179
136   Ustvarjena jim tvar je v njih lastni jo; ustvarjene so sile, ki prše se iz zvezd, likove da stvarem delijo.
139   Rastlinsko in živalsko dušo izkreše
iz zmesi, v to pripravljene vzporedno, zvezd žar in kret, ki krog zemlje vam pleše.
142   Vam pa življenje vdihne neposredno
Dobrota višnja, da poznej se vžgalo v ljubezni bi, težilo k Nji za vedno.
145   Iz tega bi se sklepati še dalo
vstajenje vseh, če človek bi prevdaril, kako telo človeško je nastalo
148   takrat, ko Bog je prve starše ustvaril.««
KOSCI.
Joža Pogačnik.
Mi kosci, praznični gosii, vriskamo pesem ponosa, da noč potepinka se zbala nas in odbežala, da zarja - devica zardela se je zbudila iz sna. Naše kose kot misel mišic jeklenih in prožnih, spočetih v zanosu, nam brijejo travnike rosne in osle nam pojejo pesem moči in volje ponosne in čez nebo in nam v duše nam lije potoček srebra.
12«