PROF. DR. ANTON POLENEC - OSEMDESETLETNIK V 27. knjigi Loških razgledov je ob sedem desetletnici dr. Antona Polenca izšel zanimiv razgovor o njegovem življenju in delu. Tam sta predstavljena njegovo življenje in delo do leta 1980, torej do časa, ko je jubilant stopil v pokoj. Za mnoge je upokojitev konec delo vanja, za dr. Antona Polenca pa to sploh ne velja. Prof. Planini, ki se je takrat z njim pogovarjal, je dobesedno izjavil: »Zdaj delam in gospodarim, kakor vidiš, na svojem domu tu v Puštalu. Vsa leta službovanja v Ljubljani sem se vozil iz Kranja v Ljubljano, zdaj se pa vozim iz Kranja v Loko.« Toda to velja samo za delo na vzorno vzdrževanem znamenitem domu v Puštalu. Obenem pa z njemu lastno vnemo in marljivostjo raziskuje pajke, piše o tem znanstvene razprave in skrbi za popula rizacijo znanosti. V zadnjih desetih letih je nadaljeval s po drobnim preučevanjem pajkov na loškem ob močju. S pastmi, ki jih je obnavljal in iz njih pobiral ulov vsa leta na različnih mestih in v različnih rastlinskih združbah, je ugotavljal sestavo favne pajkov in njihovo dinamiko na Ratitovcu, na Soriški planini in okoliških vr hovih, v Hrastnici, na Križni gori, na Vancov- cu, v Zalem Logu, v Soteski, na Hrastniku, Osovniku pa tudi v bližini svojega doma v Puštalu. O rezultatih raziskovalnega dela je sproti poročal v Loških razgledih in v letih 1980-1989 v vsaki številki objavil prispevek. V 36. zvezku Loških razgledov pa je naredil sintezo vseh dosedanjih raziskav Loškega ozemlja in podal sistematski pregled pajkov. To je dragoceno delo, ki obravnava 299 vrst pajkov, in je tehten prispevek poznavanju pajkov Slovenije v favnističnem in ekološkem pogledu. Pri tem je bil ves čas zvest Loškim razgledom in jim dajal veljavo pri uveljavlja nju v širšem evropskem prostoru, saj so nje gova dognanja pomemben prispevek k pozna vanju evropske favne pajkov, saj loško ozem lje leži na pomembnem prehodu med Alpami in dinarskim svetom. V zadnjem desetletju pa je raziskovalno dejavnost še bistveno razširil. V sodelovanju z Biološkim inštitutom Jovana Hadžija ZRC SAZU je raziskoval pajke v raznih predelih Slovenije. Favno pajkov je raziskoval z usta ljeno in preizkušeno metodo lovilnih pasti, ki jih je praznil in obnavljal vse leto, kar mu je dalo dober pregled pojavljanja določenih vrst v vseh letnih časih. Tako je preučeval dina miko in sestavo populacij pajkov v Belici pri Čabru, na Turnu in v Smrekovem žlebu na Veliki gori pri Ribnici, na Travni gori in nad Sodražico. Sledile so raziskave v okolici Komna, nad Lokavcem in na Čavnu. Zani mive rezultate so dale raziskave v okolici Breginja, pri Podbeli, Kobaridu, Ljubinju nad Tolminom in pri Knezi. Naslednje raziskave so bile usmerjene na Dleskovško planoto in na podnožje Raduhe pri Rogovilcu v Savinjski dolini. Nato je sledilo delo na Dobrovljah, kjer je zbiral gradivo na različnih mestih med Letušem in Nazarji. Pomembne rezultate je dalo raziskovanje pajkov na profilu od pod nožja do vrha Raduhe, temu pa je sledilo preučevanje pajkov v Logarski dolini, v Mat- kovem kotu in pod Olševo. Zadnja tri leta je usmeril raziskave na pogorja Smrekovca, Me- nine planine in na Paski Kozjak. Tako je na terenu zbral veliko novega gradiva, dopolnil poznavanje dinamike populacij in veliko pri speval k favnistiki te zanimive in bogate ži valske skupine. Ves ulovljeni material je sproti pregledoval, beležil število ulovljenih primerkov za vsak mesec posebej. V zadnjem letu je gradivo uredil in ga uvrstil v bogato in znanstveno izredno pomembno zbirko. Dr. Anton Polenec je prvič poročal o raz iskavah pajkov pri nas leta 1953 na I. kon gresu biologov Jugoslavije v Zagrebu. Od ta krat je minilo sedemintrideset let, v katerih je posvetil preučevanju pajkov veliko časa in truda. Raziskoval je pajke v različnih rastlin skih združbah od morskega obrežja v Sloven skem Primorju do Goričkega v skrajnem delu vzhodne Slovenije, raziskoval je pajke od obale pa do najvišjih vrhov in veliko prispeval k razširjenemu poznavanju pajkov Slovenije. Ob obilnem raziskovalnem delu je skrbel 200 tudi za izobraževanje mladega rodu. Napisal je več knjižic o življenju živali v različnih okoljih, vse so napisane v zanj značilnem razumljivem in privlačnem jeziku in tako spodbuja tudi najmlajše k opazovanju narave in dogajanj v njej. Za svoje delo je prejel visoka državna odli kovanja, nagrade in druga priznanja. Priro- doslovno društvo Slovenije, ki mu je bil več let predsednik, ga je izbralo za svojega čas tnega člana. Običinska skupščina pa je ob 80-letnici imenovala dr. Antona Polenca za častnega občana Škofje Loke, v znak spoštova nja Škofjeločanov do njegovih strokovnih, ra ziskovalnih in znanstvenih dosežkov doma in v mednarodnem strokovnem svetu. Prof. dr. Antonu Polencu želimo ob visokem jubileju še veliko zdravih in uspešnih let, želimo, da bi tako redno kot doslej sodeloval pri Loških razgledih, deloval raziskovalno in pedagoško sebi v zadovoljstvo in drugim s širjenjem znanja. Jože Bole 201