Poštno tekoči račun št. 24. (Conto corrente con la posta.) Posamezna številka 20 sfotink. Stev. 43. V GORICI 4ne 25. oktobra (922 Letnlk V. GORIŠKA STRAŽA I'.haja vsako aredo opoldne. z Siane za cela Jeio )2nr, z& en tnesec 1 L, za inozematvo 20 L. Na naročila brez doposlane ua- roČnine se ne oziramo. a». »_ Urednlštvo in upravt: uL Vetturiul 9. — — **' — OPOOVORNI UREDN1K: ROMAN CEJ. — — VI ste kot neurje, val, ki s silo preko nas zamahne, ml smo kakor skala, kl vselej ostane, kadar val Izplahne. Nefr&nklrana pisma se ne sprejemajo. Oglasl se plačajo naprel in stanejo 6 lir« v visočini enega cm v encm stoipu. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v GoricL — — V težkih dneh. Zadnjič smo pisali o težkih bojih, ki :olit. prosveto Ijudstva, — tako nas veseli tudi, da sku? ša naša akad. mladina — zbrana v fcr. društvu »Adrija« ¦— postaviti v službo ljudskc izobrazbc znanjc, ki si ila jc na* brala na vscučili.ščih. Nikakor pa bi nc mo^li trpeti, da bi sc pod krinko zna« nosti in pod idealno firmo ljudskc izos brazbc na javnih prcdavanjih poßrevalc že zdavno ovržcne protivcrskc tcorijc, ki nc morcjo imcti drußcßa namcna, kakor da žalijo vcrski čut našci^a Ijud^ stva, — da vzbujajo v manj izobražcnih in omahljivih značajih vcrskc dvomc, ki si jih — samim scbi pripuščcni — nc bodo moßli nikdar rcšiti, — da ta* ko polaßoma spodkopavajo vcro, edino res trdno nravno podlaßo za vsajc res? niecn prcrod človeškc družbe. Taka vsc obsodbc vrcdna prcdavanja prire* ja zadnjc tednc akad. fcr. društvo »A^ drija«. V na.šc ßlasilo smo brez pomi-- slcka sprejemali naznanila o prcdava* njih, ki so se vršila v Solkanu, Mirnu itd. »o svctovnem in življenjskem niu zoru« ter o člove.ški vesti, kcr smo bili | prcpričani, da se naša akad. mladina zavcda vclikc odgovornosti, ki jo sprejs me vsakdo nasc, ko stopi z javnim prc* davanjem pred na.šc ljudstvo. Toda va= rali smo se. Pri.šli so .ulasovi z deželc, da širi »Adrija« namesto pravc izohraz-- be — strupcnc teorije med ukažcljnim narodom. Poslali smo svojeßa zastopni- ka k prcdavanju »o človcški vcsti« in smo doßnali da se širijo slcdeči nauki t potom »prosvetneßa« 'društva: Ali Boß biva ali ne, ne moremo znanstveno doß* nati; zato je trditev bivanja bozjcßa ravnotako zmotna kot njeßa zanikanje. — (^loveška duša ni neumrjoča in se raz? likuje od živalske le zato, kcr misli in to le radi bolj razvitcßa živeevja. — Vera je stvar sameßa čuvstva in je le v toli* ko opravieena, v kolikor se strinja z nujiiimi zahtcviki vesti. — Da moraino hoditi k ma.ši, sc postiti itd., to so le zmotna preprieanja, ki sc jih izobražen človck polaßoma otrcsa in se jih bo člo* veštvo na višji stopinji razvoja ßotovo otreslo. — Visoko raz'vita vest bo popol- noma nadomcstila vero. — Vera se lah- ko obdrži, čc se odpove doßmam t. j. verskim resnicam, ki jih morn vsak vernik verovati. — Kristus jc ravnotako kot Mohamed ali Buddha le ßenij ve* sti in nie vce. — Med kršeanstvom in drußimi verstvi ni bistvene razlike. — Znanost ne stoji na stališču svobodne volje. Za znanstvenika je po sebi umev? na stvar, da v kruhu nc more biti Boß itd. iltcl. Tu iinate pač 'sezirain vseli kri- vih ver, kar jih je kdaj nastopilo v boju zoper kršeanstvo in obenem vrsto su? hih trditev, katere dokazati se je preda* viirelju zdelo odvee. Ni euda! Saj ta me? toda je zinana vsein, ki se pečajo z moderno filozofijo. In ßlejte ironijo brez primere: ßospod, ki take stvari pre- dava in v sicer lepi, a prav zato tem nc- varncjši obliki spodjeda tla veri na.seßa Ijudstva se upa v isti sapi it«rcliti: s'ko- dn je, du je začela vevu našega ljudstwi prezgodaj pešati. Nas zastopnik jc v de? bati dovolj jasno dokazal, da ni vse ta- ko samo po sebi umevno kar je trdil ßovornk in da jc velika sramota za kul* turno Iivropo, da s svojo nckritično «kritiko« z velikim navdušenjcm lcti za j vsako »kapaciteto«, ki sc dancs dvißne in jutri v jarku oblcži — da le dvißne svoj ßlas proti veri, zlasti proti katoli- eizmu — medtem ko na drußi strani ta- ko brezvestno prezira krseansko filozo* fijo, ki ima za seboj že vcetisočletni raz* voj. — Ob koneu debate je izjavil predava* telj, da je bil njeßov namen, 1c ta vzbu« diti pri poslušalcih nekoliko več kritič* neßa duha. Zares, mnoßim je pae treba nckoliko več kritike, sicer bi ne sprejc* mali vsakc še tako škodljive duševne I hrane z odobravanjem. • Ni nas Hainen napadati niladc.^a prcdavatelja, saj smo občudovali njeßo? vo pridnost in dobro voljo. Njcmu iz srea želini1», da bi se s svoijim krštičnini duhom otrcsel slabih -vplivov sole, v ka* tero je začel. — Od akad. ferial, dru? štva »Adrija« pa prav odloeno zahteva* 1110, da na d zoru je svoje predavatelje, ker sicer bi morali mi sami prevzeti to | naloßo. Mi iskreno želimo skupneßa so? delovanja vseh kulturnih orßanizacij za rasnični napredek naseßa preizkuseneßa Ijudstva. Toda našc sodelovanje se ne* ha, kakor hitro se rušijo kršeanski te? melji, na katerih sloni vsa prava omika. Vsu odifovornosf za morebifne neljube in skod'ljive boje pade na fisto stran, ki je žalila naša čuvstva in naše versko prepričanje. \i Kmetsko-Delavske Iwi V zadnji »Gor. Straži« smo pojasnU H, zukaj ni mogla ta organizacija nada- Ijevati svojega živahnega delovanja. lz? med mnogih ovir smo navedli samo ne? katere. Danes pa pozivljamo ze ustanovlje- ne skupine Kmefske^delavske zveze, kakor tudi kmete in delavce iz vseh občin, v katerih še ni ustanovljena skii? pina te organizacije, da se priglusijo v tajništvu K. D. zveze, v Gorici Via Mu* meli št. 5. ustmeno ali.pismeno ter da iz? razijo svoje želje po shodih, po social* nih tečajih in po ustanovitvi skupine te organizacije r svoji občini. To. je po- trebno radi tega, da lahko izdela tajnU stvo delovni organizacijski načrt. Načrt pa mora postati v najkrajsem času resničnost - to je, vsaka občina, \saka vas mora biti organizirana v Kmetskoidelavski zvezi. Do danes smo ustanavljali Kmet- ske*delavske zveze v obliki samostojnih društev. Ta oblika nam je dala mnogo dela in povzročila mnogo or/r od strani ci\'ilnih komisarjatov. Za društ\'o je bila potrebna prošnja za potrditev pravily potreben je bil prevod slovenskih iz? \irnih pravil, kolki, popravki i. t. d. Same sitnosti in ovire, da ni bilo naše delo tako uspešno, kakor smo mi hoteli in želeli in kakor so zahtevule življen- ske potrebe nasega Ijudstva. Zato smo se odločili organizirati kmetskozdelovno ljudstvo na Primorskem r obliki na= v ad nih skupin, ali sekcij Kmetske - de- lavske zveze. Ta način organizacije je udomačen pri vseh. Naše sekcije homo imenovali skupine. V Trstu smo se dogovorili pri naj; boljšem pečatarju da nam napravi pe? case za vse skupine Kmetske^delavske zveze. Skupinski pečat bo mogel in bo imel napis: »Kmetskonlelavska zveza Skupina n. pr. Komen«. Vse že ustanov* Ijene skupine naj se takoj javijo ust- me no ali pa po dopisnici pri centralnem tajništvu K. D. zvez v Gorici, Via Ma- meli 5. da jim naroči pečat. Pečat naro* čijo lahko tudi kmetje in delavci iz ob; čin, ki želijo, da se v njihovi občini u- stanovi skupina Kmetskc^delavske zve- ze. V ta namen nnj izberejo nemudoma I pripravljalni odbor 3*5 članov za ust a* novitev skupine K. D. zveze. Vsak clan Kmetskoidelavske zveze dobi izkaznicoy ki so že izgotovljene. Kmetje in delavci na nogef Naši kmetje in delavci mora jo še to zimo do/Aveti dan glavnega^delegacijskega zborovanja Kmetske^delavske v Gorici, ko se bodo lahko s ponosom trkali. na prsa in opravičeno izjavili: Naša volja je volja primorskega Ijudstva, naše zahie- ve so zahteve slov. dela dezelel Mi smo kovači svoje lastne usode. Organizacijo Kmetskoidelavske zveze smo s tru? dom in največjo Ijubeznijo ustvarili! To organizacijo homo branili in ljubili. Tajnistvo Kmetsko-delavske zveze v Gorici. Sirite naš list! Msrs. Craik: Brižki kipar. (Iz aiucleščiiie F. Š.) Konečno se je Andrejevo delo bližalo koncu; lesena skulptura jc bila .dovršena. S končanim dclom je padlo navdu- Šenjc, ki ,^a je vzdrževalo doslej. Umetni- Zaduji svoj obeutek je daroval r.uno^ kova duša se je spet po.ijrcznila v obup. jc, vsedel se v obupu. Jcrica sc kra je ti- Vvoru; odslej ie ostal prazen. Oddaljil s^ ščala, toda onemeli umetnik ni imcl zanjo ne besede ue topla objema. »Oče, dra^i oče, kaj si jezen? Kaj si hud na.svojo mal« deklico?« Hčerka jc vstala in poslušala odtrsati očetu roke od obraza. Zdelo se je, da se Andrej komaj za- veda njene prisotnosti; seintertje je vz- clahnil rekoč: »Dovršil sem delo, naj umr- jein sedaj kcr ni več upanja..... Prcstraseni otrok, ki ni poznal očeto- ve obsodbc je pričel plakati, toda solze so ostalc neopažcnc. Uro kasneje so vstopili brižki sodniki, üa si otfledajo dovršeno delo. Dasi je bil sloves umetnika zelo velik niso pričako- vali tolikejja razočaranja. Miscl je bila: Večna pravica; — Ne ženska z zavczani- rni očnii in telinico, temveč angelj, zreč, vse vidcč, ki vse opazi in kaznuje krivico. O^ledovali so si lnolče to delo in sc okrenili do umetnika. Ta je stal od zadaj bled in i>otrt. Jeden izmed njih, star mož je bil .uanjen do solz. Spozabil se je bil uradiictfa dostojanstva, prijel jetnika za roko in tfa peljal do sedeža. »Zakaj stojitc j^ospod Andrej, saj stc še tako šibek!« jc rekel sočutno; »sedite inirno dokler obcudiijemo Vase krasno delo! Umetnik se je udal brez u^ovora; bil je pasiven kakor detc. Jcrica ki se je bila preplašila tujcev se je spet približala in stala tiho za ocetoin, tesno se držeč nje- U"ove oblcke. Dva sodnika sta opazovala delo in nista moula skrivati velikcga zacu- denja. Oko umetnika je v trenutku zaplain- telo v umetniškeni zanosu, toda senca mc- lanholije s je le kinalu zlila cez oko. Vse je izKubljeno je odvrnil; nikoli ne ; morete izbrisati prcteklosti, niti oprati nia- deža na iinenu niojili otrok, nikoli vruiti očetu življenja, kakoršno je bilo. Sodniki so se spo^ledali in najstarejsi je izpre^ovoril: »Šc je upanjc «fospod Andrej; iinate Polinn da poslušate?« Umetnik jc planil po koncu: »Le to mi povejte, da je dokazana inoja nedolž- nost; Bokra bodcni hvalil in radovoljno um rein.« »Toliko Vam ne moremo še povedati« je rekel eden izincd njih, vidcč skrajno razburjenost Andrejevo. 1 »Osrci'tc se, marsikaj se je razkrilo danes« je nadaljeval najstarejsi, ki je bil prej izkazal Andreju prijaznost. »Pomiritc se, ker v kratkem zveste kaj veselej^a; niti ni izključeno drasi moj, da se Vam še ju- tri odklene ječa.« Sodniki so odšli,. pustivši jetnika sa- ineua v divjc-nemirnem razpoložcnju sr- ca. Cel ta dan je presedel z Jcrico v na- ročjri v nepreslanem poljubljanju otroka in stiskanju k sebi. Včasi je zaplakal ka- kor dete. Za vse vprašanjo dobresra otro- ka je imel samo odffovor: »jutri ljubo de- te, da jutri sc vrncva v zlato svobodo!« Ko pa so prisli zvečcr stražniki, da odtr.irajo Jerico za čez noč od očeta, je ta komaj odtrgal nežni ročici (Kl svoje^a vratu, le z obljubo, da pride tudi on jutri domov. »Pridi jLitri! < je klical srcčni otrok; saj bos zapustil ta inračni kraj in se nc vr- nes iiiküli vcč sem!« »Boj? varuj, da bi sc vrnil; ne dete, nikoli vcč!« je odft'ovoril oče Rloboko jtfnjen. »Skupaj bodeva cxlsla domov pojde- va« je nadaljeval otrok. Obljubil ji jc, še enkrat tesno objel In jo položil na tla, ker so se nuu onemoffle roke šibile ix)d to sladko težo. »Domov )X)jdeva....« Govoril je resnico. Komaj je napočil zor naslcdnje^a ju- tra so vstopili uradniki v ječo, noseč ve- selo poročilo. Tujka, Italijanka, ki se jc nckoč mu-. dila v rnestu, se je vrnila nazaj in izpričala pred s(xlnijo, da je prejela pisrno od Mel- hijora Kunst, datirano usodepolnega due, kjer je napovedal svoj samomor in ozna- čil kraj in prostor, kjer so kra potem našli. Andrej je bil nedolzcn. Celo mesto sc jc radovalo. Prišli so v ječo z veselim naznanilom, toda kipar se ni zjranil. Scdcl je. pri inizi, jrlavo podprto z ro- kami, dviffnjeno, obraz proti umotvoru. Iz oči je sijal čuden sij-----smrti. Počilo mu je bilo sree od radosti. (Konec.) OBČINE IN CERKVENA OSKERBNIŠTVA! V novi cerkvi v Opuijemsehi pušču skozi streho, v cerkvi v Volčah nc vedo kam postavili olttir, v Siundvež.u in Renčah y.idnjo cerkev žc tri leta, v Ku? nulu zidujo mesto zvoniku steber, šohi v Kanalu je potrebna zopetne poprnve, itd. itd. »],e dujte ziduti jnvnu bitju vladnemu tehničnemu oddelku!«. Županstvii in ccrkvcna oskrbništva, ozrimo se okoli in vprašajmo, kako so /idiina od vladc obnovljcna poslopja, koliko jc bilo izdanega dcnarja in za kos liko je bila obremenjena hiša. Da bi vsaj vojni oškodovancc prišcl do hiše! V .Čezsoči se je vojnemu oškodovancu po= drla hiša nad j^lavo in rcvež jc šel na Hipotečni zavod po prcdujm, da stavbo zopet popravi. Nočcjo mu #a odobriti, ker je izdal žcnijski oddclck o^romne svote za njcgovo hišo. Tako nima ta vojni oškodovanec nc dcnarja in names sto vzpostavljene hiše pol podrto stav* bo. Na stotine je drugih takih vnebovpi* jočih slueajev. Ti oddelki so postopali z županstvi in ecrkvenimi oskrbništvi kot z bebci. Načrt je bil napravljcn, de- lo je šlo na dražbo, pričelo sc je z zida- njem — ki ni nikoli končalo in končno se jc naznanilo lastniku ali oskrbniku, da iahko gvc noter. Umljivo (je, da najdc oskrbnik ccrkev, ki vslcd nepraktično* sti prostorov niti od daleč ne od^ovarja litur^ičnim prcdpisom, zidava je slaba in ne pomatfa protestirati, kajti kar jc sto* rjeno je storjeno. Lcpo šolo v Brcstovi* ei so pokvarili na ta način, da so sczi* dali dva vo^ala, ki se ne moreta statično vzdržati. Učitelj mora napraviti pose* bcj baraiko za dkonomsikc potrcbščine. Koliko razlike jc med onimi zneski, ki jih porabijo tehnični uradi za obnovo in nied zneski, s katerimi si zidajo voj* ni oškodovanci sami! Vlada se tega za? veda in je zato izdala zakon, naj si ne samo zasebniki marveč tudi javna bitja, to je občine in ccrkvcna oskrbništva,- zidajo v lastni re/iji. S tcm si prihrani vlada milijardč. /Šupanstva in ccrkvcna oskrbništva, zavcdajmo se, da sc naša poslopja nc obnavljajo za cno leto, marveč za deset in stotinc let. Kdor hočc imeti vcdnc stroške in nikdar popravljenih poslopij, naj lc odda vzpostavo vladncmu tchnič* nemu oddclku. Nočemo, da bi nas po* tomci proklinjali, ker nismo skrbcli za poslopja in vsak iz^ovor bi bil neopra* vičljiv, ko jc vendar znan zakon, ki od* rejujc zidavo v lastni rcžiji. Pokažimo, da smo vredni zastopniki ljudstva in da sc županstva in oskrbništva nc ustraši* ta vsaketfa frakarja. Povejmo jim, da so dclali doslej z nami tako, ker so imcli anoč v rokah, ali to moč jim jc iztr^al zakon, ki izrecno nalaga, da si obnav* Ijamo sami. Občine in oskrbništva, zavcdajmo se, da imamo moč v rokah in sc nc bo* jimo niti grožcnj, zakaj ti orLani nimajo opraviti 1c z cno občiao ali cerkvenim oskrbništvom, ne.Uo s cclo dcžclo. Zdru* žcni smo v zadrugi in varovanje intere* sov, urcjevanje in odločevanjc jc enot* no. Naj ve tudi vlada, da sc nc klonimo samolastnim žcljam in zahtevam par podrcjenih organov ? uradnikov, marvcč smo ljudjc, ki spoštujemo zakon. Našli so se celo uradniki, ki so šli s svojimi intrigami tako daleč, da je iz* dal ^eneralni civilni komisarijat okrož; nico, v katcri sc sicer pravi, da se nima nič proti obnovitvi v lastni režiji, a od= svetujejo tako obnovitev in agitirajo, da sc izroče dela njim. Kaj imajo oni svetovati, kaj nam je napraviti vemo žc sami. Komaj so doeakala županstva in oskrbništva. da bode iztegnjen odlok tu* di na Primorsko, in scdaj naj vam #rc* mo na limanicc! Smo imcli dovolj teh= ničarjcv, ki so nam zidali cerkve in jih imamo zadostno število za obnovo. Dol/nost tehnienih organov jc kontrolis rati, ali se uporablja vladni denar v pra* ve svrhe, nc pa da sc vtikajo v notranje zadeve; zahtevamo, da pustite občinam prosto, da si obnavljajo, kakor žele. S tcm nc zahtevamo nič več nego kar sc jc priznalo občinam v notranjosti dr* žavc. Županstva in cerkvena oskrbništva, veditc, da odrcja ministrstvo obnavljati - v latsni režiji. To podrcjenim organim ne diši ker se jim gre za stolcc. S tcm da delamo v lastni režiji ne zahtevamo več, kakor določujc zakon. Odbori za* drug, bodimo zato korajžni in pokažimo, da zavedarno dolžnosti in tudi pravic. Politika. Zadnjilkinit smo obšiirno pcnočali o doKodklh, k'i so za nas in naäo deželo živ- ijcnjsikcKa nomena: o bojih za avtonomijo on o vprašanju razikoisanija nase pdkraijine. Danes me morcmo poročnti še o nobcnili konečiiiih dejstvih, vendar laWko ujjotovl- » jiio, da se jc pöloziaj aiekoiliiko 'omilil. S tern ' ¦siccr nc mislimo rcči, da se je položaj zu nas zboljšal, tcmveč samo, da se jc vihar, ki jc hotel v hipu >vsc odincs-ti, nckol-Jko po- iniiriT: pričola so sc raz|)ravljanja lin pokra- janja. Odpor proti Vidimi jc pri aiasih ita- iijauslkih 'stranlkah ita'kio völik, da so sc urn moraLi pridrnžiti tudi fašisti. Udšla jc žc v J^ini deputacija, iki inia nalo.uo, da ma me- rodajnih mestih zu^ovairja stališčc \tukaj- šnjili lašikiih stiraink. Ker je celotno 'vpra- šanjc še v razvoju, nc morcmo za dailies- podajati ])odrobnösti o našein stališču. Po- venio 'lahko isaino, da jc nasc poliliono vodstvo taköj napravilo vsc potrebne ikio- ra'kc in ita(lijaiis/kiin stranikam iasno obraz- ložiiki ;iiasa načcla. Kot kronisti naj navedemo samo nckaj do^jodkov iz zadnje^a časa. ]J()lo/.aij cciilrailnc viladc v Riimu šc n-i lazjasinjcn. Vrsc'se neprestauo po^ajanja. Fašisti so očividiio liLliioliko ponchali in se "volitve v državuii zbor najbrže nc bodo vršilc prcd spomladjo. Državni zbor jc skiican za 7. novembra. Oscmdesetl-ctiid üiditti sili zopet v osprcdje. Tudi D'Aiinunzio i"az\nija zivali- 110 dclovaujc in je dasejjel zvez:o med fa- sisui in ndi iižciijcni mcnnarijev. kakor smo zadnjič poročali, je osrc^ dnji urad za novc pokrajinc v Kimu u? kinjen, tcr so Ljen. civilni komisarijati v TirsLii, '1 lidentu iin Zadru sprciiicnjcni v prcfekturc. Za prefekta v Trstu je ime? iiiovan prcjšnji inimcstniik .iccn. civilm;- ,^a kom. Mosconija coinm. Cr.ispo Mon- cada. Usoda viccgcncralnih komisarija^ tov, kakor ^oriškc^a. šc ni znaina. Na Anvjkš/kem je prišlo do ikrize. —¦ Lloyd George je podal demisijo in bo novi mož, Ik'a'k'üir smo že zadnijiič poročaii, liaj- bržc Bonar Li\w, vodja küns&rvativccv. Dobro informiirani wasliinjjtonski do- pisnik liista »Times« poroča, da se priča- kuje v kratikiem tcmcljita lizprememba v stališču Zdniženili držav napram orijamt- skemu vprašaiiju. V washin^'tonsikah po- litiöiiili ikroi^ih se y;ovori o 'ofici.iolni udc- lcžitvi Amcrilke na mirovni Ikoiifcrenoi. Ni izkiljučeno, da bo prezidcut liairdinjr pri- pravljcn i^cj^Uiti na ikioiiforciicü zastopnika Zdriižcnili držav s poscbiiim marooilom, da se ndclcži edino lc dislkusije o svobodi morsikih ožin, njetrova navzočnost pa ni- katkor ne bo imela za Združcne državc obveznih po»lcdic v admwiistrativnih od- redbah mirovnc konference. »La Tribuna« poroča, da zasedcjo italijanskc čctc v kratkcm Dcdea^ač, ki je bil nckoč bol^arsko pristaniščc na K^ajslkcm morju. »Times prinašajo vest, da jc sovjet- ska vlada sklcnila s Perzijo tajno po<,{od^ bo, v katcri se Pcrzija obveže, da pre* pusti v slučaju vojnc med An^leško in Kusijo sovjetsko vojsko prcko svoje^a ozemlja v Mczopotamijo. Iz Washin^tona poročajo, da prcd- scdnik Harding nikakor ni opustil misli na mednarodno konferenco, ki sc ima sestati tckom zimc. Imcla bo povscm .Uospodarski značaj, in Harding hočc iz* ločiti vsako politiko. V zadevah, v kate* rih sc jc izjalovila haaška konferenca, naj bi Hardingova doscgla uspchc. To priliko hočc porabiti Amerika za razgo* vor s svojimi evropskimi dolžniki. Dr* žavni departcment oficijozno razglaša, da Amerika sili na to, da sc Evropa raz* oroži in plača svoje dolgove. Amerika tudi nikakor ni nenaklonjcna pomoči v cvropskih zadevah, ako sc pri prihodnji konferenci pokažc, da hoče Kvropa to* stvarnc amcriškc žcljc upoštcvati. Domače novice. 4 Razgovor drja Bcscdniaka s »Pic- colo della Sera.« V zadniii »Straž-i« smo priobčilii razjfovor, ki .ua jc imel dež: iod- bcrnik dr. Besednjaik z dopisnilkom »Pic- coila dclla Sera« o skjlcpu ^videmslkcjjfa ob- cinskü^a sveta, da ivaj isc prJklopi jrorišlka dcžcla 'videmski polkrajini. Izvajanja drja Bcscdnjaika so posncli ali o inijih pisoili naj- večji italiijainskii listi. PuTOČall/i so o Tiaz.^o- vioru casnilk'i Nifctiijcve skupinc: »II Pae- se,« »11 Mondo« in »L'Epoca,« Ikii izhajajo v Rimu, nadailje sta pisala o stvar.i irirnsika liista »La Tribuna« in »W Messa^j^ero.« O raz^ovoru je poročala »La Sera« iz Msi!a- na, »La Gazzetta di Vcnezia« 'iz Benetk, madallje »La patria del I'iriuli.« »11 ^r.inli,« »11 GiornaJle di Udine« dm tržašlka »Era Nuova.« To so ilisiti. katere je miojfl'o urcdništvo zaslediovati. Ostalcj^a oasopisja žal näma- mio v pretcledu. »Giornale di Udine« jc odjjovarjal drju Bcsednjalku v dveh stevillkah. Orfasil sc jc v micm k basedi 'tudi tistn občiiisk-i svetcvalec iz Vidma, iki je stavH v obč. svetu znani prcdloff proti Goriuairom. O- i>rav;ičeval sc je, da so CT prisilili ik tcmu koralku knnski doKtxlIki in zaffotavljal Slo- veiicc, da jih Vidcm im bo potalijančnl. V »Piccolu« je povzel nato besedo videmiskii župan Spezzatti iin «rotil primorske ltalija- nc, naij se združijo z Vidmom. da se irešijo sl'Ovcnsike nevarnosti. Tudi bivši minister za ikohwiije Girardwii je začel braniti v »Piccolu« zahtevc Vidma. Mož trdi, da so Slovenci priš/li na Goiriiškem do moči in vpliva, ki jim niikakor nc pritiče. Gorišiki lta'lijiini so postali odvisni od Slovencov, ki so prcvzeli Ikar vodstvo jforiäke pol&ti- Ike. Razj?ovor drja Bcscdniaka z uredni- kom »Piccola dclla Sera« je dokaz. da so se SJovenci poilastili jjoiriSkejra mesta. Go- siM)d Girardini pa ni ovrtrel niti ene trditvc drja Besednjaka. Ker so videmsiki listi za'tr.obiili 'v svet, da so sc Slovenci odreikl-i si\io.iemu avao- mcmističnemu projrramu, bo dr. Besednjak — kalk or «mo i/jvedeli — na ita očiitek od.u'ovoril -obširn.o in izorpno pred italijan- sfko ijavmostjo .'in.razložul pri tcj DiillOki tc- meljne zalitcve Slovencov. Pozor županstva! Kakor izvenio ho- dijo po liaših župan»tvili kontrolorji loddel- kov za razstrcljcvanje miuwcijc in zahtc- vajo. naj jim župamstv-o potrdi, da raz- stirc'lbe v področju občinc iniso povzincčilc liobcne š/kiode. S tailcim potrdilom bi sevc- da vse odäkodniiiskc zabteve abčiiiairjcv postale brczpredmctiic tin brezuispcsne. Ker vemo, da imajo občine 'in po-sainezni- ki niiiiosrokje občutne škode vsled razstre- ljevainja, opozarjamo župaiistva, naj bo- do previdna. Nc podpisujlc ničesar, dok- lor ni prizadeta sikoda doctla povirnjena! Poroka. One 13. t. m. sta sc poročila ji. Anton I^crlat. stidkoviii uuitcM <.v Rupi pri Mjrnu in j?a. Ida Mozetic. royena Po- vodniik iz Mima. ObMo sircče! i Učiteljstvu goriškega okraja sc pnporoča polooStevWno udeležbo pri zbo- rovanju dnc 2. novemhira t. 1 ob 10. wni v »Trgovskem Domu« v Gorici. ker namc- ravamo osnovati lastne tečajc v Gorici, Ajdovščini in Kanalu za pouik in prcda- vainje \ italijamskcm jcziku ob 6etrtikih in nedcljali radi od oblastev zahitevanili izpi- tov. Prijrlasc za tcčaj v Gorici sprcjema tuvaa je skrčila pouik vorstva po šolah s pol- dn-evnnm poulkom na eno samo tedensko» uiro. rso se bo pa res mnotfo nauöil >otrok pri emi tedenski uri vorstva! Ali pa ta pouik ni po>trcbcn? Razsiri'ti in vcč teden- slkih uir bi mu morailii dati, ne jra pa Ikrčiti, zlasiti v ten povojski.nih časih! Kalko ho si- cer pris'la ljudska duša zopet do iravmo- tczja, do nesebičnosti in bratske Ijubcz- ni?! Sicer pa" eno vprašanje: po katorih parasrafih je vptravičena ena podreyena kiraijcwna in četudi provineijalna oblast spreininja«ti državno šolsko postavo-, iki jc pri nas sc vedno v veljavi? Po paira^rafu mooi nasproti brczpravni raji, Ikajnc?! To pa je kfivica in proti 'krivici dvigamo svoj protest. Nc jcmilyite našim otrokom tejja. kar jim jc naijpoitrebnejše — verske vzffojc! + Na razna uprašania naznanja- mof da izide tudi letos »GORIŠKA PRA- TIKA«. Natančncjše bo objavljeno v lis- tih. — + SJužba organista Dri Sv. Luci.ü se razpisuje. Vodil bi tudi narodno petje. Služba 8e pirimeirna za vsaikega rofloodcl- ca — (zlasiti iwai^ja). Plača po do^ovoru. Ponudbc z luivcdbo prosilčcvih razmcr inaj sc pošiljejo župnemu uradu pri Sv. Luciji — Tcllmin. + Nekaj o vzpostavitvi do vojni o- škodovaaih poslopij. Z veseljem iopazuje- iiio, da je na niesto prvotne.sra niirzličneffa ,razj);ol!oženja ])ri ivzposta'vitvi po vojni o- äkodovtinih vasi — stopila zdrava itrezna doba. "Poviod itomu je prvii^'blizanjc zime in dru.uič dcjstvo, da so postaii oš(koclo- vanci holj oprczni, ker y.e marsilkateni med njirni dozi'vel irazocaranje in prctrpjl tež- kiO gmiotno škod«. Samo spomni'tii sc jc treba ma one sladke in čudežne (>bljubc različnih stavhirih podijetnilkav in zadru^, kaiterj so potom brezves-tnih m dobičika- žcljnih mesetarjev spraviili dober del na- šc.ua ljudstva v lobupen pcložaj s item, da niso mogli izpolniti prevzete obvezno- s'ti. — Ob tej priliiki opozarjamo vsc one oäkodavance, ki sc iniso poskrbcilii ivzpo- staiviitve svicjih domov, naj se previduo vairujejo pred 'talkinri sleparslkimi ljudmi, •Ui se dancs »popravlijajo« našo dcžolo. Mii'ojjo teh gospodov je Ik sreči žc pobralo svoja šiMa in kopita. ker so i.»im poistala tla pod nogami pra#ioča im upajmo, da tjim bodo v kraitkem slcdili še vsi proostaLi. —¦ 2e svioj čas smo opozorilii loSkodovancc na »Gorišikio zvezo deila'vnih iin proizvaju.1- nih zadiru.ir. Gorioa, Via Mazzini 4«, k\ si je pridobila s svojimi m?nogošteviln.imi za- drugami vscstranslko zaupanje. Zraven te domacü orRaniziacije pripciočamo še eno zadružno orgajiiizacijo, Ikii sicer nima lizvio- •ra v iiasi dcželi, je pa ena izmed prvih, ki se je ikoj ob začctiku z jvisö vnemo zavzela za rešitev ivzpostavitvcne.ica vprašamja in za zadružiiiO gibaujc. Una jc ena izmed pr- Viih, ki je vžjrala m.cd marn-i baklijo krščan- slkejra zadiruznis'tva in sicer v dobi ko sc je zdcilo, da sii bodo sociaHsti ustvariH mo- nopol na tern poilju. Ta «organizaeija je »Cunso'rzio Pnovinciaile. fra Ccopcraitive di lavoro di Treviso« Iki ima odselk v Go- rici, Piazza Grande 20. Obe iinenovaiii -or- ji'anizaciji zasledujeti isti slkupui cilj: to ]e puisikrbciti z vestnim lim poštenini delom. zaupanje in u^led zadružnemu jribanju. Kdoir zcli, da 'se mu vzpostavl ndle hitr>u«, izvedeno ;:z l.iud = ska stranka; iljudsikaši je tako ¦robü't nil štirivoglat izraz. da bi ga tafkoj Viia girmadi sežgal. Ljudovei pa je pravilna in 'lepa beseda«. Prav isti iziraz in v istem isinislu rabijo ¦Celii, Poljaikii, SloviUki. Tiolraj Partito popolare — Ijudslka s-tra-nka, a pristaši te st-nanke »ljudovei«. -i- PriporGČamo sveče pristnega iz- deta, <>d dobro zuane itwdike ' .Icnieja Kopač svečarja v Goriei, katorc ima se- Jaj v razprodap Jkiijigarna »Kaf. tisk. Jruštva« v Goriüi, ul. Carducci 2 (Mon- lova hiša). Dobrodelnost. Za Slow sirotišče so Llaro-vali: P."n. gg. Franc Sivec, šolski nadzornik, letniuo 10 L, gospa Gabrijela Dr. Frankova 5U L. Andrei Terčoui tiz Na- brcžine 10 L. •___________________ Goriške novice. 4- Trg sv. Andreja. Letošnji trg sv. -Andreja obeta biti mekaj posebnega. Go- •i-jäkj in .dkoliški rtrgovci in lobrtniiki hocöjo ¦ob ttj prÄi napraviti nekalko razstavo Uzorčni sejm) svojili izdelkov in blaga. Vse vAožhe tin prodajališča bodo izvede- iie po natanöno doloeenem načrtu na TraVfliiku in drugih trgiih mesta. Priporo- čamo slovenslkiin o-br.tnikom, da se za za- jakoin. Da pa sedaj vsake^a potrde je res čudmo, zlasiti ker vendar na ivseh miirov- nih konferencab iijavljajo. da država ni miliitaristiona. Da jmajo gospodje v ikomi- si;ji točna naivodila, navaiiamo >tale svzjiüed: Pri iiekem nabornilku ni našel zdravnik, orjjanizma v popoliicm redu, hotel kra je poslati ik pre^ledovanju na zdravnnški zbar, predsednilk pa sc upre ün doiloci: sposoben, potrjen! Lepi časi?! M1RKN. (Obrtn'omadalljevalna sola). Obrtflio nadaljevailna sola v Mirnu naznanja, da vpisujc vse rolkodelsikc va- jetnoe iz Mirna in okolice za svoj 1. in H. ¦tečaj v nedeljo d^ne 25. t. m^in na dan »Vseli svctnilkov« 1. novembra t. 1. od 10—12 uire predpoldne. Dolznost vsakeffa mojistra in obrtnika je, da skirbi za stro- kovno izobrazbo svoje^ca naraščaja. Ker aianiera'vamo osnovati tudi prvi itečaij za deikliäko «obrtno nada'ljevalmo soll© naj se pri.^lase tudi vse deikliee sarno iz župan- stva Miiren, (ki imaijo iljudskio - Solslko od- pustnico do doivrsenesa 17. sitairostnega leta ob 'označeni uri pri podpisanemu vod- stvu. Z redn im poukom priönemo dne 5. aiovembra ob S. uri predpoldno. Pozneje se ine sprejme !v šolk) rnilko^ar več. Za va- jence je solla obligatoirična. Rriditc vsi Mirenci in oko'licani! Vodstvo obrtno nadalievalne sole v Mir- nu. dne 22. oktobra 1922. SOVODNJE. (Grozna nesreča). V torek dne 17. st. m. se je dogodifla v irciši vasi zopet te/Jka nesireča z inazstrcli- vom, kii sa še vedno zbiirajo po Krasu, ter ga dovažajo sernkaj, Ikjer je nagroma- deno v velikansikih množinah v slkladiščih ob Sooi. Je to v kraitlkem času že drugi tak slučaj, ski jje zabteval mlado* živl^emje. Omenjeincgä dne okoli 4. ure popoildne je neiki dvaindvajsetlletni dedavec iz tkir- minske okolice äzprazmjeval ob teh skla- diščih večji projekbil, ki je pri item razpo- čil, ter ga tako raznesel, da so ikomaj daleč na olkoilii zbrali nekaitere deile 4ölc- sa. Pretresljiv je bil prizor, ko je pokojni* kov tovaris pripeljal zvcčot domiorv ma- teri njegovo Ikolo lim ji povedai, Ikaj se je zgodito s sinom. Uboga mati je padlla v omedlevico'. Dbčinarji zalutevamo poinoiv'- no od župansibva, da stoiri vise poitrebne korake, d'a se ta stailna velifka nevairnost odpraviüz :näse najbliznQe sosesčinc! ' SOVODNJE PRI GORICI. V »Dclu« št. 151. od 12. it. m. pravü neiki dopisinik v »Sov«denis)kih irazgovo- rih« med drugim tudi fco-le: »France: Ves, Tonček, kaj piravijo!« »Praiviijo, da si je bivai Ikoinisar pok. Fmanc Koje vzel 300 lir place na mesee, dasiravno je imd dol'oce- no od upravnega svota samo 250.« — Tončelk: Jiojš, pa iso ga tako hvalüH! Se sam sein čiita.l v »Gor. Straži« injega po- ll valo. Mislil sein si, da ni bollj pridmega in poštenega clcyvdka, kalkor-je ion.« Talkšnc nesrainne trditve se upa navesti dopsink, ki je baje sam v stairešinstvu, ikii pa nii imel toliko možatosti, da hi ijih že prej ocüal polk. Francu R'ojcu, Iko je še živcl, (kiajtl saj }e bil tudi prej s pok. Rojcem v starc- šinstvu. Najpodlcjc pa je še bo, da aiavaja d'opisntk stvaiii, ki so naraviioiat ilažnjivc, ter jili liladndkrvno očita, .ko jih pok. Ro- jec ne more več ovreči — Iker lie irurtev. Kaj takega, ljudje božji, bi se ne upal .trdiü noben človdk, ki jc pozeal pok. Rojca, ki se je se v bolezni trudiil in skrbeil za občin- sfco gospodarstvo s talko požrtvoivalno- stjo, da si je še radi tega poslabšail zdrav- je. Razven itega b;i ssi poik. Rošec vzel lalilko že za leto 1920 po lir 300 mescčno, ikot mil ije bilo od civ. komisatrijata dovoljeno. Tega pa ni istoriil, ter je preiemal le llir 250 rncsečno in sicor sc je držal starešinske- ga sklepa >od 7. nov. 1920. Za leto 1921 je pa prejcl plaeo meseeno lir 300, koji znesek je bil pravilno v proraeu? nu občinstvu od 26. dec. do 12. \jan., ito jc 14 dmi na ogled, ter v starešimski seji 15. Jan. odobren, in od dež. Jkomisariiata z de- ikretom št. 3108-21. iod 21. apnila potrjen. Če italko lobsckovauje mrtvib mi nairavmost satansko zilobno, potem me vcmo. Ikaj bi naj bilo? Srain nas je, da imamo taikc so- vaščane. . B-ILJE. (Smritua kosa.) Ti^ijc po ikiratlki boleznii dine 20. \t. m. pircividen is sv. zakraineniti v 48. 1. stairosti v Gospodu mir no zaspal Leopdd Rusjan. Zapusfci'1 je vdovo im 7 skoiro nedorasiblih otrok. Kdor je poznal eokojnega vsak ve, da je bil vedno dober kristjan. i)riden go- ¦spodair, piravi družinslkd oče, in občespo- štovan, kair jc pričal tudi njegov pogreb. Naj počiva v miru. BATUJE. (Desetletnici.) V ncdcljo, dne 15. dktobra, je prazno- Vala »Deklišlka Mairijina družba« v Batu- jah ma sfloivesen način desetlobnico svoje- ga obstanka in «laslednjo iiedaljo, 22. loikto- bra, listoitallüo »Ddkl. Marijana diružba« v Oseku. Slovesniosit 'je na obeh kniiiih povz- dignil s krasnimi govori č. g. delkaniijslki voditelj Mar. družb, Leopold Cigoj, vdc- ležile so 'se obch slavnosti tudi sosednc sosesibre. Naj bi ta jubflej poživid v srcili naše miladine ddealnega duha marijan- skega! 1DRI.IA PRI BAČI. (Smrtna fcosa). Odprl se je prerand grob Katarini Ko- fol, 24. letni mladcnki, iki je d/ne 22. m. m. previdenia s tdlažili sv. vere miirno zatis- nila sv^ojc trudne oči. Bila je pri vseh pri- ljubljena, kar je poJkazal njcn pogrcb, ki se ga jc udeležila ccla fara. Posebno gin- Ijivo je bilo petge žaiostink: pired hišo^ ža- losti »Nad zvezdami« in ob odprdem giro- bu »Blagor niu ki se spočije«, za (kar is- ikrema hvala doinačemu pevskemu zboru. 11 pa draga Kati spavaj v mini. PREGARJE V SEVERN/ ISTRI. Naš ikraij je daleč -elc stopiti v javiiost. Mislim naunrcč na društveno žiiviljenjc. Slkoz/i štiri I eta so oikali društveni pnostori prazni. Marsi- kateri faint se je «vprašal, černu prostori za drustvo, če drustva ni. Vedno bolj sc je širilo veselje med mfladinio ix> drušbvu. lm res kar naenJkirat sc jc čul glas po občini »v licdckjo društveuii občni zbor.« Viršil se je due 6. avtfusta 1.1 Pozdravil nas je ra dan tudi deželni odbonnik «:. dr. Bcsed- njak. Volil sc ije odbor, Ikatcrcmu krre vsa liivala. da sc društvo ilako lci>o razvija. 2e takoj prve dncve po ustauoviilo našc milado društovo na odiru v jav- nost. Prisredili snio (Ijuds'ko dramo »Naša kni«. Vsa cast in lwaila i&ralcem, da so !)ili talko požrtvovalni, da so inarsilkateri rekel bi, vsak večer pired prireditvijo pu- stili na odru. Tudi prcdavanja si ic diruš- ivo preskrbclo. Ne dtflgo po ustanioviitvi dnisha nas so posetili s pr-edavanji x. učitdlj Vonk in .ü\ dr. Besednialk. Nastalo je vprašanje o iknjižaiici. Prišlo ic to do i>rctrcsa v odboirovi seji. Odbor si jc v tej s-hislkii pouiatfal s tem, da so odbcirniki za- oeli prosiiti ikuji^e il doinači sfceviilini niošiki in mešani zbor pod vodstwxm izurjencua i)cvovodje-()irtcanista in se je ijjrala Y'mz,- irarjeiva drama: »Kazvalima življenja«. V :asu, ko Viipavska dolina več ali manj kul- iurno spi, je !le obžailovati, da ise jc »tc i>ri- ediitvc udelcžiilo le malo okoHcamov. Ij^ra • Razvalina zivljenija« postaia -vsak dan öolj žiivljenska in lmairsilkatcro življenje !>osamezniika iu pa druz'ine se sprcniciini v razvaliiie v dauasnjih dneh vsled .nirozuc- ^.a pijainčovanja in spolne nebrzdainosti. Zato bi poslušailcem in jfledalccm talkiii ijudskih li^cr, kakor je »Razvalina zivije- •iia« svctovalri, naj se nikar ne srnejejo pri /ivoresnih prizorih iffre, ampaJk naj paz- 10 poslušajo, jiOedajio in premislijo, kaj to x)mciii, zakaj je taiko. Res je idedališčc liiilo ;in bo vedno Ic zabava, ampaik niaj bo udi ndkoliko šc4a in iresna zabava. Sine- iiu so bile krivc morda tudi prcslabc ma- ke, iker so Ijudijc preveč hitro spo-znali /salko osebo, Iki (Je nastopila. Torej več in;inkc! Krasno je bil maislkiran Sirk in jc udii dobro i^ral; izbonnu sta bila Lenčlka 11 Martin. I«?ra ie vspclla dobro, oba zbo- ra sta se imeuitno izkaza'la in zado-voljnl •;mo §I;i od prircdiitrve. Občuduicm irospo- Ja svetn-i'ka. podra-škcjja župiv:tka. Iki sc :l]ub pre»tani boilezni ni vstnašil režije in vaj za to piriredi'tev. Posoiemaite! B. + Vscm prosvefnim drušfvam! G(J,. )r. Birsa in A. Kozman sta nam poslala T imenu »Pripravljalne^a odbora zve* e prosvetnih društcv« daljši oalas, iz ":atcre.iia priobčujemo sledcče: »Prosvc« a«, giasilo slov. Kulturnih društev v I- 'aliji, je v četrti t. j. aprilovi stevilki t. 1. mnesla poziv vsem prosvetnim drust? om v Jul^jski Krajini, v katercm je brazlo/ila, kako živo občutimo nedo* stajanje skupnc organizacije vseh naših prosvetnih društev, katera naj bi jih vodila in podpirala v njihovem podrob; ncm delovanju za širjenje prosvetc med našim narodom. Poudarjala je v tem o* klicu, ki ^a jc podpisal pripravljalni od= bor »Zveze prosvetnih društev v Italiji«, važnost in veliki pomen take trdnc or? J4anizacijc. Oklic koneuje z besedami: »Slovenska izobraževalna, pevska, bral? na, dramatiena in sliena društva, vsa ne^ politiena, ki imate v svoj em pro^ramu širjenje prosvete in izobrazbc med na* šim narodoiDs.postanite čimprej elanice te zveze, zavedajte se, da v skupnosti jc moe.« V tem oklicu je bil izrazen si* roki delavni program »Žvezc prosvetnih društev«. Ista številka »Prosvetc« je ob* javila tudi pravila te riujno potrebne organizacije. Iz pravil je razviden naein organizacije. Njen namen je pa izobra? ževati duševno, ^ospodarsko in socijal- no Slovence v Italiji ter biti srcdiščc kulturnih društev in jih podpimti jimots. no in duševno. Pripravljalni odbor si jc bil svest, da s temi pravili ustreže vsem društvom. Pripravljalna dela za ustano* vitcv so se zavlckla do dancs. Žalibot^ ni mo^lo priti do odločilne^a koraka t. j. do obene^a zbora,. ker nismo mo.^li prej doseei potrjena pravil. Med tem časom se je ustanovila v Gorici dru^a navi? dezno enaka or^anizacija, ki si je na* dela ime »Prosvetna Zveza«, eeravno smo mi žc prcd vee meseci kakor prej omenjeno objavili pravila naše »Zveze prosvetnih društev« in to tudi takrat v »Hdinosti« poročali. Imenovana »Pro* svetna Zveza« je po svojih pravilih ta? ka, da velik del na.ših prosvetnih clru? štev ne bo mogcl k nji pristopiti, ker jno rejo biti njenc člamice le ikrščanska pro- svetna drustva«. Oponiba uredništva: Ko lojalno ob- javiljuino to beležko, imoramo radi jasnosti in rcsnice ti^otovjti dve stvari: 1. Podila- ua pa«kta med bi'vsimi stranlkami, ki so sc zdruz'ilc v ediinstiveno narödno oir^amiza- eijo, je •uačclo', da mwa nova politiična or- Kiinizacija ščiuti nedoitaikljivost krščan- sikih načcl. Ko torej priobcutjemo irorenjo be'lczko, delamo to le iiz Icjailnosti, ker po paktu oiismo obvezani, priobčevali objav oir.iranizaeij, Iki Ikirščanska Ikuilturna iiačeia izreeno izkl'jucujejo. — 2. »Prosvotna Zveza« v (jorici se je ustanoivila davno prej, predno je jx. Kozman ziičel 'izdajati list »Pnosveto«. »Prosvetni Zvcz.i« so bila potrjena pravila že v septcmbru. laniske.^a leta. Zjpoinniji piripravljalni odbor jc prišel ¦tevdaj prcccj zakasnclo. d. AjdoVščina. »Drama'tioni krožclk v Ajdovščini« otvori svojo 'lctošnjo sezono prihodnjo.soboito, dine 28. t. in. s oeško \z- viirno Šubertovo dramo' »Drama štiirili rovnih »ten.« Da si je Ikrožek ravno to dramo iizbral za otvori't>veno piredstavo, je bila srcčna misel. 2e nas'lov nam pove, da jc dejaiiije diranie vzeto iz življcnja onih, ki me živijo v izobilju. Dcjanje isamo sc si- cer vrši že pred pol stülötjem v češkcm niairodu, itoda od^ovarja našim današntj;im razmeram ^talko, da bolj ne more. Boirba ddavnejfa iljudstvo. za vsakdanje kruh, kalkoir itudi za narodni obstaneik pod avstrijskhn jairmom, v ka'tcTcm iso je- čaile vse s'lovanske mantjšiaie do osvobo- diitve, je »veruo podaina v te,} drami in bo tfotovo vsakcjja zaniinala, da se predsta- ve vdeležfi. — Ponovi'tev se vrši v üicdc- Ijo, due 29. it. ni. ob 4. uri pop. d. Pečine. Kot je bilo že naznanjeno, pniredi bralino in pevslko društvo »Planin- ka« svojo prvo vüsclico, v neddjo, due 29. t. in. ob 2. mri in pol popoldne. Na vs- po»redu je: 1. Pozdravni ma^ovor. 2. V. Vodopivcc: »Ptici«, pesem, pofie niešani zbor. 3. S. üre^orüic: »Ujeteua ptica tožba«, dclkl. 4. Iv. Laharnar: »Pozdraiv ražiicain«, pesem, poie moäk-i zbor. 5. S. ürctfoircic: »Kmetsiki liiši«, dckl. 6. A. Medvcd: »Stari in mladi«, i.irra štiridejan- hii. 7. 11. Voilairič: »Ne zvenii mi«, pesem, poje inesani zbor. — Po veselici sreckanje in saljiva nošta. — Preskirbljcno bo tudi za pri memo postrežbo, ki jo mora nuditi dr. sos»tillna. — Zato pričalkujemo ob-ilne udelcžbe: mobeden natrodni okoliam naj ne manjka._______^Odbor »Plaiiinke«. Prosveta. + llustrovana zgodovimi katoliske Cerkve. Ravnokar je izšla v druui izdaji Strojeva »Kratka z.uodovina kat. Ccrkve-- z dvajset slikaini. Najbolj merodajna sod- ba o tej knjitfi je pač ona, ki jo jc <¦ njcj izrckcl tedaj, ko je izšla prva izdaja, slo- venski ZKrodovinar pokojni kanonik dr. J. Gruden. Ocenil jc knjijro v »Slovenskcm Učitelju« in pisal med dru^im: »Pred- vsem naj povdarjamo cno dobro lastnost Strojevc: »Cerkvene zjjodovine,« ki je zelo važna in se je doslej premalo pri nas upoštcvala, nainrcč to, da med splošno cerkveno z^odoviiK) vedno upleta tudi do- godke iz domače slovenske zgodovine. S tein se v uccncih vzbuja zanimauje za predmet. Pisatelj nove Cerkvene zgodo- vinc jc üjaniosjtojno obdelal zKrodovinsko tvarino in podaja učeneem najimenitnejšc do.uodkc iz splošnc iu domače cerkvene povestuice v Icpi uladki slovcnščini. S tem je zadel pravo smcr in pokazal naslcdni- koin, kako je treba obdclavati zsodovin- sko Kično tvarino. Tudi iz razdelitvc tvari- nc, iz dojfodkov in oseb, ki se oi>isujcjo v posameznih pcj,rlavjih, je spoznati, da jc pisatelj ztfodovinsko tvarino dobro obvla- dal in jo modro cmejil na or.c-stvari, ki so za.učcncc naših slovcnskili šol uajpotreb- nejšc in nazaniinlivejšo. Splošno rcčenio šc enkrat: Strojeva »Kratka ztfodovina kat. Cerkve« jc zelo primerna, modro sc- stavljcna, lepo oprcnil.iena učna knji.^a. Nova izdaja je vsestransko izpopolnjena, zlasti jo krase, lepe dobro izbranc slikc, ki so velikckra poniena , za zkrodovinski pouk. Knji.ua je izšla v zalo^i Jiitfoslovan- ske knjiuanie v Ljubljani in stanc lično in trpežno vezana Din. 26; namenjena je si- ce r solani, zlasti mcščarskini in višjiin razredom osnovnih šol, i>a bo dobrcdošla vsakemu, kdor se hoče poučiti o z^odovini sv. Cerkve, zlasti o veliki ljubezni in o vc- likili dobrotali, ki jih jc izkazovala človc- štvu v vseh časih. h Josip Jurčič, Zbntni spisi HI. zve- zcJz. Urcdil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1922. Založila in izdala Tiskoviia zadrn- kra. Strani 42 -f- 434. Cena 11 Lir 50 cent, po pošti 2 Liri več. Doljjo pričakcvani tretji zvezek Jurčičevih zbranih spisov v Prijatcljivi rcdakciji je pravkar izšcl. Prinaša zanimivo povest »Klošterski žol- nir« in prvi slovenski roinan »Deseti brat«. Obcina jc napisa! dr. Prijatelj 42 strani obsojrajoč uved, v katercm nam na moj- sterski način oriše postanek in literamo oceno obeli Jurčičevih povesti. Zlasti uvod v Descte^a brata je študija, vredna naj- vcčjc^a vpoštevanja. Nič manj zanimivc so t'.jdi urednikove opoinbc. Iz platnie III. zv. Jurčičevih zbranih spisov izvemo, da izide pri Tiskovni zadru^i v kratkem I. zv. Fr. Maslja — Podlimbarskekra in I. zv. Fr. Levstika zbranih spisov ter dr. Fr. Prešcna Zbrana dela, ki jih pripflivlja dr. Fr. Kidrič. III. zvezek Jurčičevih spisov se dobi v knjitfarni Kat. tisk. drustva v Ooriei. Jr »Umetnišku zuložbu«. Priporoea* mo sledcee skladbe: Sreeko Kopore: Trije mesani zbori; Marij Kojljoj: Bar? čica, Requiem; Marij K«o^oj: Troje so* lospevov; Marij Kojioj: Skladbe za kla= vir I., II. Marij Ko^oj, ki v naši ^lasbi prcdstavlja najmodernejšo smer in ki jc VZ540JÜ mladejia komponista Srečka Koporca, jc markanfcna osebnost v slov. Ljlasbi. Iz raznih reprodukcij je poznan širom našc domovie in simpatičcn vsem Ljlasbe/eljnim Slovcncem. Njc^ove skhidbe so najboljšc sredstvo za študij moderne umetnosti sploh in najbolj pri* jctcn oddih v trcnutk'ih resne^ja raz* položcnja. Po svetu. p. Madžarska propaganda v Prek- murju. Iz Prckmurja pišejo: Madžari so svojcčasno raztrosili vest, da bo del Prck- murja okolii Dol. Lcndave pripadel Mad- žarski. Z ozirom na te vesti so madžairski ajrcntjc prcpilavMi Prc'kniurje >ter liujskaii ondotno prebivalstvo na oborožen »upor. Kar se Ijudjc nrso dali zapcljati, so ti akrcn- tje ktnalu iz^inili. Nato so se pojavili na madžarski strani oboroženi elementi, ki so neprcstano vznemirjali naše prebival- stvo na nicji. Bili so to člani madžarske fa- šistovske or^anizacije, ki si je nadcla ime »Fbredö Ma.s>yark.« Nosili so zastavc s črniini križi. Ker ta druhal le ni mirovala, jc vojaški poveljnik v Dolnji Lendavi pod- polkovnik Ncdič ])oslal niadžarskim obla- stem noto, v kateri je enerjocno zahteval, da se naj te tolix; tekom 24 ur odstranijo, siccr da bo on aktivno nastop.il proti njim. Ta cnerjjičcn nastop je imel uspeh. Mad- žarskc tolpe so takoj iz^inile in sedaj je kolikor toliko mir na meji. Madžarski a- .U'cntje seve še nadalje rovarijo ined pre- bivalstvoin, toda brcz vidnctfa uspeha. p. Ruski tuikup gospodurskih strojev v Čehili. Ameriško poslaništvo v Pra^i javlja, da je trgevska komisija sovjetov v Pragi nakupila v čcškoslovaški republiki .uospodarskih strojev za 4,500.000 kron. Rcčeni stroji sc imajo neinr.idtnua poslati v Sibirijo. Kupna valuta češkoslovaškc krone pri poravnavi z ameriškim dolar- jem jc bila 0.02S, ko je bila kupčija navc- denlli strojev sklenjena. Poroca sc tudi, da se vrše pojjajanja za nakup nadaljnjih kro- spodarskih strojev. Začcla so se pojja- janja še z druffimi tvoruičarji «ospodar- skih strojev. Tako bodo nakupili Rusi v Cehih ^ospodarskcjja orodja in strojev za 20,000.000 ČK. p. Cene v Moskvi. Na nioskovski snn"- zi so bile sledeče cene. ržena moka, pud (16 kkr) 7.160.000 rubljev,. pud pšcnične moke 22.250.000 rubljev,. pud krc^uipirja 2.300.000 rubljev. p. Tatovi bilijonav. Naši .nospodje ta- tovi so rcsnično rcveži. Če znaša ukradc- na vsota več kakor nckaj stotisočev,. je tO' žc veliko in za to mora biti vlomilee zc ra- finiran tip visjcua razreda. V tem povciedu tatovi na Ruskem iiašc daleko nadkriljuje- jo. Sevcda se ])ri tem czirajo na vrednost valute in se sploh ne lotijo posla pod 10 milijoni. Tako i")oroča »Ratočaja Mosksa« da so bili v Moskvi prijeti tatovi, ki so pred dvema mcscccma ukradli nekemu No- vickijr.i 10.000,000.000 rubljev (10 miljard.) Zakoncema Urban pa je bilo poletf oblcke in perila ukradeno 2.000.000.000 rubljev. LIŠTNICA UREDMSTVA! Naši fantye-vojaki nam iz 'vseh krajev države posiljajo tako ?tevilne dopise in pozdrave, da pri uajboljši vicilji vseh ue in!C>reiro p-riobčki. Po mcžinusii pridojo pa zaporcdoina \si na vrsto. Veseli nas, da sc naši fantje talko zvesto drže naševca li- sta in s preziranjem u.^otavljamo. da se od iinternaeionale plačauo >I)clo« norčujc iz naših fantcv, ki v tujini ne moroio poza- bi*i svojcjra doma. Ja svolo družino mil idilst le Vale teiie" Priznal je eden največjih trgovcev z dv;li- katesami v Trstu potniku tovarne testenit? v Ilirski Bistrici. Mož ki pozna hi ima na razpohigo najboljše izdelke, ve kaj j& dobro. ZAHVALA. Ob priliiki britke izgube |)|i'ediaK.cu.u soprojfct oziroma očeta, krosp. LEOPOLDA RUS.IAN se rtem potom prisrčuo zahvaljujemo vsem soirodnikom, prijatelljcm »in zmanccin za obilo udclcžbo pni pourebu. Posebno sc zalwaljujemo domačcmu preč. t,r. kura-tu za večJkratiK) to-lažbo v britlkih urah, do- mačemu pevslkcinu zboru za piremile ža- lostinlke, opekanskim delavcem za da.ro- vani prek'rasni venee im vsem, Iki so lias v teh »težkiih urah itolažili ter počastili pre- dira.i?e^a pokojuika s sprcnustvom na zad- nji poti. — Boji vsem stotero povrni! BILJE, 22. dkitobra 1922. Žalujoči: Terezija, sopro^a -iai otroc:. GOSPA FRANCOZINJA podučuje fran- cosiki jezik prakitično dn v teoniji. Naskvv pove upirava »Straže«. OGLAS. ^ Išče silužbe koit cedcowiik imlad t>ze- njen mož. Vcč pove upiravnišftvo »Stra- že«. INTELIGENTEN RUS, iki (je zivej 10 let na Framcoskem, daje ins'tirukeije za fran- coski in ruski jezilk. Naslov pove uprava »Straže«. TEGOVINO ALI GOSTILNO se sprcj- me takoj v iiajem v mestu ali na dežVli- Naslov pove uprava »Straže». POPOLNOMA NOV VOZ. za težo 30- 35 q jc na prodaj. Na o^led in natančnej- ša poljasiiiila v üorici pri »Treh kronah:'- FOTOGRAF Adolf Trebšc na Srnenici,^ priporoča eeiij. obcins'tvu za ninotfobrioje1'* obisk. Jamči za dobro in točno izviršitcv vsake^a dela 'te stroke. Na prodaj je posestvo obstoječa iz d^eH his, in 3 paroele dobro obdclanejra svcUi« zravetn se proda tudi jrositiilniška in pekov- s prasko ^njat. — Priporoča tudi cenjenim potni- kom isvcjo rcs'tavraciio s prenočiščeni. raziličma mrzla iti tforka jediilla vedno na: ra^nolavro. Rudolf Oblaščak. Priloga »Goriške Straže < st. 43. Naši fantje-vojaki. Prcd prilično štirinajstimi dncvi v Trstu: »Na Korzu zaöujem vojaško godbo in hip nato ugledal sem neprcgledno vrsto novincev z godbo na čelu, ubdano od spremljajočih vojakov in fašistov. Odko- rakali so proti pomolu. Vkrcati so so mo- rali, da jih odpeljcjo v Jakin do žclcznicc. Uzrl sem med fanti nekaj znanih obrazov iz okolicc in stopil sein za njimi, da se od njili poslovim. Parnik jc v prvo zapiskal in fantjc so vstopali. Videl scm matcrc, ka- ko so poljubljalc sina in vidcl sem okoli- čanko, s solzami v očeh, kako je sina ob- jela in ga pokrižala. §e par trcnutkov in fantje so vsi na krovit. Šc en pisk na par- niku, nato mahanje z robci, vsklikanjc, parnik zattiil in odpluje. In zopet rnahauje, klicanje, parnik sc oddaljuje, dokler nc zgine v nedogled. Z Bogom fantjc! Z Bogom! »Ubogi naši fantjc, ko jag- njeta so tihi med volkovi, ki vpijejo«, sem slišal iz kroga slovenskih deklct. In spom- nil sem sc stare vipavske pesmi, ki pravi: Fantje se zbirajo, na Laško marširajo dol, doli na laško stran, kjer nobcnga ne poznam. Barčica zaplavala in maniica zajokala le odrin' od kraja preč saj se no bomo vidli več. Marija scdcrn žalosti obvari mc nevarnosti, Le odrin' od kraja preč saj se ne b'mo vidli več. Pismo iz Florence. Črcz luribc, doliinc, širokc reke, rav- nine in planinc smo dospeH v Florenao. Na kolodvoru v Floreiuci nas io čakala dobro izvežbama godba od 84. tega peš- pollka. Ulice so biilc polne ljudii, iki so nas pozdraivlijali. Pri sprejemu so bili navzoči tndi fašisti. V Ikasarni smo dobili vsalk eno ka'vo. Prvii večcr smo spali na slanii. Dru- gii dan so nas preoblekli v cdjhaste otole- ke. Pozna'li ii'ismo drug drugcga. Smejaili sino se en drugeinu. Dobili sino vse po- trebščimc. Hrana je sredmja; zjutraj 1/8 ornc kave, ob 11. till ifthio, mcso, dva htebčka ikruha; zveLeir testenine z rae- šaino zdlenjavo. Prositi smo vsalk dan od 5 tih do S ure zvečer. Ob Vs 9 till moramo biti že vsi v posteljah (tarandah). Orožne vaje nani grejo še precej v jjlavo. Naši predstojniiki so še precej dobri. Ubogati jih moramo. Slovemcov nas je precei v torn lTiesitu. ika'kior n. pr. pri airtidcriiji, ailpl- lrih, saniteycih in pri infanteriji. Mesto .ie krasno. Po sredi teče /reka Arna. V mes- tn je več krasnih spomcnikov, cerkva, niostov itd. Ljudje v temu lnestn so jaiko jzobraženi. Nas Slwence imenudejo (»Tc- deschi«). Ofoljubljeno «am jc, da alko ho- mo poštemi, se povrnemo v naše kraje po teiku 8 mih mesecev. Nekaj mladeiiičev iz tuj'ili pokraijiin je spoil no bolmili. Sloveinci snu) pa veduo |)ošteni in liočemo tudi o- stati! Ne bomo zašli v beznice. Ne bomo zašli! Ljubimo slovenska deikleta. ki so jili rodile slcvcmske matere!rNe bomo jili zapusitilli. Ostancmo jim zvesti pošteni fantije! Srčne pozdrave pošiljiainio domo- viini iz oddaljeaie Florence. Bog živii naše matere, očete, faiute -in dekileta! Pismo iz Turina. Naši slovcnski domoviuiP Podpisaui slovemski fantje od gorske artilcnije 'iz Tu- rina pošiljamo tople pozdrave naši do- nrovimi. Nasvidenje za eno loto vsem silovemskmn fantom in dekletom, maiteram ill očetom. Franc Peniko, Ccnčič Karl, Ženfi Franc, 2emj Ivain, Kokel Jakob, Skirab Franc, Pavšič Jožef, Jurjavčič An- drej, Batistič Anton, Ferfi'la Anton. Pi smo iz Specije. Z otrošlkim veiseiljem smo Te sprejeli, draga »Straža«! Hvala Ti! Tii 'ne veš (ka- ko si nas veseliila s svciiim prihodom v te trdnjavske zidove na Palmairijiü' S kaikšnim veseljem Te prcbiirajo Tvoji si- no;vi! Da »Straža«, veililko im požtrvoval- no delo lizivajaš, ho obislkuješ nas izjjub- ljene reve, ločehe od sveta, daleč 'od svo-j- cev, doleč od d'omace.^a ikraja! I^o«: 1'e zii'vi!' Ti bi pa tudi rada vedeila ;kako je kai z nami da bi po»tem povedala našim materam, očetom, sestram bra torn, dclkle- tom, priijiateljem, kaj ne? Ka.i in kako je z nami? Ve§, ni slabo, a še manj dobro! Mačeha je tujina! to veilja že za navadine- Ra človeka, zneje, da so prišlc v čas največ- je polctne vročine. Počitnice so oddihljaii \- šolovanju mladäne, lilkiratu tudi odpoütki uci'tcljstivQ od deila, 'ki jc naponiajše iricjro je ima diru- RO uradfiiištvo. Da )>a doseže odpočjtck svoj namen, moira biti pravočaseai in nied delo uvrščen. Kdor |)rinesc dornov 'težko butaro. ter se ustaivi še le, iko io vržc iraz sebe, ta ne pravi, da je pociva'l; to more reči le oni, hi jc potoma butaro 'večkirat odla.u'al za knute'k oddili. Prvi je prena- pel svojo tc-lesno moč, drutfii si je delo bi- sitveno oilajšal im prihraniil sviojo rnioc za novo ddo. Ta primcra nam kažc, da motra'jo biti tudi soilske počitnice priavočasne in med šolsiko loto primerno porazdeljene, če i- maijio biti nairaivne in uspesne. Kdor to wrizuava in razume — im za to ni treba Biou' ve kake bishroumnosti! — mora po- čtoice jizpremenjciiie po scd'anjein vzoircu obsojati. rl'a izprememba se udejsitvuje prcd vsem v podaljšanju ikoneclctnih po- čitniic od dveh na itni mesece. S tern se je ode^niil šolskeinii poukii čas sloraj eiie^a meseca, izvzemši šost dmi, iki so se pri- krajsa'H božičnim počilnicam. Ali ije pa ta prillvrajseik res tako pamutno lizbran? Memda ne! Božičiui prazniki so ivažni ne le v verslkem oziru, ampalk tudi, ker nam prinašaijo edjne vesele dni a- doljrocasncni in otoznem zimskem času. Kalko željno >ih pričakuje mladina! lif. kalko izpodbudno isiredstvo so bile prej obsežnejše božične počitnice za šotlslko m'ladiino ob pričetku šotlskcjra leta! Začctui ponk v movem šolsikem lctu je niajtežavncjši. V tej tež- tkoöi je črpala mladina potrebno vztraj- nost i/. želijne.ua pričakovanja dotfjrili bo- žičiiiih počiitnic. Sedanje štiridnevine po- čitnice jemlijejo osobito dijakom z dežele vse iveselje. iker jih njiih kratck čas «sili, da ostanejo v mcstu, -ter sc še bolj doliročasijo fkot ob šol. diiüvili. Cc se lie že liotöl iz^ub- Ijeni ča!s predol^ih konecleitnili počituic doprinesti s slkiraij.šaiijein medletnili pocit- iiiic, zaikaj so se v to ixbraile modro ure- jene božične počitnice, ki imajo med vse- mi počitnicanni najprimerncjši čas? Dne- vi so liajkrajši, vrenie dezewno, pouk pri- čenja zijutraj v tenii in končuie zvečer v temi. Mladina ne naijde inajkinajše^a čaisa za potrcbiri izprehod. Te'niu se pridružu- je še unraz. Koikilo 'luči, Ikoliko ikurrya so prihraniile prejšnjc bož. počitnice! Ce je že hotela šol. oblast nadomestiti štkodo kouedcitnili počitnic. naj bi bila odpravila one brezstevi'lne »feste maziioiiali«, ki od- vračajo niiladino od ikwji«;. Podal'jsame konecletme počitnicc pri- našajo dvojno zlo: 1. Odte^ujdjo šol. Douku en mesec časa, 2. ruši.io še to nialo, kar sc jc v prct. lletu s poukom z.^radilo, in sicor, iker otroci v dosltfih počitmicah lneo^o pozabljajo iter se šol. živlienju od- vajaijo. Učitelljstvo že i^raiv Klasno zabav- lja zoper nezmiselno dotl.^ost tch počitnic, ikcr jih je samo mave'licano. 'otsebito pa še, ker jra ob novem pričetku čtika o^roincr« trud, preduo pritvedc mladino zopot do ti- stej^a znanja, s katerim je bila odšla na počitnice. Ali mimajo scdanji šolski obstastniki res drille naloKc (kot podiirati, 'kar so njih predniki pamcitme;-,ra z^radili?! Ubo^e na- šc šoile, v k'ake roke site prišlc! IZJAVA. ) Ker krožijo po Remčah in okotici ne- resnične vesiti o mo»ji osebi, opozarjam tem potom, da born sodnijsko postopal proti vsalkemu, iki kra zasačim. Brumat Ernest. Renče. *) Zu članko, pod tem naslovom odgovarja urcdniStvo, lc toliko koliko vclcva /akon. Klüse iöfic Itice". 1. Siraho ve bukve. Med lötosnjimi knjiffami »0. M.« me je «ta Ikinj:i5sra poseb- no trazveselila. Imamo sicer iz zadnjih ča- sov dober prevod te sivotopi'semske knji- ^e v Lampetovih »Zjiodbah«, a to delo je za inno^e že lizgubljeno. Sedaj imamo v iiöni, priroeni lob'liki izdano to dra.^oceno zakladnico /ivlijenske modrosti, o fkateri piše Lampe: »Kmjikra se oziira na Ijudi vsalke atarosti, obojejra spola .im vsake^a stanu. V Ikreplki, jedrnati besedi uči in o- pominja. Vselej jo bos 'vzel s pridiom v tro- ko. Na prijazen način se pni njej ojjreje srce in vmame za Bo^a in lepo čcduostno žiivlijoriije. 7ji\to je me inoremo dovolj pri- l>oročaJti. čim večlkrat jo kdo beie, tem ijubša mu je in tembollj se iiz nespameti posvetnega življeiija divisuic kvsišku !k večni modrosti.« — Vsalk resen človeik bo čitail to knjitfo z velikim zanimaujem, izobražcn mož ravmo talko 'kakioir pri prost delavec. Dr. A. Pavlica ije dober poznava- tel'j sv. pisma 'in hebrajsčime. zato mam je podal temeljit provod: vendar ni pre- vajail s sujioparno in doktriiiarno natanč- nositjo, ampalk nam pod'ail prevcd v le- pem. vznesüiiem jeziilku im se po niožmoisti držal pravil hebrejske meifcrike. kar da tem r\avideziio prostim verzom neü\alk po seben čar eksotične ritmilke, Iki je pa pri- jütna in ^iladko ter neprisiljcuo tekoča. 1 o knji^o mioramo uviratiti iv naše lcnoslovjc im Jo sinemo opravičetno vzporediti poles | (ire^orčičoveffa »Joba«. — Kair da temu delu posebmo praiktičuo mi znanstveno vrednost, sta bojfati ikiomcntar vva- crlo in ob koncu irazprava o Siirahovi iknjißi in nie pisatolju ter o iritmii svetopisemske poczije. Dasi je vse ito mapisamo s strokov- njaškim perosom, je vendar itek?o poljud- no razitdlmvičeno. da je tudi priprostemu narodu lahiko umlpvo. To ikmjijro bi poseb- no priporočali vz^oijiitoliem in «odirasli mladiini v branje in premišljevanje. Ker je pa to čtivo težlko in utrudljiivoi. je treba nevešče čltaiteUje in priprosto ljudstvo o- poKorifbi na to, da se talka knji.^a ne čita vzdržema dailij čaisa kakor kaika zabavna ah poljudno - podučiia, ampalk jo je treba öitaiti odloniikoma po eno — dve potflavji skupno s ikorncntarjem pod črto. Le tisti 'ki bo počasi (in preniišljeno čiital, bo iniel od te knjitfe u/itek im konist. üospodu prelakra)telju moramo biti za to deilo od srca hvailežmi in želimo, da bi nam podal še več tafkejja ötiva, fkii je za naše dni in razmere posebno po-brebno in ikoristno. Kako dobrodosli bi nam bili v ¦ta'ki izdaji Psalmi, Pre.u'ovidni, Priditfar in Bulkve modrosti! — (Na str. 6. wst. 4. se jc 'vrinila napaka, ki zek> moti in sc je med »Taskovni'mii pokrrešlki« prezrla; pravilmo ima stati: »— bulkve ne majhne in me zanicljive vrcdnosti« — kalk or stoji pravMno na str. 150 wsifca 32. = »non parvae, neque cointcmuciidac doctrinae« Vu^-ata.) II. Zlata srca. — Hrvatske oovesti. Po'siovenil Alojzij Gradnik. (hadmik Je odličen in marlji'V prelatratclj iz srbolir- vaščime. »ü. M.« jc pred dvemi leti izda- )ia nje.^ovo zbirko srbsikih povestic »Bož- je soilze«. Letos nam je pniredil zbiirko hrvatsJkih povesti pod -mvslo-vom »Zlata srca«. Že naslova nam i^iioata o idealiz- mii, ikatori nam ije priredil ti dve zbirki, ki upamo, da ne ostamcti ediim, temvec pri- cakujemo še aiovili sličnih iknj;ikr, da naij bi povspeševale boljše poznavamie in elkire- I pule kultmrne vczi med nami in našimi juž- fiiimi brati. — Prcilagateilj sam povdarja da ni to Ikalka autolo.irija, »kalk izbor nal- boljših povestic, ampalk javna zbirlka, ki je omcijena po obsess, vsebini in smeri. Podal mam je pet fkratkih povcsti. — 1.) Šandor Gjal.ski: Angel. T:i anscl ie Alek- sandra Kosančičlka --• pravi poosobljemi čudež najidea'linejseffa al'truizma. najvzor- nejšc ljubezni do bližnjetra. uadčloveske l)ožrtvo'valmoisti in potrpežljivosti. vtele- scm anffcl, pristno »zlato srce.« Za uas v scbičnost in matenjakost zairnizen čas je to zeilo prik'ladno berilo. Uredirilk »G. M.« je povdairjal »v svoji napovedi ilotoš- njili iknjig, da izidejo pod jreslom dobro- delno'sti; to velja predvsem za kolcdar, a tudi v Sirah'oväh lnilkvah jc lcirepiko podčr- -tal besede: MHoščina! (III. 33. — XL, 24). Ne krati miloščine ubožcu! (IV, 1.) Ravnaj se sirotami ko usmiljen cče! (IV, 10.) Radodarnost! (VII, 37.) Cuvajte se vsake krivice in skrbite vsakteri za bliž- njega! (XVII, 11, 12.) Dobrodclnost je ko vrt, ki je poln blagoslova. iismiljenje ostane na večne case (XL, 17.) Srečen, ki se v ten dobrodcjno'Ltih vadi! Ker luč Gospodova je sled njegov! (VI, 30. 31.) Talke so bile življemske maksime A'loksan- dre Kosančičke »im ilalilkio rcčemo, da je ta »Aui^ol najvzviišenejšetfa krščansike^a al- truizma namenoma in prokrramatično po- Sita'vljen na čalo »Zlatih sire«. 2.) Evgeni] Kumičič: Peter Zrinski in Fran Krsto FrankoDan na morišču. Ta odlomck nam s preprosibimi besedami in prctrcslijivio 4rajjiko sllflka smrt tch dveh vcliiik-ih Hrvatov, iki sta il. 1671. na morišču v Dunajsikem novem mestu žr.tviovada sivo ie zivljenje, ker sta hoteila Hrviatsiko o- svoboditi dn osamosvojiti od Avsbrije. Pred medaivnim so z velilko slovesnostjo prepeljali tcilesni prali teh dveh velikih narodnih mučeinilkov iz tuimie v odirešeno doinavino: zato najbrže je ta odlomek smreijeit v zbirko. Ta s 1 ilk a se mamreč pre- ceij razililkujc od ostallih štiirih čriic, ki nam predstavljajo štini zelo različnc, a krepko začrtane značaje in so si .tako tnelkako so- rodne kot karakterne sikicc. Ta odlomeik ni sbioa (v ist cm pomemu, nam pa vendar četudi same za hip kaikor ;v nekalki živi s'liikii — poikažc dve »Zlati srei«. 3.) Jos. Evg. Tomič: Obisk. la čntica nam v humonistiönem oziračju rise jjfospoda ivpnlkiojenejfa davkarja Luiko Kla- da, kateri se je od računslke^a podčastmi- ka povspel do vlastdiusiketfa najcmniika. Ta »skopuh prves^a reda« se je nepresta- no'jjosti'I pri sosedih. sam pa se jc vsem gostoni vedno skrival; postal je zaradi te svöje skoposti prav-a ikomičua figura. En usoden obisk ,ua tie v toliko spreobrnil, da se je sicer >vsc leto gostM pri sosedih, na stare^a leta dan pa je tudi on prirejail j?o- stijo. Drugih napaik ni imel, zato «:a lahko pristevarwo med »alata s>roa« vsiaj s tisto vpravičenostjo kot knistijana - ijrcšnfka v »občestvu svotnjlkov«. 4.) Vene. Novak: Salomon. -- Salo- mon je tragična prikazen slaboumnega fa'inta. k'i sc aaslcda v üepo Maro. Una z najbolj umazano sebioniostio izrablja do iiljetfo>vekra zadnje^a življcnjsikeffa vzdiha blazno ljubezen, iradodairnost, požrtvovail- noist in pötirpezljivost tetra »zl'atcffa srca«. 5.) August Šenoa: Pniski kralj. — Jaoiez Krvarič je do neummosti preprost olovek im nima na vsem svotu druge lju- bezni kot svojo hčcrko Reziko. — Ko je posit all mcstii'i bobnar, se jc začel pečati s politiko, ki jc biila za njegovo- glavo provisoika in mu io je zaradii tega zmeša- la. — Hčer 'je hotel omožiti prati njetii volji — zato mu je zbežala na Prusko; on je vsled tega udarca popdlimoina zno- i cl im si umiisilii, da so ga izivolili za prus- ikega kralja. — Tudi on ije svrojc vrste >¦¦ zlüito srec«. Gledc zunamje oblikc teh iknjig mo- ramo reči, da je zadovdjiva: škoda, da se ixri vezanih kjnjigah izgubi načelna ilu- •siüraoija. — llusiüriranje Sirahovih btikev nas ni zadovcijilo; tiste tri risbe so brez soraznicrnosti vtalknjene iv knjigo. Ta'ko kinjigo kakor ta je te/Jko ires umetnisko in sitruijemocustuo opremiti: nai bi sc -rtkrasila izključno dekorativno ua čelih. v inicijal- kah in ob sk'lepih ix)semeznih poglavjiih ozfliroma delo\r. Bolj zadeto bi bilo, ako bi biilo založ- ništvo naročilo Buciku port ret i rat i »Zlata srca«; dobili hi biii pu»t 'lepih irisb: Gospa Aleiksandro Kosančioko, Zrimslkega ali pa Framkopana na morišču, Gospoda Luiko Klada, Salomo'iia - Mijo, .lanka Krvariča — »pruskega kralja«. Uredništvo naij bi se držalo v sploš- nem tega načela: epične stvami sigmativ- iio, liniene oziroma modroslovne in ab- stralktne ddkorativno ilustri'rati. Riazen- tega naj se gled-a na pravo sorazinerje ilustrativnega döla skoxi -vso iknjigo. »Zla- ta sirca« bi bila z 'ilustracijauni pridobi'ki, —- »Sirahovc bukve« bi brez teh ilustracij ne bide nič izgubile. Sicer pa: Obe iknjigi vS'Cga priporočila vredroi. Bel». Najbogatefsat zaloga damskih klobukov zadnjih vzorcev in najvecja izde- lovalnica modnih predme- tov je v Gorici pri Rozi Mungherli Corso Verdi 41, vogal ul. Contavallc 1/11 Cene brez vsake konkurence! Zadružna zveza (prej Goriška zveza v Gorki) vpisana zadruga z omejeno zavezo c osrednja organizacija vseh goriških za- drug. Pisarna v Gorici Corso Verdi št. 32, I. nadstropje Uraduje ob delavnilfiih od 8. do 12. predpolne in od 2. do 4. popoludne. Ob sobotah in dnevih pred prazmki je uracl popoludne zaprt. Ant. Terpin & C. nova zaloga manufakturncga blaga v Gorici, Via Rastcllo št. 10 Ravnokar došlo novo zimsko bhiilo v veliki množini. Priporoča se za mnogo* brojen obisk. CENE BREZ KONKURENCE. Na drobno! Na debelo! Sprejme se za takojšnji nastop, blagajni- čarka in trgovski pomočnik, za trgovino z manufakturnjm blagom, vešča, slov. in ital. jezika. — Naslov pove uprava »Qo riške Straže.« Dr. A. Grusovin speciaiiist za kožne in sp-olne bolezni ter negovanje kože. — Perfekcijoniran na du- najskl kliniki. SprejGina od 9—11 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli. ŠOLSKE ZVEZKE ŠOLSKE KNJI6E ŠOLSKE POTREBŠobrt ka- kor tudi popravdja šiivaln-e strojc, isitolpnc urc i'tdM sedaj v Uastni hiši v Tolmiiiu št. 43. — Priporoča se za ofyila nairočiila. Delo izviršuje toeuo. Ccine brcz ikoiikiirencc. Na prodaj je lahelk postni voz za encga konja, 'kolesclj na štiri kolcsa. :iin ikdcselj na dvc kolcsi (binoč) pni Lcopoldu Kofol, Cepovan. Prihranite denar!!! kje se dobivajo :-: C E V t J 1 :-: po noijnlžIjFi c era oil I ? samo pri R. SIVITZ Gorier, Corso V. E. 7. VELIE.A IZßERA I ? Qiihn nnhh Ll ] ! I IW vL XX V/ V v l/ v V bele, kupuje v velikili in malih množinah, tvrdka Sever & Komp. Trieste, ul. icfaElü 13 Naznanilo. Vojska je začela proti draginji manufakfurnega biaga. Tvrdka Artur Be Rossi v Gorici Corso Verdi št. 1. (nasproü Semenisüu) , PRODAJA: Madapolan 68/70 cm. . . . po L. 3.—- Parhent barv. 68/70 cm . . „ „ 3. - Oxford-Zefir 75 cm .... „ „ 3.20 Platno z Marijino znamko " C. d. A. I vrste...... „ „ 4.40 Parheat bell 75 cm .... „ „ 5.— Ženske srajce...... „ „ 7.80 Cvilh za posteije I vrste 120 cm......... „ „8. Velika zaloga češkega platna itd. tvrdke AntonfKlazar A. O. Procjo. Izbera tapetov in kompletne öpreme za postelje čehoslovaškega izvora. Kxipite In preprleajtc seII Izšel je : Vedež asa 1. 1O23 in Hišni prijatelj. Dobiva se v Gorici v Knjigr. K. T. D. MONTOVA HIŠA, V Trstu pri J. Stoka via Milano 37. Cena; Vedež lično vezan stane t 3». Vedež elegantno v platno vezan L, 4. liišni prijatelj L 2. Kmečka hranilnica in posoUInica v Prvačini fl-e^istrovama zadrusa z ineomejeuo zuvczo vabi na redni občni zbor, kii se bo vršil due 5. iiovembra 1922 ob 3. pop. v /u.pnišču. DNEVNI RED: 1. Citanje ki odobikcv zapisniika zadnjcjja 'občnejra zboira. 2. Poročilo uiačelstva im nadzoTsLva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Odobnitev računske^a zakljuüka za •lofco 1921. 5. Slučajnosti. NB. Ako bi napovcdani občni zbor ne bil sikilepčen, se vrši 12. novenibra 1922 ob iisti uri in istih prostorih drusi ob- 5nd zbor, ki slklepa vcljavno ne ftiede na število člamov. Načelstvo. Na prodmj ,ic v sredini niesta Mari bora skoraj nova hiša z dcvetimi .stanovanji. Natančna pojasinila daje ilaistniea ^ospa Zofija Pirc v Ljubljani, Dir. Val. Zannikova _________ uilica št. 11. V NAJEM SE ODDA italkoj dve veüiki prazni sobi nasproti Muniicipija. Za pojas- nila: Corso V. 1Ü-. 28. 1. Zaivaro'val'iiica U- nion. Med. Univ. dr. Rado Sfilißoj. ordinira za- Casiiio v ii'lici I^. Zoiruitti št. 12. celodncviiio. ¦- Zobozdravniški aLtelje ===== Dr. A. SERJUN in M. KOUßCIC, dentist ====== Tolminu __ izvršuje zobozdravniška dela vsake vrste po najnovejši tehniški v zlatu in kavčuku, solidno inv najkrajšem času Plombiranje zob ter izdiranje brez bolecin. — Cene zmerne. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :: V GORICI, :: Corso Verdi „Trgovski Dom.4* Telefon 5t. 50. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. DelniSka g^lavnica SHS krön 80 M1LIJONOV. 6ENTRALA: LJUBLJANA. Rezerva SHS krön 61 MIL1JONOV. PODRU/.NICE: Brežice, Borovlje, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Pt\\j, Sarajevo, Split, Trst. Obr&tttuje vloge na knjižice po 4°/0. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovom. Nnknp in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvrsaje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradna or« za občinstvo 8 7t'~ 12 in od 3—5 Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih «« ne «radnje FELBERBAUM & ROLICH (prej Hed/.et & Koritnik) GORICA :-: Corso Verdi štev. 7 :-: GORICA Velika izbira moškega in ženskega sukna, raznovrstncga zepbirja, pcrkala ter perila, velika zaloga pletenin in vezenin, kakor tudi vsakovrtnega blaga za neveste, dvobnarij ter vseb potrebščin za krojače in šivilje. NA DROBNO! NA DEBELO! Josip Kerševan^ meliaiiik iu puškar v Gsrici, Stolni trg 9, desno. Zaloga riiznih sivalnih iti kmetijskih sirojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadajočiii v mehanično in puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. Laätna delavnica iu popi'avljalnica, Stolni trg 5, MT* Poniklanje Jiv lakiranje v vsaki barvi. ~7&B$ Priporo^am vsakemu Original MuimIIoh šivaloe stroje, ker so uajboij zauesljivi, za te jitnicim 15 let. Teod. Hribar <,iasi > - Gorica Csrso Verdi 32 (hiša Centr. Posojilnica) Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne RoQORChaft & Ryjfiann9 vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi veüka izhira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! J. Lenassi. Gorica, lia m it. Moka, sirk, oves, otrobi, kava sladkor, špeh, olje, petrolej itd P O Z O R I| * ANDREI MAVRie manulakturna Irpovlria z Izyovljenlmi oblekami GORICA - Via Carducci št. II - GORICA Zgoraj imenovana trgovina opozarja cenj. oböinsvo, naj ne zamudi najugodnojäe prilike, nabaviti si po nizki ceni dobro nianufaklurno blago I Vslecl proselilye v laßtno liišo in pomankanjn prostorov se bode procUjnlo raznovrstno Žensko in ;noško blago, žimo, volno, blazinc, ter sploh vse najpotjebnejše blago za novoporofence pod tovcirnlšlco c e n o, l'onovno opozarja cenj. občiustvo, nn) uporabi to priliko, ki bo trajala od 20. soptembra 1922 do preselitve v lastuo hiSo šte;. 3 Uia Carducci. Za obilen obisk so priporoča ANDREJ MAVRIČ. Ne pozabite na domaco tvrdko! :-: Pcstrežba najboljša in tocna! P O Z O R I Došloie pohištvo (mobilia) vsake vrste po zelo ugodnib cenab, ter blago zajameeno. P. Grignascbi, ul. Morelli 49. Cigaretnl papir Abadie Ilü^jü' Zahtevajte povsod!