ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PTUJSKI GRAD IN NJEGOVA OKOLICA V NOVEM VEKU Vsak kraj živi določeno skupno življenje z drugimi kraji in z okolico. V tem sožitju raste posamezni kraj s širšo ali višjo organizirano dejavnostjo v središče svojega okoliša. Za sre- diščno vlogo sedanjega kraja so pomembni pri- roda s surovinami, prometna lega, kulturni za- vodi ter tebnika proizvodnje. V preteklosti z naturalnim gospodarstvom v zgodnji fevdalni dobi pa je zlasti obrambna lega razvila za sre- dišča okolij najprej gradove, nato pa zraven gradov mesta, ki so postala s kapitalizmom ne- oporečna središča krajin. Grad v sestavu svojega okolja predstavlja kot organizacijska celica pomembno stopnjo v raz- voju fevdalne družbe. V fevdalnem družbenem- redu, ki je podrejal podložniku osebno^ gospodar- sko in politično fevdalcu, je bil grad tudi go- spodarsko središče svoje okolice, dokler ga niso s tega, pokrajino vsestransko obvladujočega po- ložaja izpodrinila mesta z denarnim gospodar- stvom. Mesta so na teme'lju obrtniških, promet- nih in trgovskih privilegijev omejila središčno pokrajinsko vlogo gradov na njihovo upravno in sodnoipolitično dejavnost kot središča zem- ljiške gospoščine. Kako je grad doigraval svojo središčno pokrajinsko vlogo v novem veku, kako je v tem času vezal zlasti s tlako in naturalnimi dajatvami okolico nase ter bil njeno središče, iposkušamo v naslednjih vrsticah nakazati s primerom gornjega grada v Ptujui. Srednjeveški grad v Ptuju je bil sedež upravi- telja^ salzburške zemljiške posesti, ki je segala od Hajdine do Središča. Z upravno razdelitvijo Skica ptHJskograjske zemljiške gospoščine 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO salzburške zemljiške posesti na posamezne zem- ljiške gospoščine, kot bo. bile Bori, Dornava, Or- mož, Središče, Vurberg itd., pa je postal ptujski grad tudi sedež za upravo precej sklenjenega ozemlja, ki ga je neposredno upravljala salzbur- ška cerkev s ptujskega gradu, tako da se je po- krajinski pojem ptujske zemljiške gospoščine že v visokem srednjem veku ustalil za pokra- jino severno, vzhodno in jugovzhodno- od Ptuja s kakimi 30 vasmi (oziroma uradi,) med Dravo, Čmnljo, Bratislavci, Slomi in Bukovci«. V vsem srednjem veku so iptujski igraščaki brezuspešno poskušali, da vključijo ptujisko mesto v sestav svoje zemljiške gospoščine in n. pr. s sodstvom nad meščanskimi obrtniki, s podpiranjem obrti v ptujskih predmestjih, z mitnino, carino ali sejmino zavrejo vedno tesinejše gospodarsko so- delovanje mesta iz okolico. Ko so Habsburžani 1511 nasledili salzburške škoife v posesti ptujskega gradu, so ga oddajali v zakup posameznim fevdalcem, dokler ga niso pridobili zagrebški jezuiti, ki so ga 1656 prodali grofu Valterju Leslieju, cesarskemu maršalu in povefljujočemu generalu v Vojni krajini. Z Les- lieji je dobil grad Ptuj za več kot 150 let stalne rodbinske posestnike, ki so meje svoje zemljiške gospoščine ohranili trajne. Pravni temelj za po- sestno ustaljenost je postavil že Valter Leslie 1663 z ustanovitvijo ptujsko-grajskega (enotnega s če- škim) fidejkomisa, to je dednega in neprodaj- nega posestva s posestniki, ki so- samo njegovi užitniki. Manjše pridobitve (nakup podložnika v Jiršoivcih, pridobitev kmetij v Bukovcih in Novi vasi 1658; podedovan je vinograda na Ko- ričakovem vrhu nad Zavrčem, 1673; nakup njiv in travnikov od mesta Ptuja v Roigoznici 1676; Gregoričeve kmetije v Svetincih, vasi Trnovci in Ločič ter gornine v Ločiču in zamenjava posesti na Hajdini za posestva v Novi vasi 1684 ali na- kup vinske trošarine znotraj mestnega obzidja v Ptuju od meščana Petra Martina Kurtija 1690) so ptujskograjsko zemljiško posest samo- zaokro- žile. Pridobitev vinske trošarine v Rogatcu 1677 pa je bila zvezana s Ptujem samo izačasno, ker so jo Leslieji kmalu priključili zemljiški gospo- ščini v Rogatcu. Podložnike je vezala z gradom zlasti tlaka*, ki je še v poznem srednjem veku, kO' sO' jo začele nadomeščati denarne dajatve, postavila v službo gradu vso potrebno delovno silo- podložnikov. Poljska, travniška, gozdna in vrtna dela, vzdr- ževanje in zidanje grajskih stavb ter vožnje so v začetku novega veka ustvarjale, iz podložni- ških vasi delavska naselja, ki so pod vodstvom županov in grajskih stražarjev oskrbovala graj- sko izemljo ter vse grajske potrebe v časovno skoro isti izmeri kot svoje lastne, tako da je gospoščina predstavljala enotno, po navodilih iz gradu upravljano in obdelovano posest. Ne- sposobnost gospoščinskih uprav, da se znajdejo v zmagovito najpredujočem denarnem gospodar- stvu, turški vpadi in kmetski upori so- v svojih posledicah pripeljali v XVI. in XVII. stoletju do popolnega obubožanja prebivalstva v rav- nem Pomurju in Podravju^ in v zvezi s tem do nujnosti, da se na novo uredijo obveznosti tlake med vasmi ter gradom. Nove obveznosti so- do- tedanjo, največ nedoločeno in samo po potrebah gradu narekovano tlako' izpremenile v časovno in denarno določeno — razen pri popravilih grajskih stavb — ter dokončnO' priznale podlož- niškim posestvom kupnopravni značaj. Za primer take nove ureditve tlake naj služi pogodba, ki jo je sklenila 1. I. 1698 vas Zago- jiči s ptujskim graščakom Jakobom Ernstom Leslie jem; pri tem sta zastopala Zagojiče ptuj- ski mestni sodnik Mihael Mathen in član notra- njega ptujskega sveta Franc Stauber, kar do- ločno kaže na skupnost interesov ptujskega me- sta s ptujsko grajskimi podložniki. Po tej pogod-. bi, .ki je samo ena od istočasnih za novo ureditev tlake, plača vsak podložnik kupno pravo v ce- loti v gotovini v teku leta proti pobotnici ter plačuje od vsakega posestva 8 goldinarjev letne robotnine, ki se poravna v dveh obrokih: prvi za kres in drugi za novo leto. Da podložniki robotninO' poravnajo, skrbijo župan Marko. Riž- ner ter njegova soseda Jako.b Hrovat in Gregor Firbas; da pa je plačilo robotnine zemljiški go- spoščini v redu, nadzoruje župana ali njegova pomočnika cela vas. Zagojiči so dolžni, da sku- paj s sosednimi vasmi (Sabotinci, Prvenci, Strelci, Strejanci, Slomi in Zamanjci) opravijo vsa po- trebna dela pri senu in otavi na velikih grajskih travnikih v Kaniži, pri spravilu domače žitne desetine, skrbijo za trebljenje, čiščenje, razšir- jenje in obnavljanje jarkov okrog Skofičevega gozda ter pozimi lomijo, sekajo in odvažajo led na Dravi v grad. Pri velikem lovu tostran Pes- nice postavi vsako posestvo gonjača, kadar je potrebno, ali pa pošlje za nadomestilo siposob- nega namestnika. Kadar gospoščina napove, po- seka vsak podložnik v grajskem gozdu letno, en seženj drv, jih prepelje v grad in tam v redu razcepi. Ker daje ptujski grad ptujskim kapu- cinom brezplačno les za njihove potrebe, opravi vas na dan, ki ga napove gospoščina, dve vožnji kapucinom darovanega lesu, da jo. bo bog v njenih kupnih pravicah bolj blagoslovil. Če pa uniči požar ali kaka druga nesreča katero koli gospoščinsko stavbo, morajo Zagojiči v soraz- merju z drugimi vasmi sodelovati z vozno, in ročno tlako, dokler ni stavba postavljena. Po teh pogodbah se je tlaka razdelila v zmanjšano tradicionalno ročno in vozno tlako ter v povečane dajatve v denarju, ki so tlako nadomestile. Ro.čna in vozna tlaka je stike gra- du in vasi ohranjevala, nadomestila za tlako v denarju pa je .stike gradu in vasi sprostilo, a poživilo stike vasi z mestom Ptujem, kjer je podložnik — razen na vaških sejmih — svoje pridelke za denar prodajal. Z izpreminjanjem delovne tlake v denarno je padala pomembnost gradu kot središča okolja ter se stopnjevala središčna pokrajinska vloga mesta Ptuja. Z novo ureditvijo tlake med ptujskograjsko goiapoščino in podložniiškimi vasmi na koncu XVII. stoletja je nastalo za čas približno 100 let med gradom in vasmi naslednje razmerje v tlaki: I 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Grnci so bili obvezani s 1050 dni tlake v vrednosti 175 forintov. Janež ovci, Jiršovci in Viterovci so skupaj obdelovali vinograd v Gomili, oprav- ljali izanj potrebne vožnje ter vozili od Dester- nika desetino na ptujski grad. Za veliki lov je vsak podložnik poslal po enega gonjača ter so- deloval z vozno in ročno tlako pri popravilih grajskih stavb. Poleg tega so z izjemo županov posekali, zvozili v grad in razcepili Janežovci 10, Jiršovci 9 in Vinterovci 8 sežnjev drv. D o 1 i č je služil delovno tlako s sli in po- tovkami. D e s t i n C i so opravili tlako z 12 vožnjami v Gradec in z enim igonjačem od vsakega po- sestva za veliki lov. L i v a n j c i so podobno tlačanili z 10 vož- njami v Gradec in gonjači za veliki lov. ' Zgornji V e 1 o v 1 e k je bil obvezan s 1466 delovnimi dnevi v vrednosti 244 forintov in 20 krajcerjev ter posebej posestvo, ki bi moralo v gradu čistiti in podmivati zelje, namesto tega še s 6 forinti in 56 krajcarji. Spodnji Velovlek je čistil, ograjeval, kosil, sušil ter sploh opravljal travnik Župnik, dajal 14 voženj v Gradec ter posekal, zvozil v grad in tam razcepil 13 sežnjev drv. P a c i n j e so skupaj s Spodnjim Velovlekom opravljale travnik Župnik, dajale gonjače za veliki lov ter posekale, zvozile v grad in raz- cepile 14 sežnjev drv. P o d v i n C i so bili zadolženi z 885 delovni- mi dnevi tlake v vrednosti 147 forintov in 30 krajcarjev. Mezgovci so opravljali 20 letnih voženj v Gradec, obdelovali vinograd na Mestnem vrhu in skrbeli za vse zanj potrebne vožnje; sodelo- vali so pri popravilu grajskih poslopij ter po- sekali, zvozili v grad in razcepili 23 sežnjev drv. Prvenci, Strelci, Sabotinci, Za- gojiči. Slom i, Zamanjci ter Stre- j a n C i pa so, kot je bilo že nakazano, skrbeli za travnika Stražino in Kaniža ter za vožnje domače žitne desetine, pripravljali led na Dravi in ga vozili v grad; oskrbovali so jarke okoli Škofičevega gozda, dajali gonjače za veliki lov m sodelovali z ročno in vozno tlako pri poprav- ljanju grajskih stavb. Bukovci so podobno sekali led na Dravi in ga vozili v grad, skrbeli za ograjO' rogozni- škega gozda, vozili domačo žitno desetino, so- delovali pri popravilu grajskih stavb, obdelovali vinograda v Zavrču, luterski travnik pri Št. Ožboltu in stražinski travnik. Nova vas je opravljala isto. tlako kot Bu- kovci, samo v manjši časovni izmeri, ker je bila in je manjša. S p u h 1 a je skupaj z Bukovci in Novo vasjo skrbela za red pri jarkih v rogozniškem gozdu in za ograjo okoli njega, sekala na Dravi led in ga vozila v grad, popravljala grajske stavbe, dajala gonjače za veliki lov, opravljala spuhelj- ski itravnik ter posekala, zvozila v grad in raz- : cepila 9 sežnjev drv. Mostje, Gabernik, JuTŠinci, Ob-1 laki, Zagorci, Bodkovci in Brati-; slavci so sodelovali pri popravilih grajskih ; stavb, dajali gonjače za veliki lov, posekali, ¦ spravili v grad in razcepili 88 sežnjev drv, i opravljali vsa dela na travniku v Gaberniku ; ter v šentlovrenskem vinogradu, česar pa so bili oproščeni Bratislavci in Zagorci, ki soi morali namesto tega zvoziti mošt v grad. Drstelja je bila dolžna opravljati delov- no tlako 1092 dni v vrednosti 198 forintov in i V i č a v a 1248 dni v vrednosti 208 forintov. i Vasi, ki nimajo bliže določenih del za tlako ] (Grnci, Zgornji Velovlek, Podvinci, Drstelja in ; Vivača), kažejo še na izročilo nekdanje nedolo- čene tlake, ki je ipo novih uredbah že točno določena s številom delovnih dni, ko morajo biti vasi na razpolago za tekoče grajske potrebe. Na koncu XVII. stoletja je na novo urejena i tlaka ptujskograjski gospoščini zagotovila de- \ lovno silo za ptujskograjski kmetijski obrat, ki je z novo ureditvijo tlake dobil že močno zna- čaj osebnega gospodarskega podjetja v rokah; grajskega fevdalca. Denarne dajatve namesto j prejšnje tlake pa so služile predvsem za javne i potrebe in so jih podložniki krili iz dohodkov i od pridelkov, ki so jih prodali na podeželskih I sejmih in v mestu Ptuju. Zveza med gradom \ in vasjo je tako podana v osebnih graščakovih j interesih, zveza med mestom in vasjo pa v jav- , nih potrebah. Portal notranjega dvorišča KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vendar tako urejena tlaka ni mogla trajno zadovoljiti kmetov in zaradi tega je prišlo v zvezi s terezijansko dvorno uredbo 1. decem- bra 1756 in s patentom o tlaki 5. decembra 1778 na prehodu XVIII. v XIX. stoletje do novih po- godb vasi z zemljiškoi gospoščino. Za primer nove ureditve tlake podajamo^ vsebino pogodbe, ki sta jo sklenila 1. maja 1801 ptujskograjski knez Ivan Kari Dietriohstein in občina Pod- vinci; prvega sta zastopala fidej komisni skrb- nik dr. Ignacij Fuchs in sodnijsko postavljeni skrbnik Lesliejevih dedičev dr. Ivan Jager, dru- go pa za nepismene občinske predstavnike An- tona Kuharja, Jožefa Ceha in Blaža Granduška Anton Ivan Kirchenschlager ter organist in uči- telj v Jurišincih Jožef Stuhec. Potem ko sta že imenovani terezijanski odločbi načelno znižali posameznemu podložniku ročno in vozno tlako na tri dni v tednu ali na 156 dni v letu, je nova pogodba o tlaki med gospoščino Ptujem in ob- čino Podvinci določila, da plačuje vsak podvin- siki posestnik za naprej letno 8 goldinarjev' v dveh rokih (za kres in za novo leto) in se zra- ven tega še obveže za 40 dni tlake na leto' in sicer: 3 dni za rez v vinogradu, 3 dni za prvo in 3 dni za drugo kop vinograda ter za eno ali drugo še 3 dni, 2 dni za vezanje trt, 3 dni za trgatev, 2 dni za trebljenje travnikov, 2 dni za košnjo sena in otave, 6 dni za spravilo sena in otave, 6 dni za žetev žita ter 3 dni za ograjeva- nje zemljišč na grajskih pristavah proti div- jačini. Čas tlake napoveduje gospoščina. Če bi kdo od Podvinčanov ne plačal sklenjene denar- ne dajatve, ima gospoščina pravico, da uporabi za izterjavo' vsa prisilna sredstva. Kdor pa ne bi prišel na tlako, mora poslati namestnika, sicer ima gospoščina pravico, da najame za na- domestilo delavca na stroške manjkajočega tla- čana. Pri delovnem času za tlako se ravnajo podložniki po krajinskih navadah, tako da de- lajo od 7. ali 8. ure zjutraj pa do sončnega za- hoda in pošljejo na tlako ljudi, ki so za delo sposobni. Zastopniki Podvinec so se na koncu zavaro- vali proti trajnosti nove pogodbe za primer, da bi cesar kaj ukrenil v dobro podložnikov, s čimer bi nova pogodba postala neveljavna. Od obeh izvodov nove pogodbe je ostal eden pri gospoščini na ptujskem gradu, drugega pa je prejelo okrožje v Mariboru kot višji predstavnik prosvetljenske državne oblasti. Z zmanjšanjem ročne tlake na 40 dni v letu, z izpremembo večjega dela tlake v denarne da- jatve ter z odpravo vsake časovno^ nedoločene tlake je gospodarska enotnost zemljiške gospo- ščine in podložniškLh vasi v veliki meri prene- hala ter je ptujski grad iz nekdanjega središča enotnega gospodarskega obrata, ki so mu pod- ložniške vasi morale prispevati delovno sdo, po- stal za podložnike v prvi vrsti sedež oblasti, njihov neposredni naborni urad ter sodnija. Ne- sporno pokrajinsko in gospodarsko središče ptuj- skograjske gospoščino pa je postalo mesto Ptuj kot prometna postaja na merkantilistični cesti s Koroškega in Maribora v Varaždin ter v Podra- vino. Vprav v tako imenovani hrvatski cesti imamo nazorni primer, kako nova javna pro- metna sredstva odpravljajo razvojno zaostalo vozno tlako gospoščini, ki postane sedaj v pro- metu na novi cesti eno od močnih, vendar nepriviligiranih gospodarstev. V zvezi z izpremenjenim razmerjem med gra- dom in podložniško vasjo', ki je ostalo' v bistvu do zemljiške odveze 1848, je prenehala tudi po- sebna vloga županov ko't zastopnikov gradu na vasi in s tem tudi njihov posebni zemljiški uži- tek. Ptujskograjsko iporočilo 28. februarja 1807 pravi, da so po »stari štajerski ustavi« imeli župani za svoje poslovanje brezplačno neka- tera posestva, tako imenovane župe. Grof Leo- pold Leslie je 1787 župe predal županom v ded- no last ter si pridržal pravico, da jih kupi na- zaj. Tej pravici pa se je 1797 zadnji Leslie, Anton, odrekel, da tako prepreči spore, ki bi mogli iz pridržane pravice nastati; v času splošnih kmet- skih zahtev pO' zemljiški odvezi so župani tudi terjali, da postane zemlja, ki so jo imeli v užit- ku za svojo službo gradu, njihova trajna last. Kupci žup in tako zadnji neposredni predstav- niki zgodovinskih županov ali predstavnikov zemljiške gospoščine v podložniški vasi so bili: Lovro Janžekovič v Gaberniku, Mate Toplak v Podvincih, Lovro Kovačič v Juršincih, Andrej Pičko v Novi vasi, Anton Šegula v Zamanjcih, Jakob Zelenik v Destincih, Mate Toplak v Vin- terovcih, Ivan Kostanjevec v Bukovcih, Florjan Gregorec v Jirševcih, Urban Radšel v Janežov- cih, Andrej Šešerko v Doliču, Jernej Amuš v Zgornjem Velovleku, Mate Zuraj v Bodkovcih, Martin Janžekovič v Bratislavcih in Andrej Sla- na v Mezgovcih. Z novo ureditvijo tlake je pre- nehal biti župan njen napovedovalec ter je nje- govo nekdanje delo prevzel grajsiki sel. Pač pa je župan ostal do 1848 napovedovalec za od- dajo desetine ter je postal tudi njen prevoznik. Tako je prejemal župan v Mezgovcih 8 mernikov prosa in 2 kodelji prediva, župan v Novi vasi pa 4 mernike prosa in 1 kodeljo prediva za na- povedovanje oddaje in organizacijo prevoza ptuj- skograjske desetine pri dornavskih in muretin- skih podložnikih v vaseh Dornava, Mezgovci, Moškanjci, Gorišnica, Formin, Gajovci, Mure- tinci, Kamenščak in Spuhlja, kar je znašalo pri- bližno deseti del vse oddane desetine. Kakor je razpolagala zemljiška gospoščina za oskrbovanje lastnega gospodarskega obrata s tlako podložnikov, podobno so skrbele za javne, kameralne potrebe ter za potrebe goapoščinskih uslužbencev prvotne dajatve v naravi, ki so se pa že v srednjem, predvsem pa v novem veku večinoma izpremenile v denarne, tako da je z njimi imel grad vlogo urada in mnogo manj središča gospodarske enote. Po ptujskograjskem izročilu se je prva izpremenila v denarno daja- tev gornina, tako da je v XVIII. stoletju pre- jemal ptujski grad vinsko zemljiško dajatev sa- mo še v vaseh Janežovci (35 veder po^ 25 maselj- cev), Jiršovci (16), Svetinci (98) in Pacinje (29,) v skupni izmeri 178 veder ali U četrtinjekov, 1 vedra in 10 maseljcev; poleg tega je dobival 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA drugje še vinsko desetino v izmeri 23 četrtinje- kov, 1 vedra, 35 maseljcev in 40 četrtov. Večje so bile zemljiške dajatve, ki so znašale v celoti 679 mernikov (brez vrha) pšenice, 51 mernikov rži in 2188 mernikov ovsa; vendar so vasi Svetinci, Trnovci, Ločič, Strelci, Stre- janci in Vičava namesto žitnih dajatev v na- ravi plačevale v denarju. Prosa ali ajde je pre- jemal grad v naravi 148 (zvrhanih) mernikov; prediva pa 23 funtov. Pomembnejša tudi ni bila žitna desetina v naravi, ki so jo oddajali pod- ložniki v stavah in snopih, tako da je bila zdru- žena tudi z desetino slame. Znašala je v zrnju na leto povprečno 100 mernikov pšenice, 223 mer- nikov rži in 93 mernikov ovsa. Če upoštevamo takoj na tem mestu še gosjo desetino, z letnimi 13 gosmi, dobimo celoletne žitne dohodke gradu v 779 mernikih pšenice, 254 mernikih rži, 2281 mernikih prosa ali ajde, h katerim je treba pri- šteti še pridelek na gospoščinskih poljih v iz- meri 250—300 mernikih žita, tako da je bil grad s svojimi žitnimi dohodki nesporno prvi in od- ločilni pridobitnik v svojem okolju in je tako v veliki meri tudi določal žitne cene v mestu Ptuju. V manjši meri mu je bilo mogoče varo- vati osrednji pridobitniSki položaj pri vinu, kjer sta se nad njega povzipeli gospoščini dominikan- skega in minoritskega samostana z vinskimi do- hodki iz Haloz. Pač pa je bil ptujski grad zopet vodilen kot prvi živinorejec svojega okolja, ko je navadno redil v grajskih hlevih nad 100 glav goveje živine. Gozdnogospodarsko je bila ptujskograjska go- spoščina brez pomena in se je iz svojih gozdov komaj preskrbovala s kurivom. Za razliko od^ drugih naših pokrajin je postala na vzhodnem Dra^kem polju z gozdom pokrita zemlja že do ureditve urbarja, ki ga je potrdil Ferdinand IL, 1. marca 1622 sestavni del kmetskih posestev ter se je kot soseska ohranilo samo- hrastje pri Jir- šovcih; v njem so pasli Jiršovčanje domače svi- nje brezplačno, medtem ko so drugi podložniki plačevali za svinjsko pašo po. 4 krajcarje od velike in po 2 ikrajcarja od srednje svinje ter je bila za vse brezplačna samo paša prascev. V obširnih poročilih ptujskograjskih najem- nikov iz 1807 pogrešamo vsako navedbo n. pr. detelje, koruze ali krompirja, pač pa beremo o malenkostni in zaostali živinoreji podložnikov in o slabi kakovosti živine' ter o pomanjkanju vsakega sadjarstva. ManjJiajo torej gospodarske dejavnosti, za katere podložniki niso bili obve- zani k naturalnim ali denarnim dajatvam v grad. Zaradi tega je utemeljena sodba o zaosta- losti gospodarstva na ptujskem gradu, ki tudi drugače ni znan po kakih fiziokratskih prije- mih, kot so bili na prehodu od XVin. v XIX. stoletje na gradovih pogosti. Leslieji in za njimi Dietrichsteini so dajali grad in gospoščino. v najem in najemniki so jo gospodarsko uporab- ljali za podlago vinske in žitne trgovine celega ptujskega zaledja, ki ga pa gospodarsko niso razvijali. Podobo tega enostranskega gospodar- stva je predstavljal v začetku XIX. stoletja vprav ptujski grad sam, ki je bil po smrti zadnjega Leslieja 2. februarja 1802 cenjen samo na 5920 forintov; razen ogledala v eni sobi ter neka- terih rodbinskih slik v eni dvorani je bil brez opreme, brez zimskih oken, in žitnica je bila okužena z belim žitnim črvom, tako da je bila Ptujski grad 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nesposobna za vskladiščenje žita nad eno leto. Ptujski grad je pač zbiral in prevzemal dajatve, ki so' jih bili podložniki dolžni dajati svoji zemljiški gospoščini, ter jih je trgovsko uporab- ljal; ker pa je s tem svoje naloge do javnosti izčrpal ter ni razvojno niti najmanj vplival na podložniške vasi, je moral postati samo- še urad- no in sodnijsko središče za svoje podložnike in je bila zemljiška odveza podložniških vasi od gradu neodložljiva potreba časa in dejanskih zastarelih razmer. Da more vplivati kot kmetijski velepridobit- nik na trgovsko življenje Ptuja in tako sode- lovati v naraščajoči središčni pomembnosti me- sta za svojo okolico, je ptujskograjska gospo- ščina že v srednjem veku pridobila mitnino v mestu Ptuju ter jo pobirala pri dravskem mostu. 1802 pa je okrožni urad v Mariboru odločil, da se mora ptujska mitnica in z njo pobiranje mit- nine prestaviti od mosta k ogrskim ali slanin- skim vratom na Radgonsko cesto. Ker je ptujski grad prispeval les za popravilo- mostov samo na Radgonski cesti, kjer so mostove popravljali ptujskograjski podložniki, ne pa tudi na drugih cestah, je mariborsko okrožje prepovedalo, mit- nino na vseh drugih dohodih v mesto in s tem osvobodilo Ptuj od bistvenih vplivov, ki jih je dotedaj mogel ptujski grad izvajati na osrednji prometni položaj Ptuja, ko je z mitnino nad- zoroval dovoze po Radgonski, današnji Ljutomer- ski cesti, ne pa tudi po drugih. Vendar je mogel ptujski grad varovati svoje vinskotrgovske ko- risti proti ptujskemu mestu in tega zapostavljati z vinsko' trošarino, ki je bilo po izumrtju Leslie- jev cenjena letno na 6746 forintov, torej enkrat več kot stavba ptujskega gradu! Se pomemb- nejši kot razpečevalec žita je bil ptujski grad kot izvoznik vina. V kleti pod žitnico je imel prostora za 1200 polovnjakov (po 5 veder = 288 litrov)i, od koder je nastopal v vinski trgovini kot prvi tekmec ptujskim meščanom, posebno z nakupovanjem vina od svojih podložnikov v Slovenskih goricah. Vrsta najemnikov ptujskega gradu je znala ptujsko vinsko trgovino- osredo- točiti v svojih rokah, tako da je bil najemnik ptujskega gradu tudi izvoznik za vinski pridelek ptujskih meščanov ter prvi vinski trgovec v Ptu- ju, ki je s 30 konji v grajskih hlevih tudi sam oskrboval prevoz vina v Gradec in na Koroško. S trgovanjem ptujskih grajskih najemnikov se je ptujski grad uvrstil med ptujske trgovske hi- še kot prvi ptujski trgovec z deželnimi pridelki; fevdalni grad nad Ptujem je postal trgovska hiša v Ptuju. Ze na koncu XVII. stoletja se omenja grajska opekarna, ki je žgala opeko predvsem za me- ščane in za grajske potrebe same, medtem ko je vplivala na podložniške stavbe samo z oskrbo- vanjem opeke za obokanje vinskih kleti. Graščak na ptujskem gradu ni videl potreb podložnikov, ne šolskih nujnosti novega časa in ne gospodarskih možnosti, ki so izvirale iz novih gospodarskih panog od sadjarstva do živinoreje ter koruze, krompirja in tikve. Glasovi prosvet- Ijenstva niso našli odmeva na ptujskem gradu, j ki je osivel kot utrdba tradicionalnih gospodar- skih koristi njegovih posestnikov, zaprtih gla- sovom in potrebam podložnikom, v zmagovitem prodiranju denarnega gospodarstva. Z opravlja- njem svojih uradnih nalog je postal zbiratelj naturalnih in denarnih dajatev podložnikov, ini- ciativa pa je pri pomanjkanju odgovornosti do celotnosti prešla na okrožje in deloma tudi na glasnike podložniške miselnosti, ki sta jo v začetku XIX. stoletja na ptujskem področju pač najbolje predstavljala naprednejši Štefan Modri- njak in konservativni Leopold Volkmer. Potem ko je denarno gospodarstvo v liberalizmu pre- raslo središčno vlogo ptujskega gradu za podlož- niške okolico in ga s trgovino uvrstilo- v njegovo novo središče, v mesto Ptuj, pa tudi mesto Ptuj ni znalo -pri svoji razredni meščanski osamlje- nosti opravljati nalog pokrajinskega središča, ki so jih zaradi tega morali prevzemati v veliki meri podeželski rodoljubi od Antona Krempla do Božidarja Raiča. Revolucija 1848 je vodila do odprave podl-ož- ništva in zemljiških gospoščin ter do novih upravnih, finančnih in sodnijskih organizacij v okrajnih glavarstvih, okrajnih sodiščih in avto- nomnih mestih. S tem je bil ptujski grad vklju- čen kot kmetijsko- veleposestvo v občino ptuj- ske mestne okolice, ptujskograjsko zemljiško go- spoščino pa sta nasledila ptujsko okrajno gla- varstvo in okrajno sodišče. S koncem fevdalne družbe s koncem zemljiške gospoščine je bila središčna vloga ptujskega -gradu v njegovem okolju doigrana. Franjo Baš OPOMBE 1 1. Po izumrtju Lesliejev je podedovala ptujskograjsko ] fidejkomisno gospoščino rodbina knezov Dietriclisteinov, | alodialni del pa je obdržala Lesliejeva vdova. Zaradi spor- j nega značaja velikih delov fidejkomisno kot alodialne za- puščine se je začela dolgoletna zapuščinska pravda. V dokaz o upravičenosti zahtev sta obe stranki zbrali obsežno gra- divo, ki ga večinoma hrani kulturnozgodovinski oddelek Mestnega muzeja v Ptuju. Iz njega črpam gradivo za na- daljnja izvajanja, zlasti iz Beschreibung der Fidei Comiss Herrschatt Ober Pettau. 19. fol. in XXIV prilog; nadalje j iz ptujskega prepisa Povodnove ptujske meščanske knjige 1 ter iz spisov o minoritskem samostanu v Ptuju {zapuščina ; M. Slekovca v arhivu Zgodovinskega društva v Mariboru), ^ Za pomoč pri uporabi gradiva se zahvaljujem tt. ravn. Fr. j Gumilarju in npr. A. Lahu. — 2. Prim. Pirchegger H., Die j Herren ven Pettau. Zeitschrift des historischen Vereines \ fur Steiermark. XLII. 1951, 3-35. — 3. Pirchegger H., Ge- j schichte der Stadt und Herrschaft Pettau im Mittelalter. j Izvestje gimnazije v Ptuju za 1904, 11 ss. — Kos M., Sred- ¦ njeveški urbarji za Slovenijo. I. 1939, 7 ss, — 4. Prim, ' Mell A,, Beitrage zur Gesthichte der Unterthanenwesens in i Steiermark, II. Die Natural- und Geldabgaben der Unter- i thanen, MhVStmk XLI, 140, — 5. Prim, P, Santonino, Reise- j tagebucher 1485-1487 (R, Egger). 1947, 148. — 6, Za primer cen j navajam; 1 dan kmetskega dela 10 krajcarjev; 1 mernik] pšenice 3 for.; 1 mernik rži 2 for,; 1 mernik ovsa 1 for. zajec 31 kr.; divja gos 54 kr,; velika raca 18 kr.; odrasli j golob 6 kr. — ?. V drugem desetletju XIX, stoletja je štela ptujskogorska gospoščina 5259 prebivalcev v 1526 hišah, ki so redile na več kot 3145 oralih travnikov, več kot 2831 oralih pašnikov in na več kot 3145 oralih njiv samo 571 konj, 325 volov in 1717 krav (Schmutz C,, Historisch Topo- graphisches Lexicon der Steiermark, III. 1822, 133,). 176