobili javnost na svojo stran in tako prišli do živega srebra polne Idrije, najboljšega pristana v Jadransko morje, Trsta, važne pomorske 'luke Pulja, Reke, Zadra in vsega dalmatinskega obrežja z otoki vred, do svetovno znane Postojnske jame in na železju in rudninah bogatih krajev okoli Triglava in drugih jugoslovanskih krajev, o katerih nismo nikdar sanjali, da bi bili kdaj naša last, pa si jih bomo prisvojili sedaj, ko drže Slovenci, Hrvati in Srbi roke križem.
Torej v prvi vrsti je odvisno od vsakega POSAMEZNEGA rojaka, da dejansko pomaga v tej kampanji, od katere izida bo odvisna v veliki meri naša Usoda, če bo ta kampanja uspešna ali ne.
Da, ravno od Vas posameznikov bo v veliki meri odvisno, če se bomo lahko pred svetom pokazali, da nam je RES VELIKO LEŽEČE na tem, da postane naš narod svoboden in da smo pripravljeni žrtvovati vse, samo da ohranimo naše lepe slovanske primorske kraje in obvarujemo pred upadi nesramnih sovražnikov.
V prvi vrsti se morate odločiti, da boste napeli vse svoje moči, da se v vaši naselbini nabere kar največja svota, da bo vsak rojak in vsaka rojakinja in vsak slovenski otrok in kar največ Hrvatov in Srbov podpisanih na biralni poli, ki bo poslana vezana v lepo knjigo v .arhiv slovenske narodne vlade v Beli Ljubljani.
Ko je šlo za vladna posojila Svobode, ko so nabirali prispevke za Rdeči Križ in za druge vojne namene, smo bili Slovenci, vobče Jugoslovani med prvimi, ki smo pridno posegali po bondih in prispevali v razne namene, da pomagamo naši vladi v tej vojni za demokracijo.
Rojak, ali pa naj bomo sedaj mlačni, ko gre za svobodo (našega lastnega naroda, kateremu smo dolžni vse, ko gre za lepe in bogate jugoslovanske pokrajine, za katere nas hočejo ociganiti širokoust-ni laski imperijalisti in aneksisti? Gotovo ne! — bo odločen odgovor vsakega Jugoslovana ki ima pošteno srce, v katerem ni prostora za narodno izda jništvo. In rojak, vidite, od vas bo največ ležeče, kaka usoda bo zadela naš tolika stoletja trpinčeni narod!
In vprašali se. boste: "E, kaj pa bodo z enim miljonom?" Draiga duša, dandanes se ne more niti v nebesa priti brez centoV, kako naj potem dose-
žemo posvetno svobodo s praznim žepom?! Le zapomnite si: Denar je danes še vladar sveta. In prav resničen je tisti rek starega grškega Vladarja Filipa: "Ni zidu taJko visokega in širokega, da ga ne bi prekoračili z zlatom obložen osel."
V prvi vrsti je sedaj glavno, da zberemo miljon dolarjev ali več, da imamo sklad, s katerim bomo takorekoč "kupili" zlato svobodo našemu narodu. Vendar nas ne razumite napačno. Agitacija po časopisju bo stala velikanske svote, v teku mirovnih pogajanj bo treba dajati v javnost razne resnične statistike, seznaniti bo treba ves svet, posebno pa razne vlade in diplomatične kroge o resničnem položaju v primorskih pokrajinah ob Jadranskem morju in na ta način vsaj deloma pobiti laži, katere je raztrosila med svet po naših pristno slovenskih deželah hrepeneča imperijalistična Italija, ki je potrošila za to propagando že miljone in miljone dolarjev.
Take objave pa bodo mogoče edino potom časopisja. Kar ameriški listi računajo za take objave, je skoro neverjetno. Oglas v velikosti ene strani za enkrat stane najmanj $1,000.00. To je samo ena primera.
Misliti bo treba na komisijo, ki pojde v kraj, kjer bo mirovna konferenca. V Parizu je velikanska draginja, en tisočak za enega Slovdka za en mesec je malenkostna svota, treba pa bo več ljudi in mnogo pomoči, a vse to bo stalo precej denarja, kajti ta konferenca bo lahko trajala par mesecev, mogoče šest, zna se pa tudi zavleči za celo leto iri dalj. Tako bi vam lahko naštevali, da bi se vam lasje ježili in lahko si mislite, da ne bo miljon nikakor preveč. Srečni bomo, ako izidemo ceneje.
Ne moremo in tudi ne smemo naprej praviti vsega kar mislimo storiti, ker bi s tem izdali sovražnikom naš načrt, katerega bi jim bilo potem j ako lahko prekrižati. Mislimo pa, da je ekeseku-tiva S. R. Z. dosedaj uživala popolno zaupnost med narodom, kajti drugače ne bi tega gibanja podpirale take velike organizacije, kakor so S. N. P. J.; J. S. K. J.; S. D. P. Z.; Društvo sv. Barbare, S. S. P. Z. in razne druge organizacije. Če ne bi S. R. Z. v resnici zastopalo narodia, bi ne prišlo na drugo konvencijo nekaj nad 80 delegatov iz vseh krajev Almerike. Če bi eksekutiva S. R. Z. ne vodila naroda do pravega cilja in po pravi poti svobode, bi sedaj ta organizacija, in to brez vsake reklame, ne štela treh okrožnih organizacij z mnogimi podrejenimi podružnicami in 54 lokalnimi organizacijami S. R. Z. Vidite, rojak, to dejstvo samo na sebi kaže, da hoče narod popolno svobodo, da ntfče več tla-čaniti pod tujim jarmom.! in da popolnoma zaupa vodstvu S. R. Z.
tZadnja konvencija S. N. P. J., je sklenila, da prispeva Jednota S. R. Z. dvanaist tisoč dolarjev v ta naimen. To se pravi, da so delegati, ki so zastopali okoli 18,000 članov, odobravali narodno delo eksekutive S. R. Z.
Prišli bodo argumenti, da je to soc. ali pro-tikatoliška organizacija. V tem oziru rečemo, da je
vsako tako očitanje nespametno, kajti Slov. Rep. Zdr. je popolnoma in čisto narodna organizacija, ki se ne vtika v osebno, versko ali politično prepričanje posameznikov in katere namen je delati z vsemi danimi sredstvi za NARODNO SVOBODO SLOVENCEV v okvirju jugoslovanske federativne republike. Član te organizacije je lahko vsakdo, mož ali žena, duhoven ali socialist, liberalec ali klerikalec.
In kdor je Slovenec in ima še iskrico ljubezni do krajev, kjer mu je tekla zibelj, ne bo vpraševal sedaj v teh resnih časih, kake vere sem jaz, kake je oni, kakega političnega naziranja je ta in kakega je tvoj sosed, temveč bo storil vse, kar je storiti dolžan, kot sin ali hči slovenske matere, katere rodno zemljo MORAMO braniti pred krutim narodnim sovražnikom.
Rojak ali rojakinja, ki bi v teh resnih časih nasprotoval tej ideji, ki ne bi hotel žrtvovati časa, truda in tudi gmotno pomagati, je v duši izdajalec, na katerega bo bodoči rod kazial s prstom.
Brez razlike moramo pokazati vsi skupno fronto, ako hočemo kaj doseči. Mlačnežev med nami ne sme biti, temveč navdušeni za narodno stvar in svobodo, agitirajmo, delujmo in žrtvujmo, da spravimo skupaj malenkostno sVoto
EN MILJON DOLARJEV
Za svobodno Jugoslavijo:
FINANČNI ODSEK S. R. Z.
ZAPISNIK SEJE IZVRŠEVALNEGA ODBORA
S. R. Z.	•
Redni seji izvrže valne ga odbora S. R. Z., dne 2. januarja 1919, v navadnih uradnih prostorih organizacije predseduje br. Auigust Aučin. Navzoči: Filip Godina, M. V. Konda, Fr. Kerže, E. Kristan, A. J. Terbovec, Jože Zavertnik in uradniški nameščenec.
Čitajo se razni dopisi. Od krajevne organizacije S. R. Z. št. 38 v Forest City, Pa., je prišlo naročilo za znake S. R. Z. Glasom zapisnika druge redne konvencije S. R. Z. se naroči 5,000 lepo izdelanih znakov, ki se potem razpošljejo lokalnim organizacijam in članom, ki si jih želijo nabaviti.
V pretres se vzame slklep krajevne organizacije št. 11 v Detroitu, Mich., radi pomoči, kotero lahko da br. Joško Oven v slučaju, da organizacija potrebuje več govornikov. Sklenjeno, da se to-zadevo počaka do revizije računov, ko bo br. Joško Oven, ki je eden glavnih nadzornikov, osebno v Chicagi, da se o stvari bolj natančno domenimo.
Prečita se pismo okrolžne organizacije št. 1 v Lawrence, Pa., katere tajnik pošilja S. R. Z. ček za $400 in prosi, da bi ekselkutiva poslala br. Kristana na shod v Canonsburg, Pa., dne 26. januarja. Sklenjeno, da br. Kristtan gre na shod.
Prečitane so bile tudi prošnje iz raznih naselbin, ki prosijo, da eksekutiVa pošlje svoje govornike na njihove shode. V tem oziru se sklene, da se na
vsako pismo odgovori in prosi rojake in organizacije, da za vsak slučaj vedno prej vprašajo glavni urad, ako bo mogel poslati govornika na določeni ■ dan ali ne, in da še le potem, ko dobe odgovor iz glavnega urada, jasno določijo dan shoda.
Predloženi so bili razni računi, kateri se odo-bre in naplačilo izkaže. Br. tajnik poroča, da moramo imeti v uradu ročno blagajno in da je v ta namen že napravil par čekov v skupnem znesku $70, od katere svote da de.tajliran račun eksekuti-vi koncem meseca. To je odobreno in sklenjeno, da se zanaprej da glavnemu uradu ročna blagajna, iz katere se plačujejo-vse malenkostne pisarniške potrebščine kot znamke itd.
Uredniki glasil S. R. Z., se pritožujejo, da so dobili iz več krajev razne apele za nabiranje darov in prispevkov za razne organizacije, o katerih ne vedo, če imajo kakšne stike s S. R. Z. in lahko izrabijo sedanji položaj; vsled tega žele uredniki od ekselkutive nekake direktive.
Izvrševalni odbor S. R. Z. opozarja urednike -vseh glasil, da nobenih podobnih apelov ne priobčijo v svojih listih, ako ne pridejo skoz S. R. Z. Ta organizacija, postavljena od slovenskega naroda, si šteje v dolžnost, da varuje rojake pred nečuve-nim izkoriščanjem, in če želi kdo apelirati na dobrosrčnost naroda in nima dober in pravičen namen, bo rad predložil svojo stvar najprej v pretres eksefkutivi S. R. Z.
Isto velja tudi za centralizirane organizacije in vse druge, ki imajo kak stik s S. R. Z.
Sklenjeno, da se vrši revizija računov prvi teden v februarju in da se o tem obvesti nadzorni odbor.
Br. Kerže poroča, da je«bil na Shodu v Pitts-burghu, Pa., ravno tako tudi, da je bil povabljen na shod v Auroro, 111., na Novega leta dan. Šel je, toda vzel je pomotoma vlak Elgin in ko je prišel nazaj v Wheaton, je zamudil druigi vlak in potem se mu ni več zdelo, da bi mogel še ob času priti na shod. Poroča tudi, da je za nedaljo povabljen na. shod v Joliet, 111., toda tja pa ne bo mogel iti, ker sta on in br. Kristan poklicana po važnih opravkih v "VVashinigton, D. C.
Br. Aučin, blagajnik, poroča, da bi bilo dobro, da bi se dalo napraviti čeke s firmo S. R. Z.; pojasni se mu, da to banlka zastonj napravi.
Sklene se tudi, da se da tiskati zopet Slove-nian Review, ko hitro bo za to pripravljen materi-jal.
Prečita se tudi zapisnik seje finančnega odseka S. R. Z., kateri se odobri.
V glavnem uradu je sedaj radi kampanje mi-ljondolarskega fonda veliko dela, talko da je eni osebi nemogoče vse izdelovati in točno odgovarjati na pisma. Sklene se, da se dobi še pomoč, da bo šlo delo redno izpod rok.
Ker je ura že ena popolnoči, predsednik zaključi sejo.
A. J. TERBOVEC, tajnik.
IZKAZ PRISPEVKOV ZA S. R. Z., ZA DECEMBER 1918.
J. Paulenich, Sharon, Pa., darovi rojakov $11,50; J. Podbevšek, darovi rojakov v Red Lodge, Mont. $57-55; A. Simčič, darovi rojakov v Farrell, Pa., $35,00; L. Cotich, Woodnorth, Man, Can. $4.00; ILok. org. št. 16, Stauton, 111. $11.25; F. Kustelj, Cambridge, Pa. za-se in Podgornika, $5.00; J. Hafner, darovi rojakov v Burdine, Pa. $35.50; Geo. Pohar, darovi rojakov v Oglesby, 111. $27.75; Društvo št. 295 SNPJ. $3.05; J. Resnik, Whitney, Pa. $3.00; društvo št. 110 SNPJ. $10.(fO; F. A. Vider Camp Grant, 111. $1.00; F. Gorenc, Bonanza, Ark. $2.50; I. Cotič, darovi rojakov v Baltic, Mich. $29.90; G. Richtarič, darovi rojakov v Cliff Mine, Pa. $44.75; društvo št. 318 SNPJ. $16.00; Joe Madol, darovi rojakov v Garrettsvile, O. $7.50; L. Frank, darovi rojakov v Mansfield, O. $17.00; kraj org. št. 36 v South Fork, Pa. $4.00; J. Tisol, darovi rojakov v Pulman, 111. $24.05; John Balant, darovi rojakov v Barberton, O. $275.00; kraj, org. št. 46 v Smithdale, Pa. $8.60; F. Krek, darovi, Livingston, 111. $2.15; F. Lukman, Portland, Ore. $1.00; J. Bedenko, darovi rojakov v Mohrland, U. $54.00; kraj. org. št. 3, Ely, Minn. $7.50; kraj. org. št. 49. Farrell, Pa $35.-00; L. Loushin, darovi rojakov v Pueblo, Golo, $14.-35; Sgt. Komotar, Camp McClellan, Ala. $2.00; kraj. org. št. 40, Murray, Utah, $6.30; Jac. A. Ambrožič, darovi rojakov in prispevki kraj. org. v Eveleth, Minn. $81.55; Pvt. Jos. Hitti, Camp Sherman, O. $5.-00; kraj. org. št. 42, Virden, 111. $21.35; F. Gradišek, darovi rojakov v Lorain, O. $50.00; kraj. org. št. 38, Forest City, Pa. $4.35; F. Tršar, darovi pulmanskih fantov, $103,58; Tony Zadel, darovi rojakov v Daviš, W. Va. $30.00; J. Bergant, Willard, Wis. $4.00; F. Jug, Mineral, Kans. 0.60; Ignatz Flere, darovi v Glen-coe, O. $20.00; J. Kramar, Issaquah, Wash. $2.00; Preostanek veselice društva 138 SNPJ. Cannonsburg, Pa. $45.85; F. Pergar, darovi rojakov v W. Frankfort, 111 $21.50; J. F. Durn, Collinwood, O. $7.00; M. Zu-gelj, Murray, $1.00; A. Knafelc, darovi rojakov in kraj. org. S. R. Z. v Verona, Pa. $10.00; A. Homovtz, DeKalb ,111. $2.50; Okrož. Org. št. III. Gros, Kans, $50.00; J. Zeleznikar, darovi nabrani v Thorpe, W. Va. $25.20; J. Langeholc, darovi nabrani v W. New-ton, Pa. $13.10; A. Obed. Browder, Ky. $1.00; A. Pri-jatel, Bradley, 111. $1.33; Kraj. Org. št. 38. Forest City, Pa. $2.00; Tony Semec, darovi rojakov v Meadow-lanis, Pa. $51.00; A. Jurca, darovi rojakov v Kenosha, Wis. $35.05; Jos. Kotar, Detroit, Mish. $2.00; okrož, org. v Clevelandu, O., $3450.00; Mrs. J. A. Ambrožich, darovi žena v Eveleth, Minn. $43.25; J. Kern, darovi rojakov v Canonsburg, Pa. $30.7^; Joe ZnidiailSič,l Mexico City, Mex. $10.70; L. Krasna, tajnik Okrož, org. št. II. $22.50; F. Savs za Radelja in Knafelca $6.00; SSPD št. 80. Hermine, Pa. $10.00; A. F. Meis-geier, Anaconda, Mont.. $1.00; kraj. org. št. 44 v E. Palestine, O. $10.25; Mrs. A. Eltz, Butte, Mont. $5.00; (F. Smith); S. R. Z. št. 3 v Elv, Minn. darovi, in prispevki $65.55; H. Grebene, Detroit, Mich. $5.00; F. Petaus, N. Tonawanda, N. Y., $20.00; kraj. org. št. 11 v Detroit, Mich., $250.00; kraj. org. št. 6 v Herminie, Pa., $170.00; F. Radel, darovi rojakov W. Midlesex Pa. $5.00; kraj. org. št. 39 v Aurora, 111. $3.50; F. J. Mahnich. darovi rjoakov v Biwabik, Minn. $16.00; J. B. Mihelich, darovi rojakov v E. Helena, Mont. $17.50; M. Karnel, darovi rojakov v Somerset, Colo. $77.50; J. Kozel. Ludlow, Colo. $12.00; J. Streli, darovi rojakov Rockvale, Colo. $16.75; kraj. org. št. 54 v New Yorku, N. Y. $50.00; J. Jenček, Reed, Pa. $2.00; J. Kozina, Aurora, Minn. $6.50; F. Milavec, Black Diamond, Wash. $2.00; P. Žnidaršič, Terre Haute, Ind. $1.50; kraj. org. št. 39 v Aurora, 111. $1.50; dr. št. vcj SNPJ. Eveleth, Minn., preostanek veselice $100.00, M. Krizman (Oblak), Herrin, III. $5.00; F. Kokalj, darovi rojakov v DeKalb, 111. $27.00; kraj org. št- F v Herminie, Pa., nabrano na veselici na sv. večer $116,-40; Ig. Magister, Pittsburgh, Pa., $4.00; A. Križman-čič, Newburgh, O. $15.00; kraj. org. št. cr v Forest C.ity, Pa., $100.00; kraj. org. št. 47 vPulman, 111., $20,-35; kraj. org. št. 40 v Murray, Utah. $4.00; F. Novak, l os Angeles. Cal. $200; dr. št. 85. JSKJ. Aurora, Minn. $17.80; Tony Ukman, darovi rojakov v Moadovlands,
Pa. $62.00; Geo. Raspotnik, darovi rojakov v Porta-ge Pa. $11.00; karaj. org. št. 46 v Smithhdale, Pa. $4.20; kraj. org. št. 4 v Mihvaukee, Wis. $50.00; F. Magajna. Smithfield, Pa. $20.00; A. Glavan, darovi rojakov v S. Fork, Pa. $43.00; F. Zadel, darovi rojakov v Witt, 111. $6.45; okrož. org. št. v v Laivrence, Pa., $400.00; kraj. org. št. 38 v Forest City, Pa., $9.80; L. Kveder iz Indianapolis. Ind. $1.75; kraj. org. št. 24 v St. Louis, Mo. $14.00; kraj. org. št. 23. Sublet, Wyo. $700; M. Martz, darovi rojakov v Buhl, Minn. $20.75; J. Debleah, darovi rojakov v Gary, Minn. $9.-00; kraj org. št. 35, Winterquarters, Utah, $11.10; kraj. org. št. 31, Kokomo, Ind. $2.20. Mali zneski v gotovini in znamkah $7.62; F. Kramar, Farrell, Pa. $14,-00; Cerne, Issaquah, Wash. $1.00; Zurc, Akron, O. $19.25; Ivan Cotic, Baltic, Mich. $8.00. Skupaj $6742.58.	A. J. TERBOVEC, tajnik S. R. Z.
«<5® ct®
THEODOR ROOSEVELT MRTEV.
Theodor Roosevelt, ki je rad veliko govoril in rad videl, da so drugi veliko govorili o njemu, je mrtev. V nedeljo je šel spat in se ni več zbudil. Zdrav niki pravijo, da se mu je v pljučah sesedla kri.
Tedy Roosevelt je imel tako naturo, da je poleg velikega govorjenja tudi rad robantil. Iz tega ro-bantenja je ameriš. meščansko časopisje sklepalo, da so v njemu združene vse tiste čednosti in elementi, ki so za pristnega Amerikanca potrebni. Eni pravijo, da je bil v marsičem podoben nemškemu kajzerju.
V javnem življenju in politiki ga je kapitalistično, časopisje slavilo in povzdigovalo kakor nromotorji svoje "ring fajtarje" in ga v tem smislu proglašalo kot prvaka, ki mu ni para v narodu. Sedaj, ko je mrtev, ga slave še kot posebnega duševnega velikana in kujejo njegov spomin v deveta nebesa. Toda v tem je precej purgarske hinavščine.
Za svojo interesantnost in originalnost se je imel Roosevelt zahvaliti svojemu temperamentu, ki je vedno rad kljuboval in se upiral, če ni veljala njegova, celo tistim, ki so ga cenili, oboževali in povzdigovali, tako da jih je mnogokrat spravil v zadrego in včasih izpeljal celo na led. Ta temperament, ki je lasten večini Amerikancem, ki se pa ne izrazu je v vseh in ni tako v vseh poosebljen kakor je bil pri Rooseveltu, je dobil na tako važnem mestu kakor je predsedništvo Zed. držav, še večji značaj in obseg. Vsa šola, višja izobrazba in poli^anost, ki se od ljudi na takih mestih pričakuje, ni mogla izbrisati ali za-temniti Rooseveltovega karakterja. Njegova natura je bila jačja od vse politure. Če je to smatrati za imenitost, tedaj je z Rooseveltom res umrl eden najbolj imeniten Amerikanee sedanje dobe.
V službi državništva in politike, ki mu je bilo kot advokatu poklic, je iztuhtal proti svojim političnim nasprotnikom vsevrste moralne pritiske. Ustanovil je zloglasni Ananias klub, in vihtel nad vsemi, ki jih je vanje vpisal, svojo veliko batino. Hodil je rad na lov, jezdil divje konje,, iskal nove kraje in potoval. Pred svojo smrtjo, pravijo, se je spomnil celo delavcev in zagovarjal, da se jim zvišajo plače. Neverjetno to ni. Vzlic temu si pri delavstvu ni pridobil nobenih simpatij, in dojm, da. služi kot Američan obema — delu in kapitalu enako, in da sovraži vsako razredno gibanje, ki bi ločilo Amerikanee v sovražne tabore, je delavstvo le še bolj raz-kačilo. Sedaj ga hi več.
ADVERTISEMENT
Slov. delavska
Ustanovljena dne 26. avgusta 1908.
podporna zveza
Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Penn.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 2, Box 113, West Newport, Pa.
Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., Johnstovra, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČM, 634 Main St., John-
stown, Pa.
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH, 170 Main St., rFanklin,
Conemaugli, Pa. Blakajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Claif Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČVAR, R. F. D. 2, Bos 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
1.	nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St., Numrey HU1,
N. S. Pittsburgh, Pa.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, East Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPČK, R. F. D. 3. Boš 146, Fort
Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstovm, Pa.
URADNI GLASILO: "GAS NARODA." 82 Cortlandt Street, New York City.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno pro-šeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se nastovljajo: Blaž Novak, Title Trust and Guarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo družtveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
LJUBEZEN JAPONCEV DO GLASBE.
V zelo redkih slučajih se je Japonska tako razlikovala od zunanjega sveta kakor v glasbi. Kakor Kitajska, Siamska in druge, dežele na skrajnjem vstoku, je tudi Japonska velika oboževalka glasbe, in sicer v mnogo obsežnejšem smislu kakor v Evropi ali Ameriki. Leon Lansherg, ki je prepotoval daljni vstok in pozna glasbo, pripoveduje, kako veliko vlogo igra godba na Japonskem, bodisi v mirnem ali vojnem času, v javni službi ali službi religije. Toda njih glasba je v primeri 3. drugimi državami sveta zelo — zelo različna. Amerikanec ali evropejee, iki bi poslušal japonski orkester, bi,k°maj spoznal izvajanje glasov, ki naj označujejo sploh kakšno glasbo. Na drugi Strani se zde Japoncu najboljše evropske zapadne skladbe kakor na pr. od Bethovena in Mozarta, najslabša godba. Dr. Miller pravi v svojem poročilu "Društvu za raziskovanje na daljnem vsto-
ku", da je nekoč, ko je govoril o glasbi in umetnosti z nekim plemenitim in zelo visoko kulturno stoječim Japoncem, dejal, da kompozocije Bethovena in Mozarta, kakor tudi vseh ostalih klasičnih glasbenih umetnikov, imponirajo na Japonskem samo kulijem in ženskam. Noben naobražen in kulturen Japonec jih ne more prenašati.
Ako se čudimo, zakaj Japonci ne zapopadejo tega, kar mi imenujemo ali smatramo za oboževanje, moramo vedeti, da tudi mi ne obožavamo tega, kar je po njih mnenju vredno obožavanja. Pravilna sodba teh razlik med obožavanjem glasbe mora obstajati v tem, da je njih glasba vredna resnega vpo-števanja in cenitev vsled tega, ker ta cenitev ne temelji ne za nas niti za Japonce na nobeni znanstveni dogmi, ampak je zgolj sad stoletne odgoje in občutkov ; kajti godba je umetnost, ki prihaja bolj iz sentimentalnosti kakor pa tehnične inteligence, in je med ljudstvom posebno vplivna vsled tradicij, pcdnebja ,temperamenta in izvrševanje dela.
Med Japonci ima godba nekakšen poseben sveto-sten izvor. Mitologična pripovedka pravi, da izvira glasbena umetnost od bogov, ki so hoteli potolažiti jezo boginje, vsled katere je izginila iz nebes vsa blaženost in sijaj, in povzročila med svetniki veliko trpljenje in mizerijo. Da jo potolažijo in spravijo nebesa zopet v sklad in sijaj, so bogovi iznašli melodije. Ko se jim je to posrečilo, se je razlila v nebesih zopet blaženost, svetost in sijaj. Simbol tega vspeha je danes godba in ples.
Japonska ima danes dva sistema godbe, svojega in zapadnega. Med tem ko se drži čvrsto svoje nekdanje glasbe s skalo petih not in njenimi karakterističnimi ritmi, je upeljala tudi oktavo ali skalo osmih not in harmonijo zapadne glasbe. V armadi in mornarici ima organizirano godbo po evropejskem sistemu, in mnoge imajo evropske godbene vodje. Ena glavnih teh godb — Imperial guard — ima orkester ki ga je oraniziral Mr. Leroux, glasbeni vodja francoskih vojaških zborov. Prvi vspeh, ki ga je dosegel Mr. Leroux je bilo vglasbenje japonske narodne himne, nazvane "Kimigajo". Skladba te himne je nenaznega izvora v besedah in glasbi.
Toda kakorkoli se glasba med orientom in oci-dentom razlikuje, eno je gotovo: 'kakor pri vseh ostalih narodih, tako tudi pri Japoncih — kakor se je izrazil E. Yamada, glasbeni instructor japonskega orkestra, ki je bil v Ameriki — je učinek gcdbe povsod isti. Neki kitajski filozof je dejal, "da godba povzroča, da se nebo priseli za en čas na zemljo".
^
INDIJANCI IN NJIH SVOBODA.
Rev. Red Fox Skiuhusku, duševni vodja severnih Indijancev piše v Seattle Post Inteligence z ozi-rom na svobodo Indijancev in državljanstvo sledeče :
Mi, ameriški Indijanci te zemlje, pozdravljamo vsepovsod tiste, ki postanejo Amerikanci. Toda vsi Amerikanci naj si zapomnijo tole: Sovraštva ni bilo, dokler ni belokožec grešil nad rdečekožcem z dolgo
vrsto pretrganih pogodb in jih zamenil z nekakašnim gumijevim pečatom. Ameriška zastava je dala državljanstvo vsem plemenom in narodom na svetu, naj so že znali pisati in čitati ali ne, le ameriškim Indijancem ne.
Irec pravi, da je vzrok, da Indijanec ni državljan, jednostavno v tem, ker je tukaj rojen. — Naša duša v tej vojni, kakor vsaka duša ameriških Indijancev, je bila z Ameriko. Pri nas je "hyphen" ali polovičarstvo nezinana reč; nič ne vemo o tem, kar drugi govore, da drže s temi ali onimi; mi smo 100% Amerikanci.
"Ljubezen v srcu Indijanca je, ki ga goni, da napenja lok proti sovražnemu vpadalcu, toda mi še vedno prosimo ameriško ljudstvo in vlado, naj nam da, nič druizega, kakor naše pravice. Še vedno trkamo na kongresna vrata za svobodo, da postanemo del ameriške zastave.
Danes služi skoraj 9,000 rdečekožcev, ki so prostovoljno ponudili svojo kri za zmago Amerike. Izmed 300,000 Indijancev v Zedinjenih državah, je šlo 85% prostovoljno v vojno, in 15% je bilo vsled mešane krvi vzetih potom vpisovanja. Naši ljudje so vz>eli nad $50,0000,000 Liberty bondov in za rdeči križ so prispevali nad $2,000,000.
Tako velika demonstracija dejanja zasluži pozornost vseh patrijotičnih Amerikancev, da se nas spomnijo in vlože v kongresu predlog, da postanemo z drugimi vred popolni državljani, to je, da vživamo tiste pravice, kakor ostali.
Ako je naših 9,000 ponudilo svoje življenje, zakaj ne bi postali njih ljudje svobodni, kot ostali narodi v ameriški zemlji? — To je res važno vprašanje.
ZAKAJ JE LINCOLN LJUBLJEN?
Zakaj je izmed vseli Amerikancev Lincoln najbolj priljubljen? Washington je bil v dejanjih večji od njega. V posebnih intelektualnih atribucijah, so bili Franklin in drugi njemu enaki — eni so ga celo prekašali. Kar dela Lincolna priljubljenega, je njegova celotna osebnost. Lincolnovi možgani so bili ja-ki, tcda najboljše v njih je bil moralni vpogled. Njegova misel in srce sta bila oženjena, kakor mož in žena. Bil je eden izmed onih redkih, mehkih in tolerantnih duhov, ki se je kedaj povspel na vihrajoči lestvi, ki vodi do politične eminence. Nobeno sovraštvo mu ni razjedalo dušo, nobenega maščevanja in ponosa ni čutil v sebi. Srečal je javno furijo in jo je pustil, da je šla mimo. Proti naši imperialistični in trikarski vojni, ki so jo proglašali svoječasno napram Mehiki, se ni dal zaslepiti s " patrijotizmom". Najmlajši član illinoiške postavodaje, je bil eden izmed dveh od vseh ostalih v postavodaji, ki je šel svojo pot proti javnemu mnenju in predsodkom v najbolj občutljivih dnevnih zadevah. Ko je bila civilna vojna končana, je stal trdno kakor skala proti temu, da se Jug kaznuje. Njegova stranka je v kongresu in v časopisju sikala in bljuvala z nenavadno strupenostjo ogenj maščevanja, ki je lasten zmagovalcu. S
plemenitostjo, ki se ne da primirjati, je zavzel stališče rekonstrukcije, in vsakemu Amerilcancu bi danes dobrodošlo, da prečita njegove razloge za ponudbo prijateljske roke z Louziano. Skrajno krvnordeči so pihali in protestirali proti tej "slabosti" Lincolna. Toda v tej "slabosti" je bila Lincolnova zmaga. Kako "poluho daječ" in "ne konsekventen" je bil Lincoln s svojo znano parolo: "s sovraštvom proti nikomur, usmiljenje do vseh!" In kako jasno pomirljiv in plemenit postaja danes, ko je razboriti in maščevalni prah tedanjih dni, izginil iz atmosfere!
Na drugi strani oceana, zlasti na Angleškem, vodijo strastno agitacijo za to, da bi se potopilo nemško brodovje, ki je bilo po pogojih premirja izročeno zaveznikom. To je misel, ki bi lahko vzradostila srce vsakega radikalnega pacifista; uničenje bojnih sredstev bi moralo izzvati viharje navdušenja pri ljudeh, ki mislijo, da je vprašanje miru in vojne odvisno od tega, koliko je pušk in topov na svetu. Če pa smatramo člane angleške vlade za trezne in razumne ljudi, tedaj moramo priznati, da ne uganemo, kaj mislijo doseči s svojim namenom. Ladje so bile zgrajene z ogromnim trudom; v njih je ogromen materijal, vrednost, ki jo reprezentirajo, je ogromna. Med zavezniki je bilo vedno veliko razburjenje, kadar so Nemci tekom vojne uničevali vrednost, in to razburjenje je bilo opravičeno. Ali tisto barbarstvo se je godilo tekom vojne, ko so strasti do skrajnosti raz-vnete in je razum od njih pogostoma popolnoma utišan. In če je bilo pravično obsojati vandalizem v takem času, koliko bolj bi ga bilo obsojati sedaj, ko molči orožje in je absolutno potrebno, da dobi razum prvo besedo? Uničenje miljonov in miljonov vrednosti bi bil enostaven vandalizem in nič druzega ne.
Nihče še ne ve, kaj ukrene mirovni kongres glede na oboroževanje. Zdi se pa, da bomo tudi po tem miru še imeli puške in kanone,, dreadnoughte in tor-pedovke in da bo vsled tega vse, kar nameravajo potopiti, tudi v sedanji obliki imelo svojo vrednost. Ali če bi se zgodilo, da se odpravi vse orožje, kar bi nam bilo všeč, v kar pa ne verujemo, ne bi bilo nobenega vzroka za potapljanje ladij, kajti toliko sposobnosti ima tehnika naših dni vendar, da bi znala bojne ladje adaptirati za mirovne naloge.
VAŽNO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora vsak naročnik imeti list plačan v naprej. Ne na nas, temveč na vas je ležeče, če hočete imeti vse številke Proletarca. Vi imate na svojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodna številka lista je (592) in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam takoj ustavimo list.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega soc. kluba se vrševsak drugi in četrti petek v mesecu v Ilirija dvorani", 30— lst Ave. Ker so vedno važne stvari na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji.
John Lenko, tajnik.
in ladjegradniška organizacija je sprejela kompromis za 47 ur.
Pravi socialist n« sme biti reior-vist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanj« le sam ▼ sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki i« niso prepričani
da. Pregledovanje laSano* in imetja se mora vrSiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vse note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune, če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne štejejo več kot imovina banke. Ako Be je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah, če banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Ckicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je šlo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso, povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Bine Island Av\, vogal Loomis in 18.
Neodvisna delavska stranka za okraj Oook je ustanovlenja, in s aktivno udeleži volilnega boja že spomladi pri mestnih volitvah. Člani bodo plačevali na leto $4.00 prispevkov in prejemajo tudi tednik New Majority. Organizacijo bo vodila eksekutiva, obstoječa iz 15 članov. Prva redna konvencija, ki se vrši dne 12. januarja 1919, izvoli tudi kandidate za pomladanske volitve. Za mesto je postavila stranka tele zahteve:
Poobčinjenje vseh javnih naprav, posebno cestnih železnic in naprav za plinsko in električno razsvetljavo.
Demokratiziranje javnega ljud-sltošolskega sistema.
Boljše zdravstvene in sanitarne razmere.
Priznanje delavskih unij od vseh mestnih departmentov.
Policija mora biti nevtralna pri industrijalnih sporih.
Mesto naj gradi hiše za delavske družine.
Neizprosen boj proti nesanitar-nim pekarijam, kuhinjam, delavnicam in tovarnam.
Razširjenje parkov, igrišč, telovadnic in mestnih gozdov.
Ustanovitev mestnih trgov za živila.
Pravična razdelitev davkov; bogatini se prisilijo, da nosijo njim odkazano davčno butaro.
Delavske unije po vseh angleški državi agitirajo za 44 ur dela na teden. To pomeni osem ur dela na pet dni v tednu in štiri ure ob sobotah. Zveza transportnih delavcev je predložila vsem občinskim in zasebnim tramvajskim črtani zahtevo, da se mora uvesti 44urni tedenski delavnik s seda-nio plačo. Ravno to zahtevalo la-djegradniški delavci. Inženirska
VAŽNA IZKUŠNJA.
Velikega pomena je besed^ "hrani". Ta pomenja, da (kupite le one stvari v katerih najdete vse ugodnosti, to je ena večjih izkušenj katere nas je naučila ta svetovna vojna in še posebno u-činkuje pri kupovanju zdravil. V slučajih želodčne nerednosti, splošne oslabelosti, zaptrnja, ne-prebavnosti, glavoboli, nervoznost, itd. odrecite se absolutno vseh manj vrednih in ponarejenih zdravil, ter vedno vzemite le Tri-nerjevo ameriško grenko vino. To je sestavljeno iz samih najboljših snovi za čiščenje želodca, za pomoč slabi prebavi in za ojačenje celega životnega sistema v popolnem zadovoljstvu. Dobi se v vseh lekarnah po $1.10. — Triner's Li-niment je izvrstno dobro zdravilo proti revmatizmu, nevralgiji, zavijanju in oteklosti, itd. To se da faktično dokazati v sto in sto slučajih dnevno. Mr. John Vratnik nam je pisal dne 18. dec. 1918 iz Genoa Junction, Wis." Terpel sem na revmatizmu tako, da nisem mogel zapustiti svojega stanovanja skozi celo leto. In sedaj me je Trinerjev Liniment zopet postavil na noge in zato ga tudi priporočam vsakomur kdor trpi vsled revmatizma." V lekarnah cena 35 in 65 e, po pošti pa po 45 in 75c. Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANp "CLEARING HOUSEv\
Kaj to pomeni za ljudstvo, če Je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavo-
Severov Almanah za Slovence za leto 1919
ZASTONJ!
Vprašajte za naš Almanah v lekarni. Dobi se popolnoma brezplačno. Ako vam ne more ustreči vaš lekarnar, potem pišite direktno nam. Povejte vsem vašim prijateljem o tem. Mi želimo, da bi vsakdo imel enega teh Almanahov v svoji hiši.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Preizkušena domača zdravila.
Kašeli in gripa 80 seda;> nekaj navadnega.
J o f	ge tega rešite »in pre-
prečite druge posledice, rabite Severa's Balsam for Lungs (Severov Balzam za pljuča), ki je izvrstno zdravilo proti kašlju. Cena je 25c in 50c.
Neorebavnost naredi bolnika Slabotnega, privede do zaprtnice in splošne onemoglosti. Severa's Balzam of Life (Severov življenski balzam) pomaga pregnati te bolezni. Ojači ves telesni sistem in privede jetra k pravemu delovanju. Cena 85e.
Cl-.f iofli pomeni.splošno dobro zdravje.
JCU1 Da zadoibte slast do jedi in ohranite, tedaj vzemite Severa's Stomach Bit-oters. (Severov želodčni grenčee). Mala doza od časa do časa čudovito pokrepča človeka. Cena 75e in $1.50.
Liniment se moral ralt,iti Pr°ti revmatizmu in nevralgiji; poznan je, da pomaga ustaviti bolečine, ujed in ščipanje. Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje) je izvrstni liniment za take slučaje. Cena je 30 in 60c.
Žena in dekleta s° fel° podvržene raznim boleznim m vsled tega so mnogokrat nezmožne opravljati svoja vsakdanja dela. Severa's Regulator (Severov Regulator) se toplo priporoča v vporabo proti takim boleznim. Cena $1.25.
Hrlitnhnl navadno izvira iz obistnih nered-nosti. Proti temu najdete kot najboljše zdravilo Severa's Kidney and Liver Re-medy (Severovo zdravilo za obisti in jetra). To je izvrstna pomoč za take bolezni. Cena 75c in $1.25.
Glavobol zahteva takojšnjo pažnjo. To storite lahko s tem, da vzamete eno ali dve Severa's "VVafers (Severov prašek zoper glavobol). Cena 25c.
Nečista kri je glavni vzrok turov, priščev, krast in drugih kožnih izbruhov. Vse to naj se zdravi s -čiščenjem krvi. Severa^ Blood Purifier (Severov kričistilec) je izvrstni pripomoček. Cena $1.25.
Slabi Živci P"na®aj° nervoznolt in izgubo spanca, histerijo in oslabelost. Ako hočete ojačiti ves vaš živčni sistem, tedaj rabite Severa's Nervoton (Severov Nervoton). To je izvrstna tonika za utrujene živee. Cena $1.25.
Zaortnica nava(lno povzroča omotico, oslabe-lost, zlatenico in razne jetrne ne-rednosti, katerih se lahko obvarujete s pravilnim vporabljenjem Severa's Liver Pills (Severove jetrne kroglice). Te navadno hitro delujejo. Cena je 25c.
Mazilo za rane, ki hitro zdravi ne le rane, ampak tudi vse praske, o-parjenost in opekline kakor tudi, ako ste se vre-zali; je zelo potrebno zdravilo vsaki hiši. Poskusite Ševera's Healing Ointment (Severovo zdravilno mazilo), to je zelo dobro mazilo. Cena 25c.
Srbečica kože znana kot §arJe> lišaj, kraste, ' mali kožni izpahki, itd., se hitro odpravi z vporabljenjem "Severa's Skin Ointment (Severovo mazilo zoper kožne bolezni. Cena 50c.
Severova domača družinska zdravila se prodajajo pri vseh lekarnarjih. Vprašajte vašega lekarnarja po njih, in ako vam on ne more ustreči ali jih ne morete dobiti v bližini, kjer živite, tedaj pošljite vaše naročilo naravnost nam.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
66
99
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, "koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Kašelj
najsibo pri otrocih ali odraslih, se ne sme nikdar zanemariti. Kašelj je znak prehlajenja in ga je treba takoj lečiti. Nikoli vam ne bo žal vzeti
Severa^
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča), ki je zelo prijetno zdravilo proti kašlju, prehladu, bodcu, bripavosti in kadar v grlu boli. Z:1 o priporočljivo je za novorojenčke, otroke in odrasle. Cena 25 in 50 centov v vseh lekarnah.
Severov Almanah za Slovence
za leto 1919 je gotov in pripravljen za razpečavanje v vseh lekarnah ali pa naravnost od
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno Bteklenico Dr. Richterjevega
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revmatični! bolečinah, prehladu, zavstavljenju itd.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra,
35c. in 65e. v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York, N. Y
Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BR0AD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA.
PAZITE IIM HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaš beli denar za črne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko eeni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na panretu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar še danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajcmo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Sprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, II«.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
i *
1Z"ADAR potrebujete drustveDe po-
trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F*. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirane.
5	S
Dr. W. C. Ohlendtrf, H. D.
Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
CARL STROVER
Aflorney at Law -
Zastopa na vseh sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin Potokarja? S«7eda. To je "VIL-LAGE INK" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 460 GRAND ME., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 163S Blue Island Ave., (Adv.)	Chicago, 111.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $4.00, pol leta pa $2.00.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave Chicago, Dl.
IBE3BE
in
Največja sit venska zlatarska trgovina
Frank Černe
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
0
Pilite po cenik, kateri se Vam pošlj* brezplačno. Najboljše blago.	Najnižja cena.
J lil L
J LrJL
J IžJ L
0
im.=SI
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Halo povišanje een je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvdr več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavo-bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej 7 koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobr? tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razsta vah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prts—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Ashland Ave.	Chicago, 111.