37. številka
Pavšalni franho v državi SNS.
V	Ljubljani, dne 11. septembra 1920,
VIL teto.
Delavec izhaja vsak petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za odo leto K 32*—, za pol leta K16^—, sa četrt leta K 8 —. Posamezna Številka 60 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poilljatve na aredniitvo ln npravniitvo Ijnbljana, Šelanbnrgova ulica štev. 6. H. nadstr. Telefon St 225.
Rokopisi se no vračajo. —« Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinaija, pri šestkratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat. — Za razne-izjaveitd. stane mm vrstica K1‘— Reklam, so po5t-nine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo.
V	delavske vrste ne razkola.
Z ogromnimi napori so si delavci in delavke v Sloveniji po prevratu zgradili svoje lepe strokovne organizacije, ki so že napravile toliko ogromnega dela v tem kratkem času, da bi tega dela ne opravili niti v petdesetih letih, če ne N imeli svodih organizacij. Koliko mezdnih gibanj so že Izvedle te naše organijzarije. koliko krivic so popravile za splošno delavstvo in in tudi za posameznike, koliko socijalne-ga dela v zakonodaji, osemurni delavnik, razširjenje drugih pravic, ki jih nam hoče brutalna buržvazija, ki čuti, da se skuša vriniti v naše organizacije razkol, zopet odvzeti. Ali ne bi bil zločin, če bi se v tako važnem trenutku cepile naše moči. ali ni hudodelec nad delavstvom vsak, kdor tu pomaga sejati razdor v naših vzorno izvedenih organizacijah, ki so si komaj priborile vplivno besedo v javnem življenju? Zdi se nam, da tukaj pač ni treba nobene razlage, ker vsak delavec ki le nekoliko pozna naše organizacije dobro ve, kaj so za delavstvo obstoječe organizacije.
Buržvazija pa nima pri tem samo tega namena, da onemogoči delovanje naših organizacij. Pri tem svojem za delavstvo tako Škodljivem delu ima tudi političen namen. Vsaj je vsem znano, da so razpisane volitve v prvi državni ali ustavni zbor. Ta zbor bo sklepal o postavah naše nove države Jugoslavije. To gospodje kapitalisti in meščanske stranke prav tako dobro vedo kakor mi. In kdor bo imel več poslancev v tem državnem zboru, tisti bo tudi delal postave. Meščanske stranke so videle, da so postale delavske organizacije močne in da bi
LISTEK.
Alb. Lajovic:	==**
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje.)
Preobširno bi bilo razpravljati o pododdelkih krasne. leDe literature ali beletristike. a tudi nima to neposrednega voliva dri izberi čtiva. Glavna činitelia pn izberi kniig pač morata biti lastnosti resničnosti in lepote. Zato se pri vsaki kniisri vprašamo ali odgovarta spis pravilom notranje, doživete resnice in večne leDote? Zakaf moč in sila pesniških del leži v tem. kako globoko le posegel pisa-teli s svoio misliio v človeštvo, da Ii ve-ua njegova Pravica za vse liudi na svetu. ^ ne samo za en. to ie oesnikov narod, ali i ® ®n? veroiznovedanie. to ie za oesni-in kako ie delo oisano z ozirom na
mevanie. ea mc>re razumeti sa-
narod. ;jJi niesrova vera ali pa vespi mo človeštvo. To kar čitamo. ne poi-muiemo sarno z razumom, temveč pre-
utegnile dobiti v državni zbor več poslancev, ki bi prisililo državni zbor, da bi se sklenilo tudi za delavstvo postave, zato so napravili satanski načrt, da morajo uničiti delavske organizacije, in so si v ta namen izbrali najsumljivejše elemente, ki danes z najnepoštenejšimi sredstvi skušajo oslabiti delavske vrste. To je grozen zločin, ki bo pod njim delavstvo trpelo desetletja, če se ne zave pravočasno. Meščanstvo se že veseli svojega uspeha, ker misli, da vlada med delavstvom že tako nesoglasje, da bodo delavci brez uspeha posegli v volitve. Zdi se jim, da so dosegli svoj namen. Ali varajo se. Zavedno delavstvo se v tem oziru ne bo dalo varati, ker ve, kai se kuha. ve da mora povsod nastopati složno, ve, da je le v skupnem boju zmaga. Strokovne organizacije v Jugoslaviji se popolnoma zavedajo svoje naloge in jih ne bo nobena zla sila motila. Zlasti slovenske strokovne organizacije so že dokazale, da vedo, kaj pomeni skupno delo, vedo pa tudi, kakšna nesreča bi to bila. če bi se dale zavesti v razkol. V skupnem boju morajo strokovne organizacije premagati ta napad in zmagati v svojih ciljih.
Kam plovemo?
(Dalje.)
/
Kongres v Belgradu je storil tudi to veliko napako, da ie brez premisleka sklenil strogo centralistično formo za strokovne organizacije. Seveda tudi na predloge, izdelanih po belgrajskih intelektualcih.
Mnogi izmed zaupnikov iz Slovenije, ki se je udeleževal raznih strokovnih kon-
es
tresamo tudi s čustvom. Besedi ne tehtamo v istem smislu, kakor vih rabimo v navadnem živlieniu. temveč čutimo v drugačni, nenavadni družbi, njihov dru-tračen. celo nenavaden pomen, občudujemo razno barvo, ki io dobivafo in se uspavamo z r.iihovo prijetno godbo. — Seveda nakie to razliko in take fine primesi le vaten. uozoren in elobok čitateli. Globoko, resnično literarno delo vpliva ne samo na pripadnika msatelieveea naroda. temveč tudi na onega, ki razume njegov iezik. odnosno prestavljeno na druge iezike. tudi na vsakega, ki pripada tem jezikom.
Slovenec torei občuti živo resnico in io zaklene v svoie srce. kadarkoli izore-covori k niemu iz krasnih del domačega nesnika zakai on pozna nieeovo leooto. ki io ogleduie s posredovanjem svoiega iezika. ki pa dodobra obvlada ln razume. I-BDota ie v živlieniu velik in močan či-niteli-faktor. Cc ie kal na človeku, v njegovem govoru, v niegovem deianlu krasnega. potem ie to nekai velikega — nravnega — moralnega, nasprotno te pa
gresov za časa stare Avstrije v ,Wieni„ lahko potrdi, da se intelektualci (nikdara niso vmešavali v posle strokovnega kon-; gresa, Nrti sam ranjki dr. Viktor Adler, ki je užival svetovni sloves kot izborni voditelj socialističnih vrst, je mirne duše prepuščal vodstvo strokovnih organizacij praktičnim, izkušenim zaupnikom. Ti za-; ypniki pa niso imeli domišljeno teoretično, naobrazbo, ampak bili so to možje direktno iz tovaren in delavnic, ki jih je stro-j kovno organizirano delavstvo postavilo’; na čelo strokovnih organizacij. Ti možje so obenem prinesli s seboj praktične izkušnje realnega življenja. Skratka bili so meso in kri, mesa in krvi delavstva v delavnicah in tovarnah, rudnikih in prometu ter trgovini.
Slabo bi bil naletel vsak teoretičar; pri voditeljih strokovnih organizacij, če bi jim hotel dajati nasvete ali celo ukazovati. kakor to skuša delati na primer profesor dr. Sima Markovič iz Beigrada.
Nočemo trditi, da so bile staroavstrij ske strokovne organizacije brez napak. Imele so jih, in bas radi tega. ker so jih imele, bi bilo nespametno uvajati te na-, pake v novi, snujoči se strokovni pokret, nove naše države.	L	■'
Naravno, da so biti socijalni demokrati konsternirani, videvši, da so si komunisti zagotovili oficijelno zastopstvo v-»Osrednji delavski strokovni komisiji« v Belgradu. in ker Bclgrad sam še ne tvori Jugoslavije, so se postavili na razumljivo stališče, da se bodisi mora v „Osrednji delavski strokovni komisiji44 priznati tudi' njim oficijelno zastopstvo, ali pa da morajo oni, ki so se od socijalne demokracije odcepili in so sc nazvali komuniste.
nravno visoko zato. ker <ie leoo. krasno. Kras. leoota pa ie vedno tudi harmonična, lepo ubrana. Nas li ne povzdigne Itepa krasna Desem enako kakor nas navduši? Ali niso obstrmele množice Hudi. ko so zaslišale lepo pesem čeških legionarjev »Kie dom ie moj«, ki so io zapeli, predne so šli v boi in ali ni baš ta pesem prema-erala niihove sovražnike? Sam se sporni-niam. kako mi ie bilo. ko sem DrvIČ slišal godbo, ki le zaigrala »Nanre! zastava Slave«. Tedaj mi ie bilo 8 let — pesmi nisem poznal, ali užgstfa me te. zato ker ie lepa. To ie moč	ki le tim večia
čim globi ie v človeški" duši io le izkopa] srčni rudar-pesnik.-
Zato oa more resnica, zate ta iz liufr skesa živlienia. in pozorovana ^ pesnika vega stališča, oremišliena in znova ure' živliana 'vplivati blagodeino fn plodom* sno le tedai. če ie obenem tudi krasna lepa. Vsako pesniško delo oa stremi za lem. vsako v resnici ceno literarno delo ie noveiičevanie večno leoih resnic.
(Dalie prih.)
svoje zastopstvo opustiti. No, posledice trme komunistov so se kmalu pojavile.
Na Hrvatskem in v Slavoniji se je splošna delavska zveza razvila v močno strokovno organizacijo. Posamezne stroke so tvorile v okrilju te zveze sekcije. In ker se vodstvo splošne delavske zveze za Hrvatsko in Slavonijo ni strinjalo z belgrajskimi sklepi, zlasti ne glede zastopstva v vrhovni instanci strokovnih organizacij, to je v osrednji delavski strokovni komisiji, so novonočeni komunisti proglasili splošen naskok in neizprosen boj takozvanemu občemu rad-fiičkemu savezu.
Sedanji centrumaši v Zagrebu, da si 2agotove uspeh, so pozvali'na pomoč Belgrad. S pomočjo združenih sil se jim je posrečilo, da je obči radnički savez podlegel. Prišel je tako daleč, da je na koncu te gnusne borbe za prestiž štel komaj še 2G00 članov. Komunisti so potem, ko so za razbitje splošne delavske zveze za Hrvatsko in Slavonijo porabili 165.000 dinarjev, ustanavljali samostojne strokovne zveze posameznih strok. Nad ta-kozvane centrumaše pa prihaja sedaj za rabeljsko delo, katerega so izvršili na občem radničkem savezu, zasluženo plačilo. Zasluženo plačilo že raditega, ker je razbijanje občega radničkega saveza in potrošitev take ogromne svote denarja bilo popolnoma nepotrebno, kajti zastopniki občega radničkega saveza so bili za reformo, in za vsako formo strokovnih organizacii. Njihov pogoj je bil le. da se prizna tudi socijalni demokraciji isto zastopstvo v instancah strokovnih organizacij, ali da se takemu zastopstvu odpo-iVe tudi nova komunistična stranka.
Nove strokovne zveze na lirvat-skem in v Slavoniji so se* razvijale prav dobro, obči radnički savez je bil sicer zdecimiran. nikakor pa ni propadel. 'Ka-ko je bilo dalje, bomo povedali prihodnjič.
Mezdno gibanje ljubljanskih mizarjev.
Že zadnjič smo poročali, da se ljubljanski mizarji, stolarji in strojni delavci nahajajo v mezdnem gibanju. Na prvo našo spomenico so podjetniki računajoč na nesolid&rnost mizarjev odgovorili v tem zmislu, da si delavstvo lahko opomore na .ta način, če dela dnevno eno uro več. Razumljivo je, da je delavstvo ta predlog delodajalcev z ogorčenjem odklonilo, ter zahtevalo, da mojstri svoje stališče iz-premene. Ta odločni nastop lesnih delavcev. te zalegel v toliko, da so eosoodie izjavili, da so pripravljeni pogajati se z zastopniki organizacije.
V torek dne 7. t. m. so se ta pogajanja vršila, pod predsedstvom zastopnika poverjeništva za socijalno skrb. Odposlanci delodajalcev so začetkom obljubili tako minimalne poviške na plači, da so delavski zaupniki bili prisiljeni Izjaviti, da je stavka neizogibna, če delodajalci ne privolijo več. Po dolgem razpravljanju so se zastopniki obeh strank zedinili,/da se plače zvišajo za 15 odstotkov. O naknadnem predlogu odposlancev delavstva, da se uredi tudi vprašanje doklad za delo izven delavnice, so zastopniki delodajalcev izjavili, da o tem niso pooblaščeni sklepati, zato žele. da se ta zadeva reši na drugem sestanku.
Dne 8. septembra se je vršil v Mestnem domu dobro obiskan shod, na katerem je o poteku pogajanj poročal sodr. Zore. Pojasnil je navzočim potek pogajanj, ter naznanil njih rezultat. K besedi se ie oglasilo več sodrugev, ki so deloma
odklanjali to povišanje kot nezadostno, deloma pa priporočali za sprejem. Sodr. Tokan je nato v daljšem zelo stvarnem govoru podal točno sliko položaja, v katerem se nahajamo. Opozarjal ie na vse okolščine, zlasti tudi na to, da je nujno potrebno urediti prispevke, kar je en govornik že preie naelašal. ie predočil navzočim, da sc razmere časih silneje, kot želja in moč delavstva. Zato priporoča nujno, da naj se prispevki povišajo, kakor tudi, da se doseženo povišanje sprejme. K predlogu sodr. Zoreta, da se zvišajo prispevki, se je oglasilo več sodrugov izmed katerih je večina naglašala, da se morajo prispevki na vsak način povišati. Med tem ko so bili nekateri za predlog sodr, Zoreta, je velika večina navzočih glasovala za predlog sodr. Vidmarja.- da se prispevek s 3(7. tednom, t. j. prihodnjo soboto zviša od 3 na 6 K tedensko. Uspeh glasovanja so navzoči navdušeno pozdravljali, kar nas opravičuje k najlepši nadi, ‘da so člani storili važen korak za okrepitev svoje organizacije, katero bodo nujno'potrebovali.
1 Sodr. Zore ie nato zbranim lesnim delavcem sporočil žalostno vest, da je umrl dolgoletni član naše organizacije strojni delavec Anton Polaj. Pokojnik je bil dober sodrug ter zvest član svoji-organizaciji, bodi mu trajen spomin. Navzoči so se v znak sožalja dvignili s sedežev. ■
Ko so se rešile še nekatere društvene zadeve, je sodr. Novak 'Zaključil lepo uspelo, in dobro obiskano-' zborovanje.
f- •	"
Socijalna zakonodaja.
Za delavstvo je gotovo socijalna zakonodaja silno velikega pomena. O tem med delavstvom ni prav nobenega dvoma, zakaj velik del stremljenja organiziranega delavstva gre za tem, da se ta vitalna zadeva reši v prid delavstva.
Mi smo prinesli iz prejšnje države nekaj so-cijalne zakonodaje, kJ se je dala izvesti oziroma nadaljevati le na ta način, da je delavstvo :n njega zastopniki takoj po prevratu v vladi in drugod najodločneje zahtevalo, da se mora, dokler ni več mogoče, planiti vsaj to, kar smo imeli. Na ta način se jf rešilo vse, Ie železničarske socijalne zahteve v tem zmislu še niso rešene.
Ker je v Jugoslaviji socijalna zakonodaja razmeroma nepopolna, je za nas to že precejšnja pridobitev. Nikakor ne moremo biti z dosedanjimi uredbami zadovoljni. Socijalna zakonodaja se mora še izpopolniti in čim močnejši bomo, tein boljša bo socijalna zakonodaja.
Bolniško zavarovanje je bilo pred ' vojno slabo, slabo je še danes zlasti zaraditega, ker se ni reformiralo po draginjskih razmerah, dasl smo to opetovano zahtevali, da naj se zvišajo podpore In eventualno tndi prispevki, da bo bolnik dobil vsaj nekaj večjo bolniško podporo. Upamo, da se to v kratkem uresniči. Nujno potrebno je tudi bilo, da so se bolniške blagajne združile. Prejšnje posamezne bolniške blagajne niso mogle storiti prav nič za bolnike, ki so potrebovali temeljitega zdravljenja. Sedaj, ko so vse te blagajne spojene v velik zavod, se lahko reši marsikaterega delavca, delavko gotove smrti. Tudi podpore, ki so prej znašala po 1, 2 ali 3 K, znašajo sedaj večinoma po 5 K, dasi se prispevki nBo razmeroma zvišali. .
Namen bolniškega zavarovanja pa mora biti, da se še bolj izpopolni, v področju bolniške bl> gajne se mora Izvesti tudi zavarovanje za onemoglost in starost. Vrhuteza je pa vladal v posameznih malih blagajnah silni nered. Podjetniki niso plačevali prispevkov, zdravnikov ni bilo itd., zato ni bilo čudno, če blagajne niso mogle nI5 drugega koristiti zdravstvu delavstva, kakor da so plačevale tisto krono bolniščtne. In če pomislimo, da so prejšnji gospodarji podplsavali vojna
posojila kar brez glave, je jasno, da se Je morata prenehati s takim gospodarstvom. Naš namen mora biti ta, da okrepimo te zavode, da jim damo zdravo podlago, da bodo več koristile delavstvu kakor doslej; to je pa mogoče le tedaj, če delavstvo sodeluje, če pomaga, da se odpravi, kar ni bilo prav in če se da tem blagajnam, ki se bodo Izpopolnile v socijalno zavarovalne zavode moralno in materijaluo podporo, ker le s sodelovanjem delavstva, organizacij bo mogoč« premagati velike ovire, ki so na. poti.
Država kot navijalec cen.
Kadilci, veselite se. gospodski tri de-t tavski, država rabi „pare“ in bo vam zato še dobile Dosegla v žepe. Tobak, smodke in cigarete so itak že tako neznansko drage, da si človek komai še privošči nekai dimov. Da Da Dostane. kajenje v resnici hiksus, za to skrbi država potom svoje uprave monopolov. , V ta namen je omenjena uprava določila zaenkrat višje cene ciearam. tobak in cigarete prideta najbrže še na vrsto, pa nekoliko pozneje, da oderuštvo ne bo preočitno. Podražnje cigar stopi v veljavo z dnem 8. septembrom 1920 in bo veljala: Regalitka 6 K, trabuka 4 K 80 vin., brita«? nika 4 K 80 vin., kuba Portorika 3 K 20 v., Portorika 2,K 80 vin., viržiniosa 2 K. meš. inozemske. 1 K 20 vin. in kratka Po domače znana, pod imenom smrdljiva 1 K. komad. Boljšega primera verižnikdm in navijalcem cen ne more nihče dati kakor . ga daje ,uprava monopolov. In tobačno delavstvo? Ali mu bo uprava mononolov od svojega ogromnega dobička , kaj odstopila?
Cene materi jaiu.
Ne le vse življenske potrebščine so do blaenosti naraščale v cenah, ampak tudi vse potrebščine, brez katerih tudi industrija ne more obratovati. Kako so posamezne tozadevne potrebščine v ceni naraščale, nam kažejo naslednii podatki, iz katerih razvidimo.' da so se cene pri posameznih predmetih zvišale celo za 16 tisoč procentov. Tako je na primer veljal kilogram vulkanskega olja leta 1913 13 v, leta 1920 pa velja 21 kron, cena se rmi je torej zvišala za 16054 procentov: kg petroleja leta 1913 34 v. leta 1920 25 K, zvišanje torej 7547 procentov; kg reoiči* nega olja leta 1913 9S v, leta 1920 50 K. zvišanje 5518 procentov, kg bele kovine leta 1913 4 K. leta 1920 440 K. zvišanje 10.000 nrocentov: ksr cilindrsfcepa olia leta 1913. 55 v., leta 1920. 34 kron zvišanje 608 procentov; meterski stot pečujskega premoga l.eta „1913 1 K 43 vin. leta 1920. 60 K, zvišanje' 4096 procentov, meterski" stot trboveljskega premoga leta 1913 1 K 22 vin., leta 1920 (pred zvišanjem cene) 32 K 50 vin., zvišanje 2564 procentov.
Mezdna gibanja,
Liboje. Delavstvo premogovnika In tovarne, za keramične izdelke tvrdke Socnenbcrg Je svo-Ječasno potom okrožne strokovne komisije v Celju predložilo imenovani tvrdki zahteve za primerno povišanje pls\č. Ker pa je delavstvo brezuspešno čakalo na odgovor od strani tvrdke na tozadevno svojo spomenico, je dne 31. julija 192U stopilo v stavko. Stopili so delavci In delavke v stavko solidarno Iz premogovnika In tovarne. Ob tej priliki pa je tudi delavstvo tvrdke SchUtz, Pavlin in drag vložilo potom okrožne strokovne komisije istotako zahteve v istem smislu kakor je to poprej storilo že delavstvo tvrdke Sonnen-berg. Do pogajanj pri SchUtz, Pavlin In drug le prišlo brez stavke. Vršila so se dne 18. avgusta 1920 in sta se jih poleg zaupnikov delavstva
»deležna tudi sodruga Martinuj In Leskovšek kot zastopnika okrožne strokovne komisije v Celju. Pogajanja so se končala tako, da le tvrdka priznala delavstvu v premogovniku in tovarni 50 odstotkov, povišanja na plači in četrletni nabavni prispevek 1/ znesku K 200.—. Radi lažjega razumevanja navajamo, da ima v Libojah tvrdka Sonnenberg, in tvrdka Schiltz, Pavlin in drug vsaka svoj premogovnik in ?vojo tovarno za keramične izdelke. Ker pa Isti dan ni bilo mogoče skleniti dogovora tudi s tvrdko Sonnenberg, so rudarji tvrdke Schiitz, Pavlin In drug navzlic že 2ase sklenjeni pogodbi iz solidarnosti do svojih tovarišev pri tvrdki Sonnenberg tudi stopili v stavko. Sele dne 23. avgusta je bila stvar rešena za oba dela ugodno, ko je vso zadevo vzela v. roke linija slov. rudarjev, katero je pri poga-Jatijiti zastopal s. Cpbal.
Iz strokovne organizacije.
Store. Podružnica kovinarjev v Štorah Je Imela 29. miiiulega meseca izredni občni zbor. Občni zbor je otvoril predsednik Juri 2ohar Po ročal je na zboru s. Leskovšek iz' Celja, ki ie obširno v jedrnatih besedah navzočim razlagal pomen strokovnih organizacij in potrebo razrednega boja. Za Izvajanja le s. Leskovšek žel vsestransko pritrjevanje. V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugl: predsednik Juri Žohar, podpredsednik Josip Ulricb, tajnik Juri Arch, namestnik Blaž Črešnik, blagajnik Jože Poteš, namestnik Ivan Požgajnar, knjižničar Josip Resnik, odborniki: Karl Bobek, Zorc Martin, Fran Ficdler m Peter Vidic. — Na shodu se je sprejela resolucija o obrambi 8 urnega dela in o varstvu delavske zakonodaje, ki se je poslala na ministrstvo za socljalno politiko v Belgrad.
0O»iS$.
Celje. Reakcija vzdiguje svojo glavo. V naj-novejšem času se dogajajo pri nas čudne stvart. Delavci opekarne Schmidt Vamprechsammer so imeli 27. avgusta t L društveno zborovanje prt Pristovšku na Spodnji Hudinji prt Celju, vsled dogovora za reguliranje plač itd. Kljub temu, da Je bil shod pri Okr. gl. Celje prijavljen, je smatralo orožnlštvo za zelo nujno, tamkajšnjega zaupnika zasledovati In ga Izpraševati kaj se je na shodu govorilo. Orožnik je poudarjaj, da Ima stroge naloger vsako stvar natančno poizvedeti Poizkušal je zaupnika pripraviti na to, da so taki shodi nevarni, nakar mu je isti odgovoril, da se zborovanje ni vršilo v škodo orožništva, temveč glede delavske prehrane itd. Nato lo je prijadral Orožnik v Delavsko tajništvo z vprašanjem, če Je bil shod prijavljen, na kar mu je strokovni tajnik pokazal potrdilo prijave in orožnik je odšel. Ml nimamo nič proti temu, če se obračajo ljudje, zlasti pa orožniki na nas, za Informacije, ker Imamo vse v redu pač pa se čudimo, odkod Imajo orožniki strog ukaz naše shode zasledovati zraven tega pa izjavimo tem potom, da v bodoče take informacije odklanjamo, to pa vsled tega, ker nočemo konkurirati z okr. glavarstvom v Celju. Mislimo pa, da orožniki spadajo v takih slučajih v področje okr. glavarstva. No, pa če hočejo celjski orožniki res pokazati, da so oni pravi varuhi obstoječih zakonov v Jugoslaviji, takrat se naravnost čudimo, da že niso davno nemške lastnike opekarne aretirali in zaprli, ker Prekoračijo vsak dan 8 urni delavni čas. Delavci in delavke, ali vidite, kaj dela kapitalistična buržoaziia in nje orožniki, ki ima takrat oči od-Prte, kadar delavstvo zboruje, a kadar kapitalist brezmejno izkorišča in zakone prestopa, ni orožnikov od nikoder. Tako vidimo na celi črti Slovenije, da 8 urni delavnik se le tam spoštuje, kjer Je delavstvo strok, organizirano. Vam delavcem Je to šola, da vsi do sedaj še nezavedni spadate v vrste strokovno organiziranega proletarljata!
Fala. V elektrarni na Fali ob Dravi so se Vršila pogajanja za delavske mezde dne 27. pretečenega meseca, ki so se pa vsled rafinlranosti
i ■
Inženerja Menzi-ja razbila. Dne 1. t. m. so se pogajanja ponovno vršila, pri katerih je prišlo do sporazump in je bilo sklenjeno naslednje: 1. Družba prizna povišanje plače in sicer: ria dosedanje temeljne plače 30—40 % povišek, tako da znese skupno sorazmerno povišanje 20 % na vse prejemke. To povišanje v meri od 30 do 40 % določi podjetje za vsakega delavca v sporazumu 2 zaupniki. 2. Dopuste prizna podjetje v isti izmeri kakor v pogodbi z dne 27. marca 1920. 3. Za vsako nadurno delo se bo podjetje ravnalo po uredbi o 8 urnem delu. 4. K določevanju odškodnine (odtegljaja) za pokvarjeno delo in orodje bo pritegnil službujoči inženir vedno delovodjo kot strokovnjaka. 5. Podjetje bo nabilo na vidnih mestih v obratu veljavni delavni red, ob vstopu bo dobil vsak delavec vpogled v veljavni delavni red. 6. Vsako izravnavo cen bo določalo podjetje v sporazumu z zaupailci. 7. Za pospravljanje samskih sob bo najelo podjetje postrežnlco. Delo po-strežnice bo določalo podjetje v posebnem sob; nem redu. 8. Podjetje bo spravilo v red stranišče v barakah. Elektrarna Fala se pridruži sklenjeni pogodbi in jo prizna za svoj obrat v vsem obsegu.
—	Pri pogajanjih je zastopal organizacijo s. Mihevc, tajnik osred. društva kovinarjev, soc. skrbstvo g. Likar, vladni komisar. Gospodu inž. Menzi-ju pa povemo, da ako s svojim paševanjem In tiranstvom nad delavcem ne preneha, da bomo poskrbeli, da bo to lahko v svoji domovini nadaljeval. Imamo že precej zaznamb o njem.
Blazno.
Kakor v eni stvari, tako v drugi. Velikanski državni proračun je vlada uveljaila brez narodnega predstavništva. »Večerni list« in »Slovenec« sta prisegala, da dr. Korošec ni podpisal kot minister tega proračuna. Sedaj je pa dokazano, da je dr. Korošec res podpisal proračun. Kako še morete verovati takim lažnjivim klerikalnim listom? In če tukaj ne govore resnice, ko se njih laž lahko dokaže, kako pišejo šele neresnico tam, kjer je težje dokazati.
Prepoved nočnega dela v pekarski in kolač-niškl obrti od 21. ure zvečer do 4. ure zjutraj po leti, in do 5. ure po zimi. Za poletni čas se smatra čas od dne 1. maja do zadnjega dne septembra. Od te prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se smejo pričenjati eho uro In pol pred začetkom skupnega; dela. Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno število delavnih oseb, ki se morajo tedensko menjati. Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavske osebe in delavke. Ta naredba je kot dodatek k naredbl, ki je izšla lansko leto v Uradnem listu« št. 163 z dne 24. novembra 1919, ki pravi v § 5.; prestopke te naredbe kaznuje politična oblast prve stopnje z denarnimi kaznimi d p 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev. Ako prestopi naredjbo obrtnik, se more razen tega odrediti, da se mu odtegne obrtna pravica če so dani pogoji § 133 b, odstavek 1, lit. a, obrtnega reda.
Umrl Je Anton Polaj, strojni delavec pri tvrdki Pojina za grižo. Pokojnik je bil med sodelavci priljubljen, ter dober član svoje organizacije. Pogreba, ki se Je vršil v sredo 8. t. m. so se udeležili številni člani podružnice, z društvenim vencem. Bodi mu blag spomini
Stavka v ' Italiji. Italijanske socijalistične stranke so proklainirale stavke skoro po vsej Italiji zlasti pa v gorenji Italiji. Tudi v Julijski Benečiji (zasedeno ozemlje) je nastala stavka razen v nujnih obratih, ki je imela namen protesta proti fašistom, to je Italijanskim nacijonalistom, pred katerimi ni bil nihče več varen na cesti in ne v stanovanjih. Vrhutega je bilo v Trstu še vedno obsedno stanje in preganjanje delavnih slojev silno veliko. Stavka je bila v Julijski Benečiji za-' ključena dne 8. t. m., ko sta intervenirala dva italijanska socijalistična poslanca. Komisar v Trstu je obljubil, da odpravi vojaško sodišče, pomilosti vse Izgnance ter da vpostavi civilno uradovanje. Nato je vodstvo proglasilo konec stavke.
Premogovnike v Pečuhu je kupila neka angleška družba. Angleški kapital torej polagoma a sigurno prihaja in dobički seveda bodo romali v Anglijo. Vsekakor »napredujemo«.
Kovinarski konsrres se ie vršil te dni v Kodaniu. Zastopanih ie bilo 12 dežela s 53 delegati in z 2,180.000 člani. Mnogo deleeatov se tra ni moglo udeležiti: med temi so zlasti ruski sodrijgi. katerim sta norveška in danska vlada prepovedali dohod.
Produkcija svinca v Jugoslaviji. Svinec producira v Sloveniji dvoje podjetij: Bleiberger Bergtverksunion v Mežici na Koroškem in Blei- und Silberhiitte A. O. v Litiji. Produkcija prvega podjetja je znašala v prvi polovici leta 1919 1192.8 ton, v drugi pa 3331.,6 ton. Litijska topilnica je 1. 1909 dala 1044 ton svinca, sedaj pa ji primanjkuje rude.....
— Zalogo živil v Rusiji. Iz Moskve se poroča: Dovoz živil iz Sibirije se -z vsakim mesecooi dviga. V mpju se je zvozilo iz Sibirije 800.000 pudov žita, v juliju 1,300.000 pudov in v prvih desetih dnevih julija 4,400.000 pudov. Polovica te množine se je izvozila iz .gubernije Omsk. Ozemlje Čeljabinsk pošlje skoro polovico množine Omskega. V poletnih mesecih je bila Sibirija glavna žitnica evropske Rusije.
— Zveza kovinarjev na Češkoslovaškem ie
izdala poročilo za 1. 1919. Ustanovljena 1. 1892 je imela 31. dec. 1919 123.602 člana in 30. junija 1920 150.000 članov'. Dohodki so znašali 1. 1918. 1,050.172.66 čk., izdatki 636.742.77 čk.; v letu 1919 pa dohodki 4,258.525.51 čk., izdatki 2,129.602.85 čk. Gotov :na je znašala leta 1918 693.060.75 čk., 1. 1919 pa 2,821.983.41 čk; nasprotno imetje v. letu 1918 1,076.063.23 čk., v 1. 1919 pa 3,159.693.72 čk. — Organizacija je razredna in bojna. Nešteto mezdnih bojev je že bojevala in izbojevala. — Zadnji njen' uspeh je zagotovitev dopustov za delavstvo; ti šo določeni s kolektivno pogodbo na 4, 6 do 10 tednov.
Zveza kovinarjev v Nemčiji je najmočnejša organizacija kovinarjev na vsem svetu. Zadnje dni je bilo razposlano letno poročilo za 1. 1919. Razvoj Zveze je razviden iz sledečih števil: Za četkoma I. 1919 je imela Zveza 786.186 članov, hod tega 608.142 moških, 141.314 žensk in 36.730 mladeničev. Koncem leta se je povišalo to število na 1,605.401 člana. Od tega je bilo 1,279.291 moških in 102.631 mladinskih delavcev. Prirastk) je v enem samem letu torej 819.215 članov in sicer 671.149 mož, 82.164 žena in 65902 mladinskih delavcev. Ravno tako je zanimivo poročilo o Zve-zinem gospodarstvu. Celotni dohodki skupno z blagajnično gotovino (v znesku 1,006.571.83 M) so znašali M 60,478.930.73, izdatki pa 52,626.146.58. Te številke so dokaz mogočnosti in moči kovinarske organizacije, ki predstavlja danes v Nemčiji najuplivnejšega delavskega činitelja in pred kojo se krščanske in nacijonalne organizacije kar, Izgubljajo. Zanimivo pa je, da kovinarska organizacija še vedno raste ter da delavstvo venomer skrbi za njeno finančno moč.
Zalajala*
Ob prilike smrti moje ljubljene soproge ml izrečeno sožalje In za veliko udeležbo pri pogrebu, se delavstvu tovarne Kieffer in slavnemu občinstvu najtopleje zahvaljujem. — Sv. Lovrenc, dne 30. avgusta 1920. — Antcm Mavrič.
©&&¥®£tiga.
Iz Litije smo prejeli dopisnico iz katere Je razvidno, da tamkaj delajo neki delavci po 16 ur na dan. Dnigo pri najboljši volji nismo v stanu razbrati. Prosimo, da se obširneje poroča to, kar se je hotelo povedati še enkrat, vendar pa nekoliko jasneje.	.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOK AN Tiska ..Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da so besede, katere sem govoril zoper sodruga Osima Alojzija v gostilni Stramlec v nedeljo 29. avgusta 1920 neresnične im iih obžalujem.
Tomaž Kdinv/ald
COSULICH^Ll&il
s TRST-NEW-YORK s
OdpSov parniKov iz TrsSa:
20. septembra......PRESIDENT- GRANT
8. oktobra.........PRESIDENT WILSON
16. oktobra........BELVEDERE
31. oktobra........ARGENTINA
3. novembra ..... COLUMBIA W Odhod od Ljubljane 3 dni poprej. IgSOS
Vozne liste prodaja in prostore za potnike iz Slovenije pripravlja edinole:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
Naročajte "J^T ^	^ 5 f £4
in Sirite	tl	[JI Uji
garngee
Okrajna bolniška blagajna
Z' j v Ljubljani. | z
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne t re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ~— - je blag jna zaprta.
„. ..... II Ordinira Zdravnik blagajne 	 J dopil. popoL		Stanovanje
Or. Menina Peter splošno zdravljenje	tli — Val	Turjaški trg št 4. v okr. bol. blag.
Or. Ivan Zajec splošno zdravljenje	LIC /211	Tvjafti trg It. 4.
	2—3	Fraitiikaiiki sl 2.
Or. Viktor Breskvar splošno zdravljenje	«11—8/412 .	ttilierjm tl t2. .
	t—2	Tsrjiiki trg it. t.
Sr. Alojz Kraiglier splošno zdravljenje	8—9	Tsrjaild trg 9.4.
	,-a	Poljanki usti 18.
hjeni bolniški n*t ae mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop ▼ bolnico je treba nakaznice. Zdravila ae dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do na* čelnika okrajne bolniSke blagajne.
Načelstvo.
leiael^
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniSke blagajno, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico): brez le ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. TroSkov. ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpol-
UČITELJSKA TISKARNA
IH. FnilHta ulita lin. S.
-n niUmiu ud... t *wjw urai g.
Tiskovine za Sole, županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila • zn shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.-. - Sur itd. Itd. • v
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
ZADAUŽNA BANKA V LJUBLJANI, delniška družba.
■ena..«.-. :-.'ax£»bi
m
Ljubljana, avgusta 1920.
Valili® na subskrlpcllo delnici 1
Gospod minister trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 6. avgusta 1920 IV, št. 1745 dovolil podpisanim koncesionarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom
Zadružna banka.
Banka je upravičena izvrševati sledeča opravila: ustanavljati konzumne in produktivne zadruge, pospeševati njih razvoj z dovoljenjem kredita, posredovati jim nakup in prodajo blaga in surovin, nadalje posredovati med njimi denarno podporo. Dalje eskomptovati, reeskomptovati menice, dovoljevati	akceptni in kontokorentni in drugi kredit, nakupovati	in prodajati blago in surovine	vseh	vrst,
vrednostne papirje, valute, dajati posojila vseh vrst i. t. d.
Delniška glavnica znaša K 5,000.000'—, razdeljenih	v 12.500 delnic po K 400'—.
Delnice se emitirajo po kurzu K 400'— komad in za vsak komad K 20’— več, da	bodo	tako
ustanovni stroški kriti.
Delnice se bodo izdajale po K 400’—, po K 2000'— in po K 4000’—.
Na subskribirane delnice odpadajočo glavnico je treba plačati do 20. septembra 1.1. pri zavodu, kjer se je subskripcija vršila.
Subskripcijske pole so na razpolago pri podpisanih zavodih.
Subskripcija se zaključi 20. septembra ob 12. uri opoldne.
NakupovaBna zadruga
za konzumne lin produktivno zadruge lin zavode v LJubBjani r. z. s o. z.
Splošno krcsdšSn© drašfvo
v Ljubljani.
Ljudska žaskarna d. d.
v Mubljani.
Konzumno društvo za Slovenilo
r. z. z o. z. v Ljubljani.
.Sloga” nakupovalna In prodajalna zadruga
r. z. z o. z.
v Ljubljani.
,Ljudski dom” r. z. z e. z. v Mariboru.
»»*
i««