Leto LXV PoMnlna plačane v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 20. januarja 1937 Stev. 15a Cena f.50 Din Naročninamesečno ^^^^ ШШШШШ A. —— ж Ćek. račun: Ljub- 25 Din za Inozem- ^Г^^ Ш ^^^^^ ^^ J ^^^^ tjana št. 10.650 in „e- T Ê^^ Ш ШШ ^ 10.344 ШШ^^Ш I #1уГ /Vrt Si Uredništvo iev ^ nlFJL^ ^^^^ ШЛ^ ЈЖшШШШфЈ ^Г JL^ U pru va: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^ ^ Ж ——« jeva ulica štev. 6. Telefoni nredništva ie oprave: 29-92, 29-95, 29-94, 29-95, 29-96 ■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Dve usodepotni konferenci v Rimu Nemški škofje pri sv. očetu da ubranijo Cerkev pred navalom narodnega socializma Goring v Rimu „Španija nikoli ne bo sovjetska" Deset dni — do 21. januarja — ostane nemški gonernl Goring na obisku pri Mussoliniju v Rimu. To je za človeka, ki nosi na svojih ramah toliko odgovornih bremen, kot jih ima Goring, ki je pruski ministrski predsednik in predsednik državnega zbora — dve službi, ki mu v hitlerjevski Nemčiji ne delata preglavic — nadalje vrhovni poveljnik nemškega letalstva in diktatorski komisar za gospodarsko štiriletko, že zelo dolga doba. Iz tega je treba sklepati, da je moral biti tudi povod za njegovo potovanje izredno tehten. Državniki na položaju generala Goringa danes ne morejo in ne smejo v Italijo, da bi občudovali spomenike stare slave in novih zmagoslavij ali da bi se sončili pod toplim podnebjem Italije in leno občudovali parade italijanske mladine, ki se navdušuje za svoj imperij. V tisto prvotno razlago, da je Goringovo potovanje zasebna stvar, ni nikdo verjel in tudi program njegovega bivanja v Rimu je tako pester, da je moralo biti za vsakega jasno, da gre za politično delo prvega reda Toda tako Italijani kakor Nemci trdovratno molče, časopisje se potaplja v ugibanjih, ki drug drugemu nasprotujejo. Španija, Srednja Evropa, Balkan, Sredozemlje, vse te probleme je svetovno javno mnenje nanosilo na mizo, pri kateri sedita Mussolini in Goring v Rimu sredi tajinstvenega molka, ki ga ne prekine niti suhoparni odmev kakšnega uradnega poročila. Tudi ta molk ima svoj pomen. Še vedno smo ga doživeli, kadarkoli sta Ilitler ali Mussolini hotela Evropo iznenaditi s kakšno udarno izjavo ali s kakšno nepričakovano inicijativo. Zadn je čase govorijo, da pripravlja Hitler nekaj podobnega za 30. januar. V božičnih praznikih so bili pri njemu vsi višji generali nemške armade na dolgotrajnih posvetih. O čem so sklepali, javnosti ni znano. Toda toliko lahko rečemo, da so morali biti sklepi važni in daleč-sežni, da tičejo nemške zunanje politike in da jih je sedaj treba spraviti v sklad z mnenjem Italije, da bo na osi Rim—Berlin, ki jo je te dni Mussolini znova poudarjal, vladalo ravnovesje. General Goring, ki je danes v Nemčiji brez dvoma prva osebnost za državnim kanclerjem in je kot takšen vodilno soodločeval pri posvetih, je torej prinesel v Rim trobušnato aktovko, napolnjeno z najnovejšim Hitlerjevim načrtom, da ga sam osebno predebatira, ne da bi ga bilo treba vlačiti po poslaništvih, s šefom italijanske vlade in ga spravi na skupno os italijansko-nemške zunanje politike. Katerega evropskega ali svetovnega vprašanja pa tičejo torej rimski razgovori? O Srednji Evropi za enkrat ni treba izgubljati besed. Tam se ni zgodilo ničesar novega, kar bi zahtevalo novih nemško-italijanskili razgovorov, saj je bilo to polje porazdeljeno med oboja interesna območja šele lansko jesen, ko je bil grof Ciano pri Hitlerju v Berchtesgndenn jn je bila na tej osnovi iztesann os Rim—Berlin. Na Balkanu je tudi vse v redu in bi človek mislil, da ee tam prilike razvijajo tako. da morata biti tako italijanska kakor nemška politika zadovoljni, odkar sta Evropi proglasili svojo pripravljenost, da se približata državam Maie zveze in Balkanskega sporazuma v plemenitem tekmovanju za utrditev miru, kot sta oba voditelja slovesno izjavila. Glede Sredozemlja ni nobene potrebe,#la bi se morali obe državi razgovarjati, ker Nemčija ni nobena sredozemska država in ji mora biti samo všeč, da je Italija s svojim gosposkim sporazumom z Anglijo odstranila obremenjujočo napetost ter celo ustvarila lopo možnost, da postreže Nemčiji « posredovanjem med njo in Anglijo za dosego podobnega gosposkega sporazuma za severna morja. Mogoče je tudi, da bi bil Goring kot gospodarski diktator nemške štiriletke hotel sam urediti z Italijo nekatera vprašanja o uvozu sirovin v Nemčijo ter o udejstvovanju nemške industrije po italijanskem imperiju, toda takšne stvari se navadno uredijo najprej po tehničnih pisarnah in ni treba pompoznih državniških obiskov, kadar gre prav za prav le za prošnje za pomoč. Ker nikjer drugod na obzorju ne vidimo nobenega problema, o katerem bi bilo treba osebnih razgovorov med najvišjimi predstavniki Nemčije in Italije, ne preostane za rimske razgovore prav ničesar drugega kakor — Španija. Ako nameravata Hitler in Mussolini v kratkem Evropo presenetiti s kakšnim odmevajočim zunanjepolitičnim korakom, se po našem mnenju torej ne more tikati drugega kot Španije, ker ta problem je meti vsemi, ki so trenutno na dnevnem redu, oni, ki najbolj moti in ki vsebuje največ eksplozivnih snovi. Kakšne narave na naj bi bili nemški načrti o rešitvi španskega vprašanja, o katerih smo prepričani, da jih je general Goring prinesel seboj in jih je tudi predložil Mussoliniju? Čeravno ni nič uradnega znano o njih, njihovega bistva ne more biti težko uganiti. Nemško časopisje — ki je v Nemčiji tako rekoč Hitlerjev glae, sedaj z veliko vnemo proglaša, da Nemčija nikoli ne bo dovolila sovjetizacije Španije. isto je izpovedni tudi Mussolini v svojem razgovoru z dopisnikom »Volkischer Beobach-terja«, ko je dejal, da Italija ne bo privolila v sovjetizacijo Španije in da bi smatrala ustoli-čenje kakšne vlade s sovjetsko obliko v Španiji kot bistveno teritorijnlno spremembo v Sredor zemskem morju, torej kot dejanje, ki sta se Italija in Anglija v svojem gosposkem sporazumu obvezali, da ga skupno preprečita. Na drugi strani pa kaže protikomunistična pogodim med Nemčijo in Italijo v isto smer. Zdi se torej, da je treba od strani Nemčije in Italije pričakovati v najkrajšem času jasne izjave, da bosta vsak poskus sovjetizacije v Španiji smatrali zn teritorijalno spremembo in da ga bosta z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečili, pri tem pa ostali zvesti načelu, da sami zase ne iščeta nu španskem ozemlju nobenih osebnih koristi. Morda bosta Hitler in Mussolini dodalu še druge predloge. kako naj se sporazumno z vsemi evropskimi veselilami prepreči sovjetizi-ranje španske države, recimo s takojšnjo blo- . kudo španske obale, ki bi prestrjgla vsako do- I Rim, 17. januarja, b. Sveti oče je na bolniški postelji sprejel nemške kardinale Faulhaber-ja (Miinchen), Schulteja (Kôln) in Ber t rani a (Vratislava), ter škola grofa G a 1 e n a (Miin-ster) in grofa Preysinga (Berlin), ki so vsi prišli v Rim v času. ko bi se morala sestati v Ful-di konferenca vsega nemškega episkopata, a je zaradi nepričakovanih ovir izostala. Nemški škofje so ostali pri papežu več kot eno uro in je rajgovoru prisostvoval samo še kardinal Pa-celli. Sveti oče je bil po avdienci precej razburjen in utrujen. Zatem je nemške škofe sprejel kardinal Pacelli, ki ima nalogo, da nadaljuje razgovore ter da sv. očeta drži na tekočem. Popoldne je bil Pacelli zopet pri papežu ter mu poročal o razgovorih. Nemški škofje ostanejo v Rimu, kot je za enkrat predvideno, še do prihodnjega ponedeljka. Razgovori nemških škofov v Vatikanu zadobi-vajo posebno važnost, ker nekako nadomestujejo opuščeno konferenco v Fuldi, kot zgoraj omenjeno. Tičejo pa poostritve odnošajev med nemiko državo in cerkvijo, ki je nastopila po brezuspešnih razgovorih monakovskega nadškofa kardinala Faulhaberja z državnim kanclerjem Hitlerjem pred Rim, 10. januarja. AA. (Havas.) Predsednik pruske vlade general Goring, je prebil dopoldan pri delu v svojem stanovanju. Med drugim je sprejel posebnega kourirja iz Napolija, ki se je pripeljal s torpednim rušilcem »BalenonK. Snoči je bil general Goring v družbi več osebnosti na dolgem sprehodu do Anacaprija, kjer je ostal do dru-jel posebnega kurirja iz Napolija, ki se je pripeljal iz Napoli ja, je bil na kosilu, ki ga je general Goring priredil njemu na čast v svojem hotelu. Štefani objavlja posnetek iz Goring-Mussolini-jeve izjav.e uredniku >Vôlkischer Beobaehterja'. Predsednik italijanske vlade je v nekaj vrstah pojasnil svoje stališče do vseh problemov in postavil nekaj novih načel: 1. Združene države v Evropi so utopija. 2. Boljševizem je nevarnost za zahodno Evropo. 3. Demokracije so doživele polom. 4. Sporazum z Anglijo je zagotovil za več let mir in miren razvoj. 5. Ta sporazum ne slabi, ampak celo ojačuje politično os Rim—Berlin. 0. Borba okoli Madrida ne bo izzvala nobenih mednarodnih zapletov. 7. Italija nima teritorialnih zahtev v Španiji. Nasprotno, to želi samo Rusi ja. 8. Sovjetska republika v kateremkoli delu Španije bi bila nevarnost za status quo v tem dolu Evrope. Nemci že v Abeslniji Ustanovili so italijansko - nemško rudarsko podjetje za vzhodno A f r i - k o (Societa unonima mineraria A. O. f.). Glavnica znaša 50 milijonov lir. Z nemške strani sodeluje skupina Bernhard Berghauser z 49%. »Giomale d'ltaliat piše, da so to sodelovanje sklenili med berlinskim obiskom grofa Ciana v novembru. Po petih letih more Italija odkupiti nemški delež, Mussolini in Goring važalije sovjetskega orožja, ali s takojšnjo zaporo španske meje, ki bi prestrigla dotok sovjetskih in drugih rdečih »prostovoljcev«. Toda če bi skupen nastop velesil — tukaj sem je treba sporeoiti govorice o oživljcnju pakta štirih, odnosno petin velesil — ne bil mogoč, bosta Nemčija tn Italija Evropi povedali, da bosta sami z lastnimi sredstvi znali preprečiti, «la se nedotakljivost španskega ozemlja ne omadežuje z nstunovitvijo sovjetskih režimov v okviru njenih inejn. To je po našem mnenju vsebina rimskih razgovorov in odgovor, ki ga l>osta nemšku in italijanska vlada posluh na angleški predlog o prstovoljcih z dne It. januarja, l>o jasno izpovedni, zakaj je nemški letalski minister bival 10 dni v Rimu. božičnimi prazniki. Gre za splošen položaj katoliške cerkve v Nemčiji, posebno pa za izvedbo novega mladinskega zakona, ki onemogočuje vsako delovanje cerkve med mladino izven šolskega verskega pouka in nedeljske božje službe. Vsak poskus nemških škofov, da bi uveljavili pravice, ki so zapisane v konkordatu, se je izjalovil. Nemški episkopat se e odločil, da položaj Cerkve razodene vernikom v posebnem pastirskem pismu, ki bi ga bili sklenili na običajni konferenci v Fuldi. Toda od »me r o d a j n e strani« se je katoliškim škofom sporočilo, »da bi nemška vlada zborovanje nemških državljanov, na katerem bi se sklepalo proti obstoječim zakonom, smatrala za zločin veleizdaje in bi proti takšnim državljanom temu primerno n a s t o -p i 1 a«. Konference v Fuldi potemtakem ni bilo in škofje odpotovali v Rim, da tamkaj pretresajo skupno s svetim očetom. V vatikanskih krogih govorijo čisto odkrito, da bo treba konkordat, ki ga je nemška vlada dosledno kršila, odpovedati. V zadnjem trenutku pa so se pojavila — nemški industriji pn ostane v vsakem primeru pridržana pravica za odkup nad 25% pridelka lega podjetja. Podjetje bo trgovalo predvsem s premogom, železom, bakrom in svincem v pokrajini Uolega in v vzhodnem in zapadnem Hararju. Prva znanstvena odprava nove družbe pojde v Abesi-nijo prve dni februarja. Vodil jo bo Nemec Leon zur Miihlen. »r Cetverni paht — proti boljševizmu Pariz, 19. januarja, b. Po nekaterih vesteh francoskih desničarskih listov sta izdelala Mussolini in Goring načrt, po katerem naj bi sc z nekaterimi spremembami obnovil zopet znani četvorni pakt, ki je bil podpisan 15. julija 1933. Na pobudo italijanske vlade se bo Nemčija obenem z Italijo prilagodila britanskemu stališču za rešitev španske krize. Na temelju skupnega sodelovanja z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo bi se otvorila pol tudi drugim državam, ki bi se postavile v borbo proti komunistični nevarnosti. Pariški »L'Oeuvre« poroča, da so nekatere državne pisarne obveščene, da nosi angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond v London predloge, na podlagi katerih se predvidevajo pogajanja med Nemčijo, Italijo in Anglijo. Cilj teh pogajanj je predvsem španski problem, vendar pa so na dnevnem redu tudi ostala evropska vprašanja, kakor preskrba velikih držav s sirovinumi, kolonijalno vprašanje, pa tudi aktualni gospodarski in finančni problemi. Šele pozneje bi bila na ta pogajanja povabljena tudi Francija in pa Poljska, v nobenem primeru pa ne sovjetska Rusija. Goring jc dobil nalogo, da ob priliki svojega lovskega obiska pri predsedniku Poljske v februarju njega informira o vsem, Istočasno pa ga opozori tudi na vojne priprave Nemčije na vzhodni meji, ki so povzročile med Poljaki veliko vznemirjenje. Nemški poslanik v Rimu von Hassel pa je odnesel s seboj besedilo odgovora Nemčije in Italije na angleško noto z dne 9. t. m., ki sta ga sestavila šef italijanske vlade Mussolini in pruski ministrski predsednik Goring, ki ga mora sedaj odobriti samo še nemški državni kancler Hitler. Italija je baje zelo slabe volje zaradi tega, ker je po zanesljivih uradnih informacijah prešlo zadnje dni francosko-špansko mejo čez Pireneje nekaj tisoč prostovoljcev in torej to onemogočuje vsako uspešno mednarodno prizadevanje. Poleg tega je vsled zadnje naredbe vlade v Valenciji o podržav-ljenju prostovoljcev nemogoča vsaka kontrola, ker ti prostovoljcev že v inozemstvu dobijo lahko špan- Salamancn, 19. jan. TG. Vrhovni štab generala Francu javlja, dn so nacionalistične čete zasedle pristanišče Murbelln, ki leži kakšnih 50 km južno od pristaniškega mesta Malage. Nacionalisti so zajeli mnogo bojnega materljala. General Quei-po de Liano je osebno vodil operarije, ki jih jo pospešil, da bi preprečil rdeča ojačenja. ki so jih hoteli poslati ii Maluge. Nacionalistične čete so prekoračile reko Varile, krite od murokuiiskih čet, ki so prodirae po gorovju Sierre Verinejn. Šele kakšnih 200 m pred Mnrbello so iini-ionitli-stične čete ladele na prvi rdeči odpor, tako nepričakovano so izvedle napad. Itorbn je (rajala samo eno uro. nakar so nncionalisli vrgli rdeče nuzaj, ki so bežali v mesto in so jih v begu s strojnicami obstreljevala letala, ki so letela čisto nizko. Nacionalisti so v hitrem koraku prišli čez most in zasedli mesto. V prvih popoldanskih nrnl» so predstruže oddelka, ki mu osebno poveljuje ne od cerkvene strani — neka močna p o s r ed o -vanja, ki hočejo prelom v zadnjem trenutku preprečiti. Dozdevno hočejo ta posredovanja nemški vladi dokazati, da bi njena protiboljševiška fronta izgubila vso udarnost, če bi prišlo do preloma s Cerkvijo, in da bi bila tudi katoliška Italija silno neprijetno dirnjena, če bi prišlo do takšne skrajnosti. Na italijansko prijateljstvo pa Hitler in njegovi svetovalci polagajo veliko važnost. Nemški škofje so v svojih izjavah časnikarjem zelo rezervirani, priznali pa so, da položaj še nikoli ni bil tako dognan, kot je sedaj, a da še tudi nikdar ni bil tako nejasen, kot je v sedanjem trenutku. Papeževa bolezen Vatikan, 19., januarja. AA. (Havas.) Bolečine, ki jih je sv. oče čutil v nogi, so zadnja dva dneva narasle po precejšnjem olajšanju, ki je nastopilo zadnje čase. To povečanje bolečin pripisujejo atmosferskim vzrokom, ki so zelo neugodni posebno zaradi vlage. Papež prebije svoj čas običajno pri delu. Dopoldne je sprejel kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija in se pomudil z njim v daljšem razgovoru. ske potne liste. V tem smislu bo sestavljen italijanski odgovor, ki pa bo poleg tega vseboval nove predloge. Nemški glas Berlin, 19. jan. AA. Ilavas: List : Hamburger Frenidenblatt-' objavlja najbrž inspirirani članek o bivanju generala Goringa v Rimu. Člankar piše: Enotnost avtoritativnih držav je bila zasnovana že pri razgovorih grofa Ciana v Belino in Berchtcs-gudenu, sedaj pa še nu ruzovorih med Mussolini-јсш iu Goringoill v Rimu. Sedaj se lahko govori o neki »moralni fronti*, ki lirez dvomu obstoji. List piše nato dobesedno: Goringovo |X)tovanje je biloi^asebno, vendar pa je koristilo vzporedilvi zunanje |K>litike obeh držav. Hitlerjeve obtožbe proti Moskvi v Nilrnbcr-gu so v Italiji našli; ugodna tla. Vloga Italijo je v Španiji popolnoma obrambna. Italija in Nemčija sta si priznali nevarnost, ki bi grozila osi Rim— Berlin, če bi Španija postala komunistična država. Os Rim—Berlin ni proti sporazumu med Anglijo in Italijo. List meni, da morda Anglija drugače misli o tej zadevi, vendar pa Italiia in Nemčija vztrajala pri ideji, da nu ibcrskeiu polotoku ne sine hiti nikakega rdečega in ludi ne delno rdečega režimu. Anglija sicer še vzdržuje zveze in priznava rdeče ohlustniko v Valenciji, vendar pa Ih» Anglija morala priznati, da status ovelje ie izdala vlada v Valenciji. Prvi mednarodni oddelek je že v mestu ter je bil fioslan na jx>ložaje, da ustavi umik rdečih čet in napredovanje nacionalistov. Na slrategično močne postojanke pred Malago pošiljalo rdeči velike množine vojnega materijala s tovornimi avtomobili in pa avtotaksiji. ki so bili v naglici rekvirirani. Sovjetski generalni štab v Španiji je sklenil pomagati pri obrambi Malage, ker je ta Inka važna za vlado v Velenciji tako iz političnih, še bolj [ia iz strategičnih razlogov. Snoči je sovjetski jioslanik Rosenbcrg sklical konferenco v Valenciji, kamor so prispeli vei generalštabni častniki v Španiji ter je bilo na tej konferenci sklenjeno sledeče: 1. Da se v vode okrog Malage pošljejo tri sovjetske podmornice, ki so sedaj zasidrane v Kar-tageni; 2. da se iz Barcelone takoj pošlje v Malago 14 lovskih in 8 bombnih letal; 3. da se brani Malaga s jiomočjo petih bataljonov mednarodnih komunistov, ki so trenutno v Barccloni. Razen tega bo v Malago odjioslanih 45 najmodernejših tankov ter velike množine strojnic. Končno jc bilo na tej seji sklenjeno, da se pošlje v Malago cela vrsta političnih agentov, ki bodo imeli nalogo, da v tem kraju ohranijo premoč komunističnemu vplivu. Pri Madridu Salamanea, 19. jan. b. Zaradi krasnega vremena in mesečine eo se vso noč razvijale borbe j okrog Madrida precej ogorčeno. Rdeče Čete so skušale iztrebiti ostanke nacionalne vojske iz uni- j verzitetnega predmestja, zlasti iz klinike ter so dvignile razne objekte v zrak. Kljub temu pa so beli ostali na svojih položajih in jih ogorčeno branijo. Večkrat so napravili močne protinapade. »United Press« pOroča, da je bila v Salamanci konferenca med generalom Francom in generalom Mollejem, na kateri je bilo sklenjeno, tla se pospeši ofenziva okrog Madrida in da se v ta namen pritegnejo na madridsko fronto vse razpoložljive rezerve, zlasti z gtiadaramskega bojišča. Franco je mnenja, da bo lahko tako prišel do 20.00(1 novih borcev, ki l>odo bržkone odločili usodo Madrida. Obstreljevanje Barcelone Parii, 10. jan. b. Radio agentura prinaša podrobnosti o bombardiranju katalonskega glavnega mesta v noči od nedelje na jionedeljek jk> neki nacionalistični križarki. Ladja je plula v oddaljenosti 25 km od Barcelone ter je ob 1.30 ponoči oddala prve strele. V teku jiol ure je padlo na Barcelono 30 granat. Obalne baterije so takoj odgovorile, vendar pa ladje niso zadele. Ladja se ie nato oddaljila, toda že v pol ure se je zopet vrnila, ne da bi nadaljevala bombardiranje mesta. Splošno se misli, da je Barcelono bombardirala Francova križarka »Canarias«. Škoda je zelo velika. Vprašan'e prostovoljcev Italija in Nemčiia za radikalno kontrolo London, 19. jan. c. Večerni listi objavljajo senzacijonalno vest, da sta Italija in Nemčija sklenili. da pristanem, da se piepove dohod prostovoljcev t Španijo. Večerniki objavljajo to vest z vso rezervo in navajajo, da sta Italija in Nemčija Г»stavili samo ta predlog, da sc mora takoj uvesti n n t r o I a na francoski meji. Na franco->ko mejo 4P naj po-lje kontrolna komisija, v kateri pu ne sme Ht i noben državljan Sovjetske Rusije. Takoj nato se naj sestavijo kontrolne komisije povsod drugod po Španiji, in sicer na obeli straneh. Predsedniki kontrolnih komisij naj bodo Angleži. Francov in rdeči odgovor London, 19. jan. c. Danes sta prispela oba odgovora vlad v Valenciji in v Burgosu. Obe vladi Zetutinsku vremenska napoved. Oblačno, ilež ali sneg z dežjem. Temperatura bo še narasla. Kosava bo pojiustila. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, dež. Belgrajske vesti Diplomatski lov Belgrad. 19. januarja. Kakor smo že poročali, se je snoči vrnil v Belgrad dr. Stojadinovič, in sicer iz Osijeka. V Osijcku je v soboto priredil na državnem |>osestvu Belje velik lov na čast diplomatskemu zboru. Diplomatski zbor v Belgradu ie precej številen in se je v zadnjih mesecih število njenega članstva znatno [»večalo. To povečanje je znak velikega zanimanja tujine za Jugoslavijo sploh, predvsem |ia posledica naših zunanjepolitičnih uspehov. V Belgradu so |x>slaništva 30 držav, ki jih zastopa 24 opolnomočnih ministrov in izrednih |X>slanikov ter 6 odpravnikov poslov. Ta poslaništva imajo skupno 133 di|)lomatov ter veliko število administrativnih in pomožnih uradnikov. ()d 133 diplomatov jih je 25 akreditiranih obenem še v sosednih državah. V Belgradu je 6 časnikarskih, ti trgovinskih in 23 vojaških atašejev ter še kmetijski ataše, ki predstavlja Združene drave Severne Amerike. Od diplomatov je 75 oženjenih. Taka je slika diplomatskega zbora v Belgradu, kjer niso všteti številni generalni, navadni iu honorarni konzuli. Doyen diplomatskega zbora je zastopan po papeškem nunciju msgr. Hermcnigildu Pel-legrinettiju. ki je tudi sicer po svojrn bivanju v odgovarjata na angleško noto o kontroli okoli Španije, da se prepreči dohod prostovoljcev v Šjianijo. Vlada v Valenciji je odgovorila, da v načelu pristaja na angleške predloge, dasi zahteva nekatere formalne spremembe v angleškem predlogu. Vlada v Burgosu pa odločno odbija angleški predlog, posebno zaradi lega. kur prihaja iz Francije dnevno več tisoč prostovoljcev v Španijo. in sicer s španskimi rdečimi potnitni listi, ki jih deli rdeči konzul madridske vlade, ki sedi v Perpijrnanu. Umik Sovjetije iz Španije ... Moskva, 19. jan. TO. (.Temps«). Ves moskovski tisk ponatiskuje čudno jioročilo neke angleške agencije j Week-::, ki |>ovsem diši jk> sovjetskih virih. Ta brzojavka pravi, »da se Anglija in Francija s strahom sprašujeta, kako dolgo ho sovjetska Rusija še branila demokracijo v zapadni Evropi. Sovjetska Rusija se je obvezala v paktu z dne 2. majnika 1935. da bo branila francoske in posredno tudi angleške nieje. To je bilo takrat, ko sta bili Fruiicija iu Anglija z vojaškega stališča mnogo bolj močni kot sta danes, odkar je Nemčija oborožila Porenj« ter zavzela inočne postojanke v Španiji. Francija in \nglijii se nista izkazali hvaležni in sovjetska Ku-ija lahko nekega iliic reče. da se je položaj bistveno spremenil in da je ne vežejo več dolžnosti, ki izvirajo iz zvezne pogodbe. Sodelovanje sovjetske Rusije. Francijo in \nglije v spaniji in v srednji Evropi še lahko reši mir pred nemškim naptidoni. Toda sovjetska Rusija se je naveličala čakati in braniti Miina zapadne demokracije. Lahko se /sodi, da ho nekega dne sklenila, da se potegne nazaj in zapadnouvropska demokracije, ki so tako nehvaležne, pustila, «ta se same prebijejo skozi težave.« V inozemskih moskovskih krogih razlagajo to vest tako, da se sovjetska Rusija spričo vedno hujšega složnega odpora proti njenemu vmešavanju v španske zadeve počasi pripravlja, da se b o popolnoma umaknila in prepustila rdečo Špunijo njeni usodi. Kdo bo naslednik Taiaresca Notranjepolitični prerez Romunije V zvezi z nedavno objavljenimi zunanjepoli-tičnimi spremembami na Balkanu se je tudi raznesla vest, da bo zaradi tega morala odstopiti romunska vlada, ki ji sedaj že četrto leto načeluje Tatarescu. Ni dvomu, da bi bila v sedanjem po ložaju vladne krize v Romuniji velika pikantnost in bi razni mednarodni intrigant!, ki jim ni všeč, da se Balkan iz vulkanskega ozemlja polagoma spreminja v zatočišče miru in reda. jirišli na svoj račun. Zdi se torej potrebno, da naši bravei dobijo jasne jKijme glede položaja v Romuniji, ki je naša zaveznica, da ne bodo prišli v nevarnost, da bi kakršnekoli dogodke v Rukarešti spravljali v zvezo z novimi obzorji zunanje jjolitike na Balkanu. Tatarescu je prišel na oblast dne 80. decembra 1933. Takrat se je reklo, da bo njegova vlada le kratkoročna in prehodna, samo toliko, da dežela ne ostane brez vlade, dokler se politične stranke pogajajo za kompromisni program. Toda j>rišlo je čisto drugače. Njegova vlada, ki se naslanja na kuj» malih strancic, je postala najbolj dolga v povojni zgodovini Romunije. Zunanjepolitični specialisti so izračunali, da je imela Ro run ni ja od marca 1926, ko je nastopil vlado general Averescu, pa do 13. novembra, ko se je zrušil V ajda Vojevod, vsega skupaj kar 13 vlad in da pride povprečno na vsako vlado okroglo 253 dni življenja. Tatarescu pa vlada že jKiIna tri leta in sto|>a sedaj v četrto. Če se je govorilo in se še govori, da bo moral sedaj misliti na odhod, nima to nikakšne zveze ne z zunanjo in ne 7. notranjo politi ko. Na znotraj je imel srečo, v deželi vlada mir, proračun je uravnovešen, gospodarstvo vstaja i/, omrtvelosti in kar je v Romuniji zelo važno, on uživa v polni meri zaupanje krone. Zunanje-politično se mu je smehljala sreča, tako da Romunija v Evropi še nikoli ni toliko pomenila kol sedaj, ko se je pod Tatarescom krepko včle-nila v Malo zvezo in v Balkanski sporazum, obnovila svojo zanemarjeno zvezo 6 Poljsko ter s Titulescom vred tudi odslovila vsako ljubimkanje s Sovjetsko Rusijo. Toda Tatarescu bo moral iti kljub temu. Bližajo se namreč državuozboi ske volitve, ki iih vlada lahko razpiše že spomladi, a jih mora razjiisati v jxizni jeseni, tako da je verjetno. da se bo vlada umaknila že prej, mogoče okrog Velike noči, morda v poletju, ker nima izgleda, da bi na volišču tudi z romunskim volivnim redom dosegla večino, ki bi jo usposobila, da obstoji pred parlamentom. Tatarescu sam je za odstop spomladi, ker bi mu predolgo umiranje politično samo škodovalo. S tem je pa tudi stavljeno vprašanje o nasledstvu. Dve najmočnejši politični stranki, ki vlado na desni in levi obkoljujeta, sta krščansko nacionalna stranka, ki ju vodita Cuza in (Joga, ter narodna k m e t s k a strank a , ki ji načeljujeta Maniu in Mihalake. Obe stranki zaslužita največjo pozornost. Kščanski nacionalisti so bili pred leti šibki in maloponiembni. Toda, ko jih je začel Tatarescu vabiti v svoj tabor, da bi nekoliko olajšali vedno hujši pritisk kmotske stranke na vladno skupino, so na vrednosti silno pridobili in so se razvili v piolitično stranko mogočne številčne iti moralne obsežnosti. Cuza in (ioga sta Tatarescu to uslugo torej napravila in od tega tudi strankarsko pridobila, toda zdi se, da se bo pri bližajočih se volitvah sedanje sodelovanje prekinilo, ker je Ooga ti videl, da je služil samo kot tovorna živina, on pa bi rad zasedel oblast sam. Krščanski nacionalisti znajo torej zopet pasti v neznatnost. Narodna kmetska stranka pa preživlja sedaj že par let težko notranjo krizo. Odkar se je vrnil kralj Karol, so odnošaji med njim in to stranko, ki mu je pot nazaj na prestol pripravila, zelo neprijetni. Dr. Maniu. genialni vodja narodne kmetske stranke, je moral kot ministrski predsednik in kot predsednik stranke odstopiti, ker ni bilo mogoče ustvariti kakšne prisrčnosti z dvorom. Na čelo stranke sta potem zaporedoma stopila dva druga moža. Vajda Vojevod in Mihalake, ki sla s kraljem kolikor toliko izhajala, a ju je odklanjal parlamentarni klub stranke. Pokazalo se je, da je narodna kmetska stranka jirav za prav le sožitje dveh skupin, stare Romunije pod vodstvom Milia-lakeja, in nove Romunije pod vodstvom dr. Maniua. Čeprav bi človek mislil, da bi pomenila ukoreni- Belgradu najstarejši član. in sicer je pri nas od 15. oktobra 1922. Belgrad, 19. januarja, m. Na dan pravoslavnega praznika Bogojavljenja je bila tradicionalna procesija, ki se je vila od saborne cerkve do savskega pristanišča, kjer je srbski pravoslavni patriarh Var-nava blagoslovil vodo, nato pa vrgel v Savo leseni križ. Po starem običaju so se za križem pognali v vodo plavalci, ki so ga nato prinesli na obalo 1er prejeli običajno nagrado. Belgrad, 19. januarja, m. Danes popoldne so pokopali vpokojenega majorja Djordja Žujoviča. Pokojni major je bil najstarejši častnik srbske vojske. Boril se je v drugi srbsko-turški vojni in v srbsko-bolgarski vojni leta 1885. Belgrad, 19. januarja, m. Današnja nogometna tekma med ZaSkom in rezervo Jugoslavije se je končala ze rezultatom 3:2 (3:0) za ZaSk. Kljub temu rezultatu je Jeugoslavija dobila pokal Delavske zajednice, ker ie pri zadnji tekmi zmagala z rezultatom 5:0. Belgrad, 19. januarja, m Policijske oblasti so v notranji Srbiji pričele obširno akcijo za pobijanje kriminalistike 1er so že odkrile več lopovskih družb, ki so ropale in kradle v Vaijevu in Kragu-ievcu. V teh tolpah ie sodeloval tudi občinski svetovalec, ki ga ie oblast takoi aretirala. njenost stranke na obeh straneh Transilvanskih gora neprecenljivo vrednost, ki bi stranko napravila politično nejirèmagljivo — ostale stranke so samo pokrajinskega značaja —, je njena udarnost takorekoč uničena, ker se voditelja med seboj ne marata in je dr. Maniu, ki je poklicani šef stranke, vrhutega še nemogoč na dvoru. Pri nastopnih volitvah se bo morala notranja kriza narodno kmetske stranke brutalno razčistiti. Stranka bo morala izbirati med krono in dr. Ma-niuoin, med svojimi načeli in med |>olitično oblastjo. Ona je poklicana, da nasledi Tataresca, ker ji uspeh na voliščih ne uide, toda z dr. Maniuom na čelu ne bo dobila od krone mandata, da sestavi novo vlado in bo morala ostati še nadalje v opo-. zieiji. Ako pa sprejme diktat od zgoraj in odstavi svojega voditelja, potetn je grešila proti svojim načelom, ki so jo ravno napravili tako popularno v novi in stari Romuniji. Dr. Maniu j* za opozicijo. Njegov drug Mihalake pa hoče oblast; toda brez transilvanskih volivcev, ki so jvikorni dr. Maniu, je nikakor ne dobi in ostane s svojimi staroromun-skimi kmeti mala pokrajinska stranka. Zdi se, da hoče Mihalake krizo v stranki sebi v prilog tako rešiti, da na vsak način žrtvuje dr. Mania, ki ga dvor dosledno odklanja in ki bo v danih razmerah ved na zapreka do oblasti, a da si medtem sam ustvari lastno organizacijo tudi v Transilvaniji. V novi Romuniji sicer nikoli ne bi mogel doseči priljubljenosti dr. Mania, toda videz bi pa le bil, da razjiolaga s stranko, ki se razlega po vseh predelih države in ni navezana samo na pokrajine stare Romunije. Najlepše bi seveda bilo za Miha-lakeja, če bi mogel odcepiti Vajdo N ojvoda od dr. Maniua 1er ga priključiti sebi. V tej smeri gredo sedaj prizadevanja in je že nekaj znakov, ki pravijo, da bi bil Vajda Vojevod pod gotovimi pogoji pripravljen zapustiti svojega dosedanjega politih nega šefa v Transilvaniji ter se obesiti na Miha-lakeja. ki ga sedaj obdaja zarja bodočega ministrskega predsednika ali vsaj voditelja večinske stranke, ki bo po svoji volji izbirala ministre v bodoči vladi. V tem pravcu iečejo sedaj pogûjntija. Ako se ponesrečijo, odnosno ako dr. Maniu s svojo žilavostjo prepreči razkol med svojimi'transilvanskimi pristaši, jx)leiii je verjetno, da bodo narodni kmetje še čakali na oblast in da se bo ustanovila zopet kakšna vlada |iod vodstvom narodnega junaka maršala Averesca, ki bi se oslanjal na zmes raznih malih etrančic — jiodobno Tatarescu — medtem ko bi narodno življenje valovilo mimo. Naši zaveznici želimo, da bi bilo za njo leto 1937. ki se oznanja jirecej usodejiolno, leto notranje politične ureditve in zjasnilve, kar ji bo dalo tudi udarno moč na zunaj. Rojstni dan princa Tomistava Belgrad, 19. jan. AA. Danes se je zn rojstni dan kraljeviča Tomislava vršila služba božja v dvornem hramu na Dedinju. Prisostvovali so ji kralj Peler IL, kraljevič Andrej, knez-naniestnik Pavle, kneginja Olga, kneževič Nikolaj, dvorne dame in člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Socialni sestanek v Ljubljani Danes ob 5 |ioj)oldiie je bil sestanek vseli bolj važnih socialnih ustanov in organizacij na iiiesiiiem magistratu. Sestanek je mel namen, da se posvetujejo s češkim socaluini reformatorjem g dr. Petrom Zenklom. Sestanek je v glavnem prav dobro usjiel. Mestna dvorana je bila polna ter so se sestanka' udeležili razni vidni zastopniki socialnega skrbstva v Ljubljani, kakor kanonik dr. Klinar, |>rior dr. Dčak, župnik Finžgar, dvorna dama ga Tavčarjeva in drugi. Sestanek je vodil IMidžupan dr. Ravuiliar, ki je pozdravil dr. Zenkla, nakar je dr. Zenkl razvijaj svoje misli o praktičnem socialnem skrbstvu ter poročal o svojih izkušnjah na Češkoslovaškem. Govorili so nato razni predstavniki posameznih društev, kot konz. svetnik g. K a lan, dr. Bohinjec, ki je v svoj govor vpletel tudi jioliliko; ko je naglašal, da Jugoslovani nimamo voditeljev kakor Cehi. Dr. Bohinjec v nedeljo najbrž ni bil v Ljubljani in ne na Miklošičevi cesti, sicer bi moral vedeti, da imamo Slovenci že svojega dobrega voditolja, ki tudi skrbi sut socialno delo. — Dr. Zenkl v bistvu ni jiovedal nič novega: zanimiva pa so bila njegova izvajanja o socialnem skrbstvu v Ljubljani. Izselienski dom v Parizu Dne 21. julija lanskega leta ie bil ustanovni občni zbor Jugoslovanske zajednice, na katerem so sprejeli odbor in statute, z nalogami in smernicami novega združenja. Naloga novega združenja je bila, zbrati vse Jugoslovane, ki žive v Franciji v celoti, podpirati njihove koristi, krepiti njihove medsebojne prijateljske in tovariške stike in poglabljati prijateljske zveze med Francozi in Jugoslovani. Danes šteje Jugoslovanska zajednica v Franciji 75 organizacij z nad 5.000 člani. Društvo pa je zbralo v enoto tudi druga društva v Franciji. Pri letu je imelo veliko uspeha. V njegove vrste je pristopila zveza jugoslovanskih delavcev »Kraljevič Andrej«. Priključila so se pa tudi druga združenja, ki so jih ustanovili naši izseljenski duhovniki. Prav lako so se priključile tud jugoslovanske kolonije fiosameznih francoskih krajev, ki so dotlej iinele |xi|5oltioma krajevne organizacije. Da bi pariškim Jugoslovanom ustvarila skupno ognjišče, kjer bi se mogli zbirati člani, je Jugoslovanska zajednica zbrala jwlrebna sredstva za lasten dom v Parizu. Dom se nahaja v enem najle|i-ših pariških predelov, v bližini naših državnih uradov, v ulici blagopokojnega kralja Petra i. Osvoboditelja (16, avenue Pierre I de Serbie). V njem bo med drugim velika knjižnica, čitalnica, jiravno zaščitni oddelek, urad za |iosredovanjc tlela, tuj-sko-prometni odsek in brezplačni zdravniški dispanzer Dom je bil posvečen 20. novembra v navzočnosti jugoslovanskih civilnih in vojaških obla-stev in poslanika dr. Božidara Puriča. Predavanje dr. O-ujiča Sinoči je na vabilo Prirodoslovnega društva predaval v Ljubljani p. dr. (Utijič. profesor sinjske gimnazije, ki ga je na svojem znanstvenem jx>to-Vftnju .spozfltfil 'il«r«nt idr. Kttščer. Dr. 01 nji j? jo okrog Ltican pri Sinju zasledil in izkopal vrsio polžev z imenoin Prosostenia ter ugotovil strnjen razvoj na primarnem ležišču, kar je doslej po svoji eksaktnosti .edinstven primer v znanstvu, Obiskovalci teli intimnih prirodoslovnih večerov so gos|>. predavatelju glasno izrazili svoje veselje nad njegovim delom, ki še ni v vsem končano. »Kriza naše srednje lole« je naslov predeva-nju, ki ga priredi nocoj ob 20 v dvorani OUZD ljubljanska sekcija Profesorskega društva. Člani PD kakor tudi drugi, ki se za stvar zanimate, iskreno vabljeni! — Odbor. Domači odmevi LjiMmna m Brežice Dva dogodka sla, 9 katerima se peča |>olilična javnost: veličastni shod JRZ v Ljubljani in sestanek med dr. M. Stojadinovičem in dr. Mačkom v Brežicah. Vsi listi po državi opisujejo shod v Ljubljani in obširno ponatiskujejo izjave posameznih govornikov, govor ministra dr. A. Korošca večinoma v celoti. Hvalijo tudi vzorno organizacijo iri ee ne morejo ubraniti vtisa, ki ga je napravila tako velika udeležba. Iz lako številnih |x>ročil smemo pač sklepati, da so na ljubljanskem zborovanju jiadle važne izjave, tako glede današnjih smeri zunanje politike, kakor tudi glede notranje politike, zlasti najpovedi skorajšnjih volitev v mestna zastopstva, misli o decentralizaciji in samoupravah: vsetnu tisku pa se zde najvažnejše besede dr. Korošca o jioiiienu prvih sestankov med Hrvati in JRZ in o trajnosti sedanjega vodstva države. Tisk seveda tudi ne jx>zabi omeniti krepkih in iskrenih resolucij. Vsekakor l>o to zl>orovanje še dolgo ostalo v spominu vsem, ki zasledujejo slovensko in državno politično življenje, oboje so namreč govorniki dovolj osvetlili, zato je bilo zborovanje važno in l>o imelo svoj vpliv tudi na nadaljni potek dogodkov. Drugo središče zanimanja je sestanek v Brežicah. Sicer ni prišel nenadoma, vendar pa so priprave in jiotek dale jx>vod za nujobširnejše razlage. Tudi inozemski tisk, zlasti francoski, opisuje in razlaga ta »korak naprej«, kakor je sestanek imenoval dr. Korošec. >Hrvatski dnevnik« hoče [>otek sestanka razložiti iz sloga v [»oročilu dr. Mačkove politične pisarne, češ, >da so ti razgovori bili dolgi in nič več. V tem jioročilu ni niti hese-de, ki bi naravnost navajala na izid razgovora, če pa se spomnimo tega česar v j>oročilii ni. jioteni pa to poročilo dosti govorit. Belgrajsko »Vreme« pa j>oroča, da je »dr. Stojadinovič govoril izredno stvarno in praktično in. kar je najvažnejše, govoril je tako, da je vse to v tesni zvezi z danimi možnostmi in ki jih moreta dr. Stojadinovič z ene in dr. Maček z druge strani zares tudi dejansko izvesti«. V nadaljnem pa pravi, da je la razgovor potekal na po|)olnoina drug način in uu drugi osnovi kakor razgovori z združeno opozicijo. Tudi »glede načina je JRZ predlagala jasno in točno jx)t. Dr. Maček meni, da je ta |iot prepočasna in da hrvatskega v|irašanja ne zajame tako, kakor je ]M>stavljen v teh krajih«, Poročilo zaključuje z zagotovilom, da je sklenjen sporazum za prihodnji sestanek, o čemer je »Slovenec« le pisal, •»Vremet tu |>onatiskuje »Slovenčevo« poročilo. Belgrad, 19. januarja, m. Vrnila sta se minister dr. Miha Krek in senator Franjo Smodej iz Ljubljane. Minister Cvetković biča samo-pašnost delavskih „voditeljev" v zbornicah V nedeljo je bilo v Osijekti zborovanje Jugoslovanske delavske zveze, h kateremu je prišel tudi socialni minister Dragiša Cvetkovič, ki je govoril o delavskih zbornicah in svojem stališču do njih: »Jaz sem proti komisarijatom, ki se imenujejo od zgoraj, toda kadar je treba rešiti zbornicc pred izžemalci, ki vlečejo mesečno po 15.000 dtn, z bogve kakšnimi potovanji pa Se več, potem moramo pa tudi udariti od zgoraj, če hočemo zapreti lijake, iz katerih jim ta denar teče. Odredil sem anketo v vseh delavskih zbornicah in rezultat bom javno objavil, da sc bo videlo, kako so delavski voditelji delali za delavce. Delavske zbornice so služile koristim neke majhne skupine. Jaz imam o vsem tem podatke in nihče me ni postavil na laž; nihče nima poguma, ker vedo, da imam jaz zanesljive podatke. Ti delavski voditelji so suženjsko služili režimom v preteklih sedmih letih. Tudi jaz bi jih lahko imel, vsi so deiilirali pred menoj in še danes bi jih lahko pridobil, pa tega ne maram, ker ne maram ljudi, ki jim ni za delavsko gibanje in delavske množice. Ustanovitelj „Srbskega kluba" O ustanovitvi Srbskega kulturnega kluba in o njegovih namenih smo že |)oročali. O enem izmed njegovih ustanoviteljev, dr. Nikolaju Stnjano-viču. piše «Samouprava: : L. 1902 je napisal glasovito brošuro Srbi in Hrvati'-, v kateri je Hrvatom napovedal vojno du vašega nli našega konca*. Zaradi te brošure jo prišlo 1. 1902 v Zagrebu do velikih nemirov proli Srbom, ker je ta članek ponatisnil tudi zagrebški •-Srbobraij«. Potem pa je dr. Nikolaj Stojanovič postal integralni Jugoslaven . ko je deloval v inozemstvu od I. 1914 do 1918 kot Man .lugoslo-vanskega odbora in kol velik prijatelj dr. Trutn-biča proti vladi N. Pašiča. Po vojni je dobil le|>o vsoto kot »predujem«, ker njegova »advokatska pisarna v času vojne ni — poslovala«. Radi tega predujma so ga v Bosni menovali dr. Vorschuss . Kot pravni zastopnik madjarske agrarne banke v Sarajevu je zaslužil lepe denarce in se kol bogat človek presolil v Belgrad. — Y Belgradu se je dolgo lizal okrog Ljube Davidoviča, njemu se pripisujejo mnoge vzajemne akcije in spomenice zagrebških in belgrajskih izobražencev. Videti je, da se g. Stojanovič v svojem šestdesetem letu nn stare dni, vrača in ustanavlja »Srbski klub. sre.li Belgrade, da hrani Srbe!... Pred kom? Načela socialnega skrbstva Ob predavanja dr. Petra Zenkla Češki javni delavci ne budijo pozornosti le po tem, da gredo vsaki zadevi do dna in zrejo nanjo filozofsko, to se pravi, da poiščejo in položijo načela vanjo, temveč kažejo družno osnovno izhodišče svojemu gledanju, ki poteka iz Masarykove humanistične etike in socialne folozofije. Vsi pa nosijo značilnost češkega naroda, ki je v neki meri skupna tudi Slovencem, to je zdrav čut za realnost. Tako je pokazal tudi dr. Zenkl poglobljeno |K>-znanje problema, ki mu služi, in prav tako je praktična stran njegovega dela, kakor je je razodel na svojem predavanju, ozira na psihološka in etična načela. Dr. Zenkl ne pozna le naravo in nagibe ljudi, ki so potrebni javne skrbi. — v enaki meri je obrnil pozornost na splošne družabne okol-nosti in na današnjo strukturo javnih organizacij. V ospredju je zmerom vprašanje otrok, njih zdravje in vzgoja. Tu ne prihajajo v poštev samo tisti velikomestni gamini, ki jih na primer francoska literatura pozna že na začetku 19. stoletja. Mnogo več pnžuje je treba med nami posvetiti otrokom, ki živij;> v revščini, bedi in zlomljenem moralnem in telesnem zdravju svojih staršev. Kadar predstavniki praških socialnih ustanov opazijo, da je kje otrok, ki je ogrožen, najprej pogledajo v njegovo družino. Prvenstvena pomoč gre osnovni celici človeške družbe, prva skrb služi njenemu varstvu in ohranitvi. Samo takrat, kadar je družina popolnoma razkrojena, prevzame otroka javna skrb. Takšno naziranje in prizadevanje se brez zadržkov ujema s krščanskim in katoliškim socialnim naukom in ni nobenega dvoma, da takšne težnje tudi pri nas oblikujejo javno delo, čeprav ga mnogokrat celotne politične okolnosli znatno okrnejo. Važno in odločilno vlog igra v socialnem skrbstvu način njegove organizacije in izvedenje njenega delovanja. Poleg javnih ustanov imamo povsod mnogo društev humanitarnega in karilativ-nega značaja, in izhajajo iz zasebne inicijative. Ta društva delujejo ločeno in največkrat nimajo med seboj nobenih stikov. Zato se lahko zgodi in dogajalo se je, da istočasno posvečajo svojo skrb na istem področju, kar je brez dvoma neprimerno. Na eni strani se pojavi neka konkurenca organizacijske zavesti in moči, kar na koncu vodi v nasprotja in medsebojno slabitev, na drugi strani pa ostanejo zapuščeni in zanemarjeni tereni. Dr. Zenkl se v svojem območju ni postavil proti zasebni inici-jativi, temveč je po načelu koordinacije uveljavil delo tistih organizacij, ki služijo socialnemu skrbstvu. Dolžnost javno pomoči imajo seveda tudi dr-ž.ava in občine. Toda predvsem leži vsa stvar, kakor je povdaril dr. Zenkl, na razpoloženju in duhovnom stanju vseh ljudi, na njihovi zavesti in odnošajih do človeka. Brez ljubezni ni ničesar v življenju. Vendar tista salonska usmiljenost nima nobene vezi z ljubeznijo, to samo je razodel, naložil in potrdil Jezus Kristus. Saj je tudi g. predavatelj povedal, da je z javnim donarjem lahko vršiti socialno skrbstvo, ali prava moč in veličina toga skrbstva sloni na sposobnosti žrtvovanja, katero premorejo posedujoči ljudje. Zato gre obenem za poglobljenje socialnega čustvovanja v družbi, ki bo spontano utrlo pot tudi primernemu družabnemu redu brez vseh učenih ali ponarejenih teorij. Na dnevnem redu naših dni so delavci s svojo brezposelnostjo, pomanjkljivo preskrbo in zaščito. Socialne dejatve učinkujejo prav za prav lo napol in se mnogokrat izvršujejo tako, da žalijo dostojanstvo človeka, kar marsikoga deinoralizira. Praška občina noče, da bi zdrave in za delo sposobne ljudi postavila v položaj, v katerem bi sprejemali miloščino, temveč jih zajiosli pri tistih javnih delih, ki se ta čas sploh ne bi izvajala. Tako drugi, že zaposleni delavci niso ob kruh. Prav to čuvanje človeškega dostojanstvu v moralnem in stvarnem pogledu je nujbolj še vurstvo pred komunizmom. Če pogledamo praktično strun Zenklovega dela, ki nam ga je s projekcijami tudi nazorno pojasnjeval, moramo samo spoštovati ta prizadevanja, ki so izzorela v Masarykove domove, onega najlepših spomenikov socialne kulture v Evropi. Tam so stari ljudje it) otroci, ogroženi in pohabljeni. Ali Masarykovi domovi niso sanutorij, temveč okrevulišče, kjer so zlasti otroci opomorejo v zdravstvenem in vzgojnem pogledu. Pri nas nimamo tako velikih ustanov niti sredstev zanje. Ob skromni zunanjosti preživljajo naši otroci vendar v bistvu na enak način svoje počitniško mesece po javnih kolonijah in upajmo, da nus bo predavanje g. dr. Zenkla privedlo k pozornosti, ki bo še bolj poglobljena v naši misli in dejavnosti glede socialnih zadev. Pojav hripe po vsem svetu. Kakor vsako leto, isto tako se je tudi letos razširila hripa po vsem svetu Časopisi so polni člankov, kako se obvarujemo hripe, zlasti pa, kako se zdravi hripa. Zdravljenja so različna, a eno je gotovo, da se poleg ostalega zdravljenja priporoča lahka masaža telesa navadno zvečer v postelji. Za masažo se zelo priporoča »ALGA". Namočite krpico z „ALGO", nalahko natrite vrat, čelo, prsa, ledja, noge in roke. „ALGA" osvežuje in jači. Ta način masaže je lahek in zdrav. „ALGA" se priporoča kot obrambno sredstvo proti hripi; dodajte kozarcu vode 1 malo žličko „ALGE" ter izperite večkrat na dan nos, usta in grlo. .ALGA" se dobiva povsod 1 steklenica Din 12—. Dr. Zenkl obiskal socialne ustanove Včeraj dopoldne je dr. Zenkl v spremstvu podžupana dr. Ravniharja (mestni župan dr. Adlešič, ki gu je povabil, je namreč zadnjo dni zaradi družinske žalosti zadržan) obiskal češkoslovaškega konzula Miniovskega, ravnateja mestnega socialnega urada g. Svetela in druge osebnosti ter razne mestne socialne važne ustanove v Ljubljani. Prvi obisk dr. Zenkla je bil pri mestnih poklicnih in prostovoljnih gasilcih. Dr. Zenklu na čast so obojni gasilci vprizorili alarm. Polnošte-vilno so se zbrale vse gasilne četo. V imenu poklicnih gasilcev je dr. Zenkla pozdravil poveljnik g. Janez Furlan, v imenu prostovoljnih gasilcev pa poveljnik g. Pristovšek. Dr. Zenkl je imel posebno lep vtis organizaciji mestnega poklicnega gasilstva in reševalne službe, ki sic^r ni popolna, vendar je urejena v duhu moderne gasilske misii, kakor je izvedena po vseh večjih evropskih mestih. Nato je dr. Zenkl obiskal otroški dom, kjer ga je pozdravil upravnik g. Jože Beguš. Otroški dom je napravil na dr. Zenkla lep vtis, Izrazil se je: »Malo, toda vzorno«. Podžupan dr. Ravnihar je nato odvedel dr. Zenkla v Rdečo hišo na Poljanah. Dr. Zenkl si je to največjo stanovanjsko hišo v Ljubljani dobro ogledal, nato povprašal, kakšne so najemnine in kakšne so plače nastavljencev. Povedali so mu, da povprečno plačujejo stanovalci 800 din mesečno za stanovanje, njihove plače pa so okoli 2400 din. Dr. Zenkl je povedal, da je na Češkem boljše, ker plačujejo v takih komunalnih hišah ljudje po 800 čk letno, imajo po 3 sobe s kopalnico in pri-tiklinami, toda polovico prispevkov za hiše daje država. V zavetišču za onemogle v .Tapljevi ulici so pozdravili dr. Zenkla načelnika socialnega odseka kanonik dr. Klinar, upravitelj Langus in mestni fizik dr. Rus. Dr. Zenkl se je o tem zavetišču izrazil zelo pohvalno. Ginljiv je bil razgovor, ko je najstarejša oskrbovanka 97-letna Marija Petričeva, v preprostih besedah razložila ustroj zavetišča. Dr. Zenkl ji je dejal, da pride na njeno stoletnico prav gotovo v Ljubljano. Neka druga starica pa je zapela gostu na čast šaljivo pese n. V Šlajmarjevem domu je pozdravil odličnega gosta ravnatelj g. Peter Klinar, za njim pa glavni zdravnik dr. Kramarič. Dr. Zenkl je videl, da vlada v Šlajmarjevem domu, ki je delo zasebnih nameščencev, vzoren zavod. Dr. Zenklu so pokazali tudi načrte, kako nameravajo povečati zavod, še izboljšati vse naprave v zavodu, zlasti pa povečali operacijsko sobo. V dvorani Okrožnega urada je dr. Zenkla pričakovala večina uradništva OUZl). Dr. Zenkl se je podpisal v častno knjigo. Nato ga je pozdravil predsednik OUZD urednik Kremžar. Sporočil mu je dobrodošlico in mu pojasnil načine, kako pri nas rešujemo socialna vprašanja. Dr. Zenkla je pozdravil tudi glavni ravnatelj OUZD dr. Bohinjec. I)r. Zenkl je odgovoril, da se v OUZD počuti kakor doma, ker je na Češkem sam šef enakega zavoda, naglasil pa je, da imamo v Sloveniji samo zavarovanje proti bolezni in poškodbam, na Češkem pa imajo že zavarovanje za starost. Prod de-eetimi leti je bilo socialno zavarovanje na Češkem tudi preprosto, toda počasi je napredovalo. Bile so hudo borbe, toda glavna borba je veljala za to, da se javno mišljenje pridobi za splosno socialno zavarovanje. To se je na Češkem posrečilo. Danes vsak inteligent na Češkem razume socialna vprašanja. Dr. Zenkl si je ogledni nato vse naprave in zdraviliške ambuiatorije v Okrožnem uradu ter se je zelo pohvalno izrazil o njih....... Dr. Zenkl je nato vrnil obisk ljubljanskemu županu dr. Adlešiču in mu izrekel sožalje k družinski žalosti. V Vajeniškem domu v Kersnikovi ulici so pozdravili dr. Zenklu prior križevniškega reda p. Učak, kanonik Stroj in katehet Tome. GG. Stroj in Tome sta razložila dr. Zenklu, kako je prišlo do ustanovitve Vajeniškega doma, namreč zaradi zasebne dobrodelnosti. Pojasnila sta mu, kako skrbi Vajeniški dom za približno 120 vajencev, ki imajo hrano, oskrbo in vzgojo v domu Dr. Zenkl si jo ogledal Vajeniški dom ter je ostrmel, kako da imamo v Ljubljani tako vzorno oskrbo za najbolj bedne delavce, to je za vajence. V Delavskem domu sta pozdraviln dr. Zenkla ravnatelj Borze dela Vončina in upravitelj doma Pelan. Dr. Zenkl si je ogledal sobe, tako moške kakor ženske, in pa prenočišča. Ogledal si je tudi kuhinjo, kjer so bili ravno pri kosilu delavci. Dr. Zenkl jo bil nad sedanjo organizacijo Delavskega doma ves navdušen ter je izjavil, da je le malo takih ustanov v Evropi. Dr. Zenkl je nato obiskal še skadišče Rdečega križa, kjer mu, je upravitelj Jagodic razložil, koliko je Rdeči križ že lo zimo razdelil med potrebno ljudi, tako obleke, čevljev in premoga. Dr. Zenkl je g. Jagodicu prisrčno čestital k uspehom njegovega dobrodelnega dela. Za predpustne prireditve si nabavite najrazličnejše papirnate čepice. papirnate serviete, girlande, serpentine itd. pri tvrdki M. TICAR, Ljubljana Društva popust! Red v gostilne — zaradi miru v družinah Pred kratkim smo v »Slovencu« opozorili na zlorabe določil glede točenja alkoholnih pijač in ziasti glede točnega izvajanja policijske ure, ki se izigravajo na nešteto »prijateljskih« in »zasebnih« načinov. Nadaljevanje tega našega ojK>zorilu je sledeči dopis: Za dopis z dno 13. januarja 1937 pod naslovom »Kaj pravite?< se cenjenemu dopisniku prav prisrčno lepo zahvaljujemo, ter želimo, da bi se mu pridružilo še kaj več tako koristno in dobro mislečih dopisnikov glede izvrševanja gostilničarskih policijskih ur in drugih določb. Tu se dela družinam nepopisna krivica. Nihče, ki ne poskuša sam, ne more razumeti bolečin, ki jih zakrivi ravno gostilničar, ki ne upošteva in ne izvršuje določeno mu postavo. Do polnoči so skoraj vse gostilno odprte, po polnoči pn zaprejo pijane goste notri in pijejo, dokler ne pos-tanejo samemu gostilničarju dovolj nadležni. Ako pride med tem časom še kak vinjen vinski ratec trkat nn vrata, gu sevedu spustijo notri, če pu prie žena po svojega moža, se ji ne odpre. Ko postanejo pi janci gostilničarju nadležni, (in to se zgodi okrog 2, 3, do 4 ure zjutraj) jih šole spuste domov in domu je pa |K>teni razdejanje, ki ga je zmoten saino pijanec. Zato lepo prosimo in zahtevamo, da so to prepreči, ker tukaj lahko napravi oblast mnogo dobrega posameznim družinam in državi. Cenjenega dopisniku pa še lepo prosimo, naj se nas ob priliki še spomni v »Slovencut in kjerkoli, za uspeh mu bomo zelo hvaležno. V imenu mnogo prizadetih žen (slede podpisi). Kdo je pristojen za ureditev takih zadev? Nuj uveljavi svojo oblast, stvar ni malenkostna. K nedeljski manifestaciji JRZ v Ljubljani Dolga kolona Bežigrajcev. šiškarjev iu ii.iili<>> ili sosedov koraka proti l'nionu. Pogled nu zadnji del velike unionske dvorano med ncdcljskiii zborovanjem JliZ. Pred hotelom Union med zborovanjem. K zadnji amnestiji Zadnji amnestijski ukaz je poleg abolicije za nekatere prestopke dal pomilostitev tudi za že ptavomočno izrečene kazni, če so spolnjeni v ukazu navedeni pogoji. Po ustavi ima krona pravico pomiloščanja. Pomilostitev je sicer izredna milost, vendar je naravno, da mora vlada gledati na to, da tudi ta izredna milost ne nasprotuje dubu enake pravičnosti za vse in pravnemu čutu. Ne bi bilo v duhu pravičnosti n. pr. če bi se pomilo-stili le obsojenci z začetnimi črkami A do K, oni z začetnimi črkami L do Z pa ne. Tudi zadnji amnestijski ukaz ima, če sc ga strogo dobesedno intrepretira neke neskladnosti, Bilo bi umestno in pravično, če bi minister pravosodja te neskladnosti z dodatnimi pojasnili glede interpretacije ukaza odpravil. Ukaz govori o kaznih, izrečenih na podlagi pravomočnih sodb, to se pravi, na podlagi sodb, ki «o bile na dan 5. januarja, ko je bil ukaz izdan, že veljavne, bodisi da ni bil pravočasno vložen proti njim ne priziv ne revizija, bodisi, da je do 5. 1. 1937 bila že izdana sodba druge inštance. Tu pa pride lahko do absurdnosti, ki nasprotujejo pravnemu čutu. Vzemimo primer: Dne 1. avgusta 1936 so se izvršile tri tatvine ki so v bistvu enake in pri katerih so tudi osebne razmere storilcev enake, in sicer ena v Novem mestu, ena v Celju in tretja v Ljubljani. Tat v Novem mestu je bil 1. oktobra 1936 obsojen na 6 mesecev strogega zapora, a se je pritožil proti kazni, pa je apelacijsko sodišče priziv 15. decembra 1936 zavrnilo. Tat v Celju je bil v Celju 1. novembra tudi obsojen na 6 mesecev, pa se ni nihče prizval proti sodbi, kazni pa ni nastopil, ker mu je sodišče dovolilo odlog nastopa kazni do 15. januarja 1937. Tat v Ljubljani, ki je bil isto tako na prostosti, jc vsled večje zaposlitve sodnikov pri ljubljanskem sodišču, bil sojen šele 15. novembra 1936 in obsojen na 5 mesecev strogega zapora ter se ni pritožil, pač pa se je prizval državni tožilec zaradi prenizke kazni, a je apelacijsko sodišče 8. januarja 1937 priziv zavrnilo. Imamo torej tri enaka, na isti dan storjena dejanja od enakih storilcev, ki so bili obsojeni na enake kazni. Ker pa je sodba za ljubljanskega storilca brez njegove krivde postala pravomočna šele 8. I. 1937, torej po 5, januarju, ljubljanski storilec ni deležen po-miloščcnja in mora kazen nastopiti, dočim sta njegova kolega v Celju in Novem mestu pomi-loščena. To ne odgovarja čutu pravičnosti. Ali pa vzemimo drug še bolj drastičen slučaj. Dva brezposelna sta skupaj 1. oktobra 1936 na ljubljanskem kolodvoru skušala ukrasti železniški upravi nekaj kilogramov premoga, pa so ju zasačili in ju, ker sta dejanje takoj priznala, pustili na prostosti. Razprava se vrši 15. decembra 1936. Eden storilcev pride k razpravi, drugi pa ne, ker je zbolel in se zato postopanje proti ne-došlemu izloči. Prvi je obsojen na 3 mesece. Proti drugemu se vrši razprava 7. januarja 1937 in je tudi obsojen na 3 mesece. Ker se proti nobeni sodbi nihče ni priložil, sta obe sodbi postali takoj pravomočni. Prvemu, sojenemu 15. decembra 1936, je kazen odpuščena, drugemu sojenemu 7. jan. 1937 pa ne, dasi je storil istočasno isto dejanje kot prvi in se razprava proti njemu brez njegove krivde ni mogla izvesti 15. dec. 1936. Iz vsega sledi, da bi bilo najbolj pravično, če bi se popolnoma, oziroma deloma odpustile kazni za gotova dejanja, izvršena do dne izdaje amnestije, tako da bi se amnestijski ukaz uporabil še le kasneje, ko bi postala sodba pravomočna. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stoiici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Oui. n«. S. br. 30174/95. Krvav zločin pri Ormožu Maribor, 18. januarja. Iz Ormoža nam poročajo o zločinu, ki se je dogodil v Podgorcih pri Sv. Tomažu. Vinjeni fantje so so slopli ter v pretepu zabodli Franca Slnmor-Ska, posestnikovega sina. Z nožem gu je sunil Franc Krunjc iz Lastigorcev. Slameršok je poškodbam podlegel Državno prnvilništvo v Mariboru ie odredilo obdukcijo. Kaj pravite? Poštenost in absolutna zanesljivost uradnikov je velikega pomena za vsako urejeno družbo. Pred kratkim pa je v neki urad v Sloveniji prišel krošn jar, da bi mu podaljšali krošn jursko dovoljenje, ki mu je že poteklo. Uradnik je zapisal ose potrebne podatke in dejal krošnjarju, nuj se čez kak dan orne po dovoljenje. Krošnjur pa je potegnil iz umazanega žepa denarnico in počasi naštel 5 din in jih ponudil uradniku in se pri tem še opravičil, naj ne zameri, da nima cigaret, s katerimi bi mu rad postregel. Uradnik se je začudil, kaj naj bi to pomenilo in je kroš-njurja nekoliko izprašal, če je morda to njegova stalna navada. Ta mu je rudeoolje razložil, da n njegovem domačem kraju — doma je od zelo, zelo daleč — vsak akt lezi cele ledne in celo mesece o pisarni, če človek uradniku, nekoliko ne tpostreže*. Razlagal je, da to ni podkupnina, ampak sumo znak vljudnosti, ki naj uradnika nagne k rednejšemu poslovanju. Za krošnjarju je 5 din že taka vsota, da ji prisoja celo vpliv na točno izvrševanje dolžnosti. Slovenski uradnik pa je moža poučil, da mora urudnik poslovati točno in v redu, ker je za to postavljen, ne pa zaradi kakih izrazov vljudnosti«. l'a se je kroš-njar čudil in ob odhodu dejal: iKod nas toga Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERION pralni prašek — naš slovenski izdelek. Koledar Sreda. 20. januarja: Fabijan in Sebastijan, mučenca. Novi grobovi -f- V Domžalah bodo danes popoldne ob 4 pokopali uglednega tovarnarja in posestnika gosp. Alojzija Škrabarja. ki je po hudi bolezni v nedeljo zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pokojni gosp. Skrabar je bil veren krščanski mož, ki je v krščanskem duhu vzgojil tudi svojo družino. Bil ie vedno zvest pristaš bivše SLS in sedanje JRZ. Tudi v najhujših časih je stal trdno na strani prijateljev dr. Korošca. Z naročanjem je vedno podpiral katoliške liste in tudi »Slovenec« ga šteje med svoje dolgoletne naročnike. Bil je na glasu kot dober in skrbeti gospodar. Svoje podjetje je dvignil do lepe višine. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje! + Msgr. Matija Hilban. Iz Gilberta. država Minnesota v Severni Ameriki, je prišel brzojav, da je dne 13. t. m. po daljši bolezni umrl tamkajšnji g. župnik msgr. Matija B i 1 b a n. Pokojni gospod, dobrotnik cerkve v Zapogih. je bil rojen 21. februarja 1803 kot sin kmetskih staršev v vasi Dorniki, župnija Zapoge, in je odšel že 1. 1883. kot dijak za misijonarja v Ameriko. Tam je bil tudi posvečen v duhovnika, služboval je potem na več krajih in nazadnje veliko let kot župnik v Gilbertu. Bil je zelo ugleden in spoštovan slovenski duhovnik, odlikovan tudi od sv. očeta za tajnega koniornika z naslovom monsignor. Rog daj dobremu gospodu večni mir! Sorodnikom naše sožalje! ■f" V Brezovici pri Zagrehu je umrl duhovnik zagrebške nadškofije gosp. Josip Dušic, ki je nekdaj služboval v lavantinski škofiji. Naj v miru počival Osebne vesti — Iz banovinske službe. Ekonomski uradnik pri banovinski bolnišnici v Mariboru, Zerovec Fra-tijo je napredoval za banovinskega administrativnega uradnika v VI. položajni skupini. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovineketn ribogojskem zavodu v Bohinjski Bistrici je postavljen ing. Jošt Josip. Arh. uradnica pri državni šoli za sestre v Ljubljani Sircelj Amalija je napredovala v IX. položajno skupino. Za banovinskega uradniškega pripravnika in tajnika okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah je postavljen Košir Ivan. Administrativni uradnik pri banovinski bolnišnici v Celju Apih Vilko je premeščen k okrajnemu načelstvu v Novo mesto. Oeržina Ana in Trampuž Marica, obe pri banski upravi v Ljubljani. sta napredovali za zvaničnici prve skupine. Istotako je napredovala za zvaničnico IV. skupine Velej-Ramšak Vilma pri okrajnem načelstvu Celje in Jezernik Pavel pri okrajnem načelstvu v Preva-Ijah. Za služitelja prve skupine so na|iredovali Usenik Martin in Kamenšek Jakob pri banski upravi v Ljubljani, istotako Meteljko Alojzij pri okrajnem načelstvu v Krškem in Abina Andrej pri okrajnem'načelstvu v Laškem. Poročil se je dr. Jože Str na d, okrajni sanitetni referent v Logatcu, z gospodično Maro V e r b i č e v o. Obi lo «reče ! — Pri zaprtju, motnjah ♦ prebavi vzemite zjutraj na prazeu želodec kozarec naravne »Fran? Jose! gren#ice«. —- Nadškof Stepinac v Splitu. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Stepinac se je pripeljal na kratek odmor v Split. Z njim sta prispela splitski škof dr. Bonefačič in dubrovniški škof Carevič. Nadškof dr. Stepinac je gost splitskega škofa. Ob tej priliki bo obiskal tudi livarskega škofa Pušiča. škof Carevič je odpotoval v Dubrovnik. — Cisterne in napajališča bodo v letošnji gradbeni sezoni zgradili v več krajih na Dolenjskem. S tem bodo izvršena najvažnejša dela za vodno oskrbo teh krajev, ki jim sicer zdrave vode zelo primanjkuje. Tehnični oddelek banske uprave je že izdelal vse potrebne načrte in proračune. Te dui je gosp. ban dr. Marko Natlačen vse le načrte potrdil in odredil, naj tehnični oddelek banske uprave začne takoj z gradbenimi deli, kakor hitro bo to dopuščalo vreme. Potrebne cisterne in napajališča se bodo gradila v vaseh Bojanci in Vrhovci v občini Adlešiči, nadalje v vasi Bistrica v občini Črnomelj in v Dobrničah v novomeškem okraju — Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šo'- ko lelo 1936/37. Ker je kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju dobil na razpolago zopet nekaj obresti, razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1036/37. Za štipendije sinejo prositi dijaki slovenske narodnosti Prednost imajo prosilci, ki so s pok. gosp. Antonom Kolencem v sorodstvu ali svaštvu in domačini iz Gornjegrajskega okraja. Radi izredno nizke obrestne mere so kuratoriju na razpolago ie tako mali zneski, da bo v bodočem letu mogoče oddati samo nekaj štipendij Zalo opozarja kuratorij, da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši dajaki. Srednješolci morejo dobiti štipendije fr ako študirajo v Celju. Izven Celja sc more ustanova srednješolcem |>odeljevali le, ako so sorodniki Antona Kolenca. Vse prošnje se morajo vložiti izključno le pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana. advokata v Celju.« Viso-košolci morajo vložili te prošnje na od kuratorija izdanem formularju, katerega dobe proti vjx>šiljat-vi gotovih izdatkov v znamkah za en dinar pri podpisanem kuratoriju — Srednješolci vlagajo navadne prošnje brez forniularjev. Na vrhu vsake prošnje mora biti napisano šolsko leto: 1936/37. Rok za vlaganje prošenj poteče 31. januarja — Zahvala. Ravnateljstvo dijaškega semenišča v Mariboru se najlepše zahvaljuje Hranilnici in posojilnici na Prevaljah za dar tOO Din namesto venca na grob dolgoletnega člana načelstva gosp. Petra Kordeža. — Proračun okrajnega cestnega odbora kamniškega znaša 1,481.168 Din in je za spoznanje nižji od lanskega. Doklade so ostale na isti višini 20% kakor lani. V noveni proračunu je predviden za nove zgradbe samo manjkajoči prisj>evek k gradnji mosta čez Nevljico na Vrhjxilju in znesek 200.000 dinarjev za nadaljevanje gradnje luške ceste. — Davčna podlaga kamniškega okraja se ie zmanjšala od lanskih 1,567.000 na 1.510 000 Din. Od tega odpade na zemljarino 700.000 Din davčne podlage, na zgradarino in pridobnino pa približno po 380.000 Din. — Štiri šolska poslopja za ljudske šole bodo zgradili v Banjaluki. — Hripa v Splitu. Zadnii čas se je v Splitu zelo razširila hripa. Po podatkih higienskih oblaeti je bilo doslej v Splitu ugotovljenih okrog 5000 slučajev hri|5e. Bolezen se je |x>sebno širila med siromašnim prebivalstvom. Zadnje dni se je število slučajev hripe znižalo in se lahko trdi, da epidemija ponehava. — Donava zamrznjena. Zaradi hudega mraza je Donava zamrznila in je ves promet od Dunaja pa do Zemuna ustavljen. Največji del naše trgovske mornarice je v prezimovališčih v okolici Zemuna. — Posojilo osješkemu gledališču. Finančni minister je dovolil, da sme izplačati državna hi|io-tekarna banka osješkemu gledališču pol milijona dinarjev posojila po 7.5?£ obresti Posojilo bo gledališče vrnilo v dveh letih in pol. ker prinaša gledališki dinar 200.000 Din na leto. Gledališče razpolaga tudi z gotovino 100.000 Din in lako bodo za 600.000 Din nabavili železno konetrukcijo za oder. nov reflektor, novo električno napeljavo itd. — V gozdu ustreljen cigan. Blizu Virovitice je mlad cigan Džanič kradel drva v gozdu. Pri tem ga je zalotil gozdni čuvaj in mu dejal, naj takoj izgine iz gozda, pa se mu ne bo ničesar zgodilo. Cigan pa se je začel s čuvajem prepirati in nazadnje pretepali Zgrabil je sekiro in zamahnil proti čuvaju. Čuvaj se je hitro umaknil in s puško ustrelil cigana, ki je bil kmalu nato umrl. — Smrt pod vozom. Iz Prevalj nam fvoročajo: V petek zvečer je |>elial težko naložen voz po brez-niški cesti 54 letni Matija Lobej. Po nesreči pa je padel pod voz in si je prebil na desni strani lobanjo. Kolo mu je zdrobilo prsni koš in levo roko na več straneh prelomilo. Lobej je bil takoj mrtev. — Pri hripi. influenci, prehladu se navadno liriporoča masaža. Za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci in prehladu namočite krpico z »Algo« ter lahno masirajte bolniku prsa, ledja, roke, noge. vrat in čelo. Masaža z »Algo« lajša bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva povsod. 1 steklenica 12 din. — Vremenska napoved. Evropa: Topli val % deževnim vremenom je zajel zahodno Evropo in se pomika polagoma proti vzhodu. Tu in tam sneži. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Na zahodu dežuje, na vzhodu pa sneži. V podonavju slaba košava. Temperatura se je dvignila po vsej kraljevini. Najnižja je zabeležena v Zaječaru —9, najvišja pa v Dubrovniku +9 stopinj. Napoved za danes: Oblačno, dež. sneg. Temperatura se bo dvignila. Košava bo oslabela. Lfublfano V sredo, 20. januarja Gledališče Drama (začetek ob 8 zvečer): Sreda. 20. jan.: »Atentat«. Red Sreda. Četrtek, 21. jan.: »Dež in vihar«. Red B. Petek, 22. jan. ob 15: »Kralj z neba«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene «I 14 5 Din. Opera (začetek ob 8 zvečer): Sreda. 20. jan.: »Hovanščinar, Red A. Četrtek, 21. jan.: Ples v maskah«. Red četrtek Petek, 22. jan.: »Navihan-ka«, opereta. Premierski abonma. Predavanja Prosvetni doni v Trnovem (Karunova ul. 14): Drevi ob 8 XI. prosvetni večr Prosvetnega društva Trnovo, predava gosp. jirof. Filip Terčel.j: »Slovenci v ogledalu«. Predavalnica mineraloškega instituta na univerzi: O cvetlicah-lončnicah bo drevi ob 7 predaval gosp. nadzornik Štrekel.j. Rokodelski dom -- dvorana: Drevi ob 8 bo predajal g. ravnatelj Vinko Zor o temi: Sedanja S|)anija v besedi in slikah. Skioptične slike! — Vstopnine ni. Predavalnica internega oddelka splošne bolnišnice: Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima XXX. znanstveni sestanek v petek, 22. jan. ob 18. G. primarij dr. Josip Ilebein Ik) demonstriral cbolecyetogrufijc s številnimi skioptičnimi slikami. Prireditve in zabave Velika filharmonicna dvorana: V petek, dne 22. januarja, ob 8 zvečer koncert ruskega pianista Aleksandra Borovekega. Dvorana Delavske zbornice. Svoja najnovejša dela bodo čitali drevi ob 8 pisatelji dr. Bogomir Magajna, Jože Kranjc, Ludovik Mrzel in Tone Seliškar. Vstopnina 5. 4, 3 in 2 Din. Sestanki Socialni krožek 8KAS. Drevi ob 8 bo v dru štvenih prostorih sestanek soc. krožka SKAS. — Na dnevnem redu je predavanje: Delavstvo in naša katoliška skupnost. Društveni prostori pri sv. Petru. Moški odsek šcntpeterskega prosvetnega društva ima danes ob osmih zvečer sestanek. Cerkveni vestnik Kongregacijska kapelica pri sv. Joželu. Kon-gregacija gospodov ima v sredo 20. t. m. svoj redni shod, in sicer ob pol osmih zvečer. Kino Kino Kodeljevo igru dane« BOJ ZA PRAVICO (Ken Majnard). Cene znižane. Lekarne Norno «luth« Imajo lekarne: dr. Kmet. Tyr- ! Seva cesta 41; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4. in mr. ITstar. Selonhurgovn ulica 7. I Lepe slike o nedeljskem shodu JRZ in o manifestacijah dr. Korošca dobite v fotografičneiu ateljeju Pavločič na Poljanski cesta 12. Ciosj). Pavlov-čič nam je radevolje odstopil sliki, ki smo ju objavili včeraj na tretji strani spodaj, kakor tudi slike, ki jih objavljamo danes. I Katoliško društvo rokodelskih poiiiučnikov val)i svoje člane, da se udeleže pogreba blago-pokojnega g. Ivana D a c h s a, posestnika in ljubljanskega meščana. Prvi njegov poklic je bilo delo v pasarski stroki. Kot osemnajstletni pomočnik je bil dne 7. maja 1881 sprejet v društvo. Udeleževal se ie do zadnjega raznih slavnostnih prireditev v društvu in važnejših zborovanj. Društvo ga bo ohranilo vedno v hvaležnem spominu. Pogreb Imi danes ob 4 po|X>ldne iz hiše žalosti. Prule št. 23. na pokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luči 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba pok. gosp. Ivana Dachsa, dolgoletnega člana in člana uprave združenja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne Prule št. 23 — Uprava. 1 »Nova pravda« ne vleče. Nekateri posjiodje od Narodne strokovno zveze hočejo v zadnjem času oživeti narodno socialistično stranko. Obnovili so glasilo »Nova pravda«, ki naj bi bilo glasilo delavstva. Pred 10 leti je »Nova pravda - kapitulirala zaradi 42.000 Din pred Jutrovim : koncernom in je celokupna narodno-soc. stranka stopila v SDS in pozneje v JNS Ko je prišel Jevtič na vlado, so se narodni socialsti odločili od JNS ter se priključili v Sloveniji dr. Marušiču. Edini njihov uspeh pa je bil. da so dobili v roke adiesar vseh mestnih delavcev in nižjih uslužbencev, katerim sedaj pošiljajo prve izvode „Nove pravde«. Dobivajo tudi pravilen odgovor. Skoraj sleherni mestni delavec in nižji uslužbenec napiše na list /No sprejmem! ter ga vrne pismonoši ali ga vrže v poštni nabiralnik. 1 Nov tip stojnic na trgu. Ljubljanske gospodinje eo se dolgo pritoževale, da morajo na ljubljanskem trgu kupovati kar pod prostim neliom, medtem ko imajo drugod po večjih mestih pokrito tržnice. Mestno tržno nadzorstvo je pričelo sedaj uvajati na Vodnikovem trgu za prodajalce sadja in zelenjave nov tip stojnic. Stojnice bodo namreč v bodoče pokrite z dobro platneno streho, tako da kupovalkam ne bo Ireba več stati v primeru dežja ali snega kar na prostem. Prvo tako stojnico je uvedel g. čuček, ki prodaja bosanske češpljo. Njemu so pa sedaj sledili že drugi prodajalci. 1 Draga jabolka. Letošnjo zimo so na ljubljanskem trgu jabolka izredno draga. Kriva je temu predvsem slaba lanska lelina in pa črvivost, ki se je lani razpasla. Na ljubljanskem trgu je sicer dovoli jabolk — toda le za drag denar. Celo slaba jabolka so kar po 4, 5, in 6 Din, izbrana j)a šo mnogo dražja. 1 Gnusno ravnanje s hčerjo. Nerazumljivo je, s kakšno surovostjo ravnajo odrasli ljudje s svojimi olroki. Te dni je pred Kresijo »tal starejši potepin, ki je pretepal svojo inibližno 10-letno hčerko in jo glasno zmerjal. Okrog njega pa so stali ljudje, ki se niso upali vmešali se v ta »družinski prepir«. Mogli so le spoznati, tla je uboga deklica premalo naberačila 1er ni mogla očetu prinesti dovolj denarja za tako nujno potrebno žganje. Oče je očitno eden izmed tistih delomrž-nežev, za katere se poteguje /Jutro»: v svojih literarnih novelah, hčerka jia je ena izmed tistih, za katere se potegujemo mi, ko zahtevamo javno zaščito za mladino takih staršev. Zidani most Nedavno je nastal v vasi Št. Peter (Majland) pri Zidanem mostu požar, ki bi postal lahko usoden za vso železničarsko kolonijo. Lc srečnemu slučaju, mirnemu vremenu in požrtvovalnosti va-ščnov in gasilcev gre zahvala, da se to ni zgodilo. Ob 7 zjutraj so opozorile sirene lokomotiv in zvon pri kapelici prebivalce na nevarnost nastalega požara, ki se je pojavil na podstrešju gostilne Pal. Največji nedostatek, ki f>ostane lahko tisodepolen, pa je, da v tem naselju, ki šteje nad 40 hiš, ni dovolj tako jx)trebne vode; edini stucleuec. ki je zajet v betonski rezervoar, se nahaja prav na vrhu na najoddaljenejši točki vasi. Radi tega vlada v naselju in posebno v poletnem času veliko pomanjkanje vode. Nujno potrebno bi bilo, da se zgradi v sredini vasi rezervoar ki bi odpomogel splošnemu pomanjkanju potrebne vode, ter bi bil tudi edina in hitra pomoč pri gašenju event. požara. Naprava rezervoarja in ca '200 m cevi, ki jih ima železniška uprava že rabljene, a še porabne v zalogi, ne bi dosti stalo. Bili so že pred letom storjeni koraki pri direkciji drž. železnic in banovini v Ljubljani radi naprave toli potrebnega vodnega rezervoarja, a izgleda, da je zadeva zaspala. Prosimo merodaine kroge, da uvidijo upravičenost rezervoarja in pripomorejo, da bo čimprej zgrajen. Krško Nismo na Belokranjskem, pa ludi ne v hribih pod Triglavom, marveč ob tekoči Savi. pa nam vendar primanjkuje snažne pitno vode. Zaradi suše jo namreč tako zelo vpadla Sava, kot in; pomnijo tega niti stari ljudje, in lako po vrsti vsihajo krški vodnjaki, izvzemši onih. ki so tik za Savo. Nujno potrebno je, da |>ride za električno razsvetljavo, ki nam dobro služi — koliko lepše lice ima na pr. naše mesto sedaj v pomičnih urah mimo prejšnjih temnili noči —, četudi jo v začetku draga — še vodovod. Stvar občine je seveda v prvi vrsti, da nam preskrbi pitno vodo: žal, da jo izza zadnjih let težijo lako težka bremena, da komaj diha in ne more niti od daleč misliti, da bi sama prevzela gradnjo vodovoda, čeprav ji je že tako rekoč pred' nosom. Kaj pa so ti kilometri doli do cerkljanskega vodovoda. Bas zato hi bilo potrebno že iz higijenskih ozirov — boljše kot premestitev pokopališča —, da nam priskoči banovina na pomoč. Naj bi ne bil v tem oziru javni apel g. Vodopivoa, ki ga je naslovil pri zadnjem sprejemu na g. bana, klic vpijočega v puščavi, ("v jo banovina res kaj svoj čas |iri-epevala za novo kopališče, ki je manj potrebno kol napajališče. naj prispeva še za vodovod. Saj s tem dela ludi za tujski promet in ne samo za krajevno korisl. ampak splošno javno blaginjo. ptui PrevziMii poslov priključenih delni okoliških «Min. Mestno i tog bi varstvo v Ptuju je prevzelo z 18. januarjem tudi na ozemlju občine Grajena in Rogoznica. ki je bilo k mestu priključeno, vse [Kisle v smislu zakonit o mestnih občinah kakor tudi posle obče uprave od navedenih občin. Pri tej priliki opozarja mestno poglavarstvo prebivalstvo priključenega ozemlja, da se mora vsaka oseba, ki se na novo priseli ali pa izseli iz mestnega območja. lakoj prijaviti pri policijskem oddelku. — Uradni razglasi se bodo objavljali na uradni deski mestne hiše. na Bregu in v kraju Brstje. Otvoritev javne kuhinje. Akcija za zimsko |K>uioč , »kupno z mestno občino ptujsko, jc otvo-rilii javno kuhinjo, ki je začasno pri grajščini g. grofu Josipa Herbersteina. Brezposelni, ki niso v stanu preživljati se z lastnimi sredstvi, so naj ja- Maribor m Naie naročnike, ki želijo poleg dnevne izdaje prejemati tudi ilustrirano prilogo, prosimo, da to javijo v naši upravi na Koroški cesti št. 1. m Dr. Peter Zenkl predava drevi ob 20. v Ludski univerzi o ureditvi socialnega skrbstva mesta Prage. Predaval bo v srbohrvaščini ter pojasnjeval svoja izvajanja s filmom, m Popisovanje vojnih obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči roj. 1. 1919. brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) se morajo tekoin tega meseca zglasiti med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 zaradi vpisa v seznam vojnih obveznikov. S seboj morajo prinesti krstni in domovinski list. V Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora. morajo prijaviti njihovi starši ali sorodniki. m 245.776 tujcev je potovalo skozi Maribor. Statistični podatki o obmejnem prometu, ki se je razvijal v minulem letu skozi Maribor, so prav zanimivi. Promet je bil izredno velik, saj je v obeh smereh potovalo nič manj kot 245,776 oseb. Od tega je bilo 82.621 Jugoslovanov, 418 Američanov, 90 Albancev, 109.222 Avstrijcev, 546 Bolgarov, 170 Grkov, 751 Angležev, 1993 Italijanov, 632 Madja-rov, 8630 Nemcev, 4383 Poljakov, 881 Romunov, 19 Rusov, 50 Turkov, 51 Francozov, 59.629 Čeho-slovakov, 739 Švicarjec, 1402 potnika pa sta pripadala drugim narodnostim m V Ljudski univerzi bo predaval v petek 22. t. ni. profesor inž. Richman iz Zagreba o Einsteinovi relativni teoriji. m Odsek za proračun mariborske mestne občine je začel včeraj s svojimi sejami, na katerih bo pripravil predlog novega proračuna za 1 1937/38. za sejo mestnega sveta. m Lepa gasilska proslava je bila na roj'stni dan kraljeviča Tomislava v Devici Mariji Brezje. V idilični cerkvici je bila služba božja za gasilce, katere sta se udeležili četi iz Pobrežja in Sv. Miklavža na Drav. polju. Po službi božji je bilo v Lešnikovi dvorani v Brezju zborovanje gasilcev, katerega sta se udeležila tudi pobrežki župan Karel Strž.ina in podžupan Belak. m Preložena premiera. Zaradi odsotnosti glavnega režiserja J. Kovica se je morala premiera znane Nušičeve komedije »Dr« preložiti na prihodnji teden. m 9 letna begunka. Z doma je pobegnila 9-letna Rozalija Šauperl. Dekletce se je najprej zateklo k stricu v Radvanje, ko pa je zvedelo, da je prišel ponjo oče iz Maribora, je zbežalo še od strica in sedaj nihče ne ve, kje se potika. m Smrt Slomškove birmanke. Umrla je hišna poseslnica Jožefa Jaunik v Principovi ulici 4. Po-kojnica je bila rojena 19, marca 1852 v Puščavi, kjer jo je kot mlado dekle birmal škof Slomšek, katerega se je še dobro spominjala. Naj v miru počiva, svojcem naše sožalje! m »Dvorni uradnik« — prosluli pustolovec. Svoječasno je vzbujal veliko pozornost v Mariboru in pri Sv. Lovrencu na Pohorju neki tujec, ki se je predstavljal kot dvorni uradnik Simič ter je najemal v mariborski okolici cele vile, kamor bi prihajale »dvorne dame« na letovišče. Dvorni uradnik je opeharil s temi posli mnoge ljudi, potem pa je skrivnostno izginil. Mariborska policija je sedaj ugotovila, da je bil »dvorni uradnik* identičen s proslulim pustolovcem mednarodnega kalibra Rudolfom Y'odopivcem, katerega imajo sedaj zaprtega v Dubrovniku. m V Avstriji je kradel. Policija j'e aretirala 26 letnega Andreja Robnika iz Remšnika. Ugotovilo se je. da je izvršil dne 4. decembra lanskega leta vlom v goslilno v Pôlfingbrunnu v Avstriji, kjer je odnesel rad'o aparat »Radione« ter ga potem prodal za 1000 Din na Pobrežju pri Mariboru. Izročili so ga sodišču. m Čigave so kokoSi in nogavice. Včeraj zjutraj je ustavil stražnik Franca Zollnerja in Flori-jana Vidoviča, oba že stara znanca policije, ki sta nosila pod pazduhami večje zavoje. V enem zavoju sta bili dve zaklani kokoši rjave barve, v drugem pa večje število ženskih in moških nogavic. Za kokoši sta oba priznala, da sta ju izmaknila nekemu posestniku v Jarenini, nogavice pa da sta priberačila. Kokoši in nogavice se nahajajo na policiji. MMibmiliv Qlcdalilie Sreda. 2(1. innunrjn: Zaprto. Četrtek, 21. januarja ob 20: «Kadar se utrga oblak . ited 1!. Cette c Sestanek fantovskega odseka KPD bo drevi ob 8 v Orlovskem domu Predaval l>o g. prof. Ko-vačič o framasonstvu. с šahovski klub Gaberje. V nedeljo je gostovalo v Celju simpatično moštvo Šahovskega kluba 1-ovšin iz Ljubljane in je odigralo na 10 deskah prijateljsko tekmo s šahovskih klubom v Gaberju. Itevanžna tekma se bo odrigrala v nedeljo, dne 24. t. m. v Ljubljani, ko bomo tudi objavili končni rezultat. c Buteljka jc eksplodirala. V ponedeljek je 24 letnemu natakarju Mlakarju Francu v kavariii Merkur v Celju pri odpiranju razneslo buteljko. Mlakar se je pri leni močno porezal po levi roki. c Knjigovodsko predavanje. Pod okriljem trgovskega društva v Celju bo v četrtek dne 21. januarja t. I. ob pol 9. uri zvečer v dvorani Obrtnega doma v Vodnikovi ulici predavanje o kartotečnem kopirnem knjigovodstvu, ki ga bo imel zastopnik Ivrdke Kartoteka iz Ljubljane. c Skioptično predavanje o Španiji. Na VI. prosvetnem večeru KPD v Celju ki bo dne 25. t. m. ol> pol 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice bo prodava! urednik in pisatelj g. Mirko Ja-vornik o Španiji. Predavanje, ki ga bodo pojasnjevale skioplične slike, bo izredno zanimivo, ker je predavatelj sam potoval tudi po Španiji. e Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 : Py-gmalion iu zvočni tednik. c Jugoslovansko akademsko društvo v Celju se liajtopluje zahvaljuje zastopnikom oblasti, izredno požrtvovalnemu častnemu daniskeniu komiteju in celjski javnosti za moralno in gmotno pod-|ioro ob priliki druge reprezentančne prireditve. Kamnik Krajevni odbor Jadranske straže priredi v sredo, dne 20. t. m., točno ob 20 v dvorani Narodne Čitalnice skioplično predavanje - Naša trgovska in vojna mornarica«. Prinlava priljubljeni predavatelj g. Viktor Pirnat. Vstopnina samo 2 Din za osebo. vijo pri mestni upravi ali i>a pri vodstvu iuvne kuhinje. V ponedeljek. 25. t. m. gostuje mariborsko gledališče, s »Prvo legijo«, Laveryjevo zanimivo dramo iz življenja jezuitov v nekem ameriškem kolegiju. Režiser jo Peier Mulec, nastopijo Nakrsl. Mulec, Gorinsek, Grom, Košuta. Košič. Blaž. Ver donik, P. Kovič, Šlaudeker. Gospodarstvo Promet ljubljanske borze narašča Objavljeni so statistični - jiodatki o prometu l jubljanske borze v preteklem letu. Iz teli podatkov je razvidno, da je promet na tej važni slovenski gospodarski ustanovi lani zopet narastel kot že v prejšnjih dveh letih. Ta dvig poslovanja je pripisovati predvsem povečanju deviznega prometa, Iti tvori največji del prometa na ljubljanski borzi. Seveda je na devizni promet skromnejši kot promet zagrebško in belgrajske borze, kar .je tudi razumljivo z ozirom na manjše področje naše lx>rze. Skupno je znašal lani devizni promet na ljubljanski borzi 340,470.000 din, dočim je znašal leta 1935 samo 210,90-2.000 din, narastel je torej za 29,568.000 din. V naslednjem podajamo pregled vsega prometa na ljubljanski liorzi in deviznega prometa posebej (v mili j. din) od ustanovitve ljubljanske borze sem: .ves promet devizni 1924 8.2 1965 21.2 1926 33.9 1927 416.8 393.7 192S 987.1 053.8 1929 1.004.2 978.7 1930 977.4 957.0 1981 964.7 852.0 198.2 158.2 148.2 193;? 130.1 126.4 1934 173.4 170.2 1935 214.8 210.9 1936 245.3 240.5 Ta tabela nam kaže, da je ljubljanska borza dosegla najvišji promet leta 1929 z nad t milijardo din, danes pa znaša njen promet le še četrtino tega zneska. To je podobna slika kot jo vidimo Izvoz lesa leta 1936 Po podatkih Jugoslovanskega kurirja je znašal lani naš izvoz pšenice 431.8, živih prašičev 423.1, bakra 366.5 in lesa 549.5 milij. din. V zad-' njih letih se je gibal naš izvoz teh predmetov takole (po carinski statistiki za 1935 v milij. din): 1933 1934 1935 1936 prašiči 214.2 164.0 246.5 423.1 baker 292.9 346.3 339.9 366.5 les 567.1 671.4 703.3 549.5 Za pšenico in koruzo smo že objavili podatke o izvozu dne 13. t. m. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. januarja kaže te-le glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. januar): Aktiva: zlato v blagajnah 1592 (+0.9). zlato v inozemstvu 37.74, skupna podlaga 1630.4 (+0.9), devize izven podlage 604.16 (+38.43), kovani denar 361.6 (+27.6), posojila: menična 1434.45 (—5,4), lombardna 252.8 (—1.7), skupno posojila 1687.26 (—7.1), prejšnji predujmi državi 1647.93 (+0.05), razna aktiva 831.8 (+9.36). Pasiva : bankovci v obtoku 5214.1 (—144.6), drž. terjatve 27.5 (-35.7), žiro &54.0 (+139.8), razni računi 973.7 (+47.0), skupno obveznosti po vidu 1856.1 (+151.7), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 314.2 (+62.14). Skupni obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7070.2 (+7.1), skupna podlaga s primom 2095.1 (+1.2), samo zlato v blagajnah s primom 2046.6 (+1.2). skupno kritje 29.63 (29.64%), od tega samo z zlatom v blagajnah 28.94 (28.95%). V tem izkazu moramo podčrtati predvsem dve važni dejstvi, prvo je izredno veliko povečanje deviz izven podlage, kar dokazuje, da se naš izvoz stalno lepo razvija. V prvi polovici januarja se je ta postavka zvišala za 52 milij. din (istočasno je zlati zaklad narastel za 5 milij. din) ter je že zopet presegla vsoto 600 milij. din, ni pa še dosegli najvišjega stanja, ki je bilo zabeleženo 22. decembra s 627.8 milij. din. Drugo važno dejstvo jo zmanjšanje obtoka bankovcev in v zvezi s tem veliko naraščanje naložb na žiru pri banki, ki so se v kratki dobi enega tedna povečale kar za 139.8 milij. din. Ker je pričakovati še nadaljnega zvišanja v izkazu za 22. januar, se zopet vračamo v dobo obilnega kratkoročnega denarja na trgu, kar pa ne sinemo vedno smatrati za najugodnejši znak. Naložbe na žiru so prišle skoro na isto višino kot so bile dne 15. decembra. Na raznih računih pri banki pa se nahaja skoro 1 milijarda din, kar je rekordno stanje. tudi pri drugih borzah. Najbolj merodajen za razvoj vsega prometa je devizni promet. Valutni promet je zelo majhen. Lela 1935 je znašal komaj 17.100 din, lani ga pa ni bilo. Največji je bil valutni promet leta 1932 s 3.5 milij. din. Pripominjamo, da je bilo valutno in devizno poslovanje na ljubljanski borzi uvedeno šele s 1. julijem 1927.. Nadalje moramo še podčrtali oživljenje efektnega prometu, ki je sicer v primeri z ostalimi borzami majhen, pa se obeta le polagoma razviti do večjega obsega. Leta 1925 je znašal promet v efektih 2.485 kom. v skupni vrednosti 557.05« din, lani pa je narastel na 27.035 kom. za 987.599 din. So pa danes še razmere za večji razrah poslovanja neugodne. Tudi blagovni promet se lani ni gibal v velikih količinah in vrednostih. Danes je trgovina v naši državi v veliki meri dirigirana po osrednjih ustanovah in naš frg se še ni navadil posluževati se ljubljanske borze pri svojih blagovnih kupčijah, čeprav na drugi strani že dobro poznan n. pr. prednosti borznega razsodišča. Blagovni promet je v glavnem omejen na žilo in les. V žitu je promet znašal lani 10*5.5 vag. za 1,245.000 din (1935 157.5 vag. za 1,670.000 din). Pač pa je narastel promet v lesu od 153 na 214 vagonov, v vrednosti pa od 1,474,000 na 2,829.000 dinarjev. Seveda pa lega naraščanja prometa v lesu ne smemo vzeti za kakšen znak izboljšanja. Promet z lesom je le malenkosten del naše lesne trgovine in slika tako majhnega sektorja le velike gospodarske panoge kot je ravno les, ne more biti merodajna za ves naš lesni trg. Statistična slika borz. prometa v Ljubljani je za 1936 v splošnem ugodnejša kot je bila za 1935, pa želimo, da bi tudi promet v letu 1937 izkazoval ponoven napredek v našem gospodar, življenju. Zavarovalnice in Feniks Belgrajski listi priobčujejo naslednjo izjavo Zveze zavarovalnic v kraljevini Jugoslaviji (s plenarne seje 15. januarja 1937): Z uredbo od 16. decembra 1936 čl. 8 je predpisano, da morajo zavarovalnice, ki delajo v Jugoslaviji, plačali za dopolnitev manjkajočih pre-mijskih rezerv v 20 letih vsoto 36,790,880 din. Zavarovalnice so najodločneje proti temu davku, ker 1. uspeh poslovanja družb ne dovoljuje take obremenitve, poraba premijskih rezerv v to svrho pa ne more priti v poštev, ker so last zavarovancev kot celote; 2. ker je bil ta ukrep uveljavljen brez potrebnega predhodnega zaslišanja zavarovalnic in povpraševanj, če so zavarovalnice v stanju poleg obstoječih težkih dajatev nositi tudi novo obremenitev, ki je težka po trajanju in vsoti; 3. ker je ta ukrep neupravičen, ker niso imele zavarovalnice z delom Feniksa nobenih zvez niti pri njem deleža, da bi bila voljna in poklicana žrtvovati svoje interese pri novih bremenih; 4. ker Zveza zavarovalnice uvideva nobene višje potrebe izjemnega tretiranja primera Feniksa, ko domačim denarnim zavodom in vlagateljem in nekaterim zavarovalnicam ter njih zavrovancev v podobnem primeru ni prišla pomoč od nikoder, ampak so bili prepuščeni svoji usodi. Tu je važno omeniti, da so ti domači zavodi v veliki večini primerov došli v težave zaradi konjunkture razmer in brez lastne krivde, kar se ne bi moglo reči za Feniks. Zato Zveza smatra rešitev za opasni precedens za bodoče; 5. ker je sama uredba izdelana tehnično nestrokovno in kot taka ne more obstati, v upravo družbe pa so odrejeni nestrokovnjaki, ki ne poznajo niti tehnične niti praktične strani zasebnega zavarovanja, — Zveza zavarovalnic smatra za svojo dolžnost, da obvesti javnost o tem svojem stališču kakor tudi o tem, da bodo vsi njegovi člani z vsemi zakonitimi sredstvi stopili v obrambo svojih ogroženih interesov. Grndba carinarnice v Zagrebu. Na podlagi odloka gradbenega ministrstva od 20. junija 1934 in odloka istega ministrstva z dne 7. decembra leta 1936. je razpisana 3. licitacija za gradbo nove carinarnice v Zagrebu. Proračunska vsota za carinska skladišča 2,788.731 din (upoštevajo se samo ponudbe pod 2,663.238 din (za upravno, stanovanjsko zgradbo, zgradbo železniškega in oddelka za mestne davščine pa znaša proračun 1.498.797 din (ponudba mora biti nižja od 1 milijona 411.866 din. Polaganje dinarjev za švicarski račun. Narod-banka opozarja vse pooblaščene denarne zavode, da morajo plačila dinarjev Narodni banki za račun domačilj uvoznikov blaga za uvoženo blago iz Švice vršiti na podlagi «piskov Narodne banke št. 484/305, katere so prej porabljali za Nemčijo, sedaj pa za Madžarsko. Razširjenje kontrole uvoza Fnančni minister Je dne 15. t. m. izdal odlok, po katerem se počenši z 28. januarjem 1937 ne more uvoziti iz. neklrinških držav niti ocariniti. če uvoznik ne razpolaga s predhodnim dovoljenjem Narodne banke, sledečih vr.st blaga: Car. Iar. |K)st. 201-2 amonijev nitrat, 234-1 gotova zdravilu in vsi kemični ter lekarniški proizvodi dozirani. 238 umetne organske barve, 331-1 goste svileno tkanine, 590 aluminij, kovan ali valjan v kosih, pločevini, ploščah in palicah. 650 parne črpalke, parne turbine, na drugem mestu neomenjeni parili stroji, motorni vozovi in motorne (frezine, pri katerih se motorna sila dobiva z notranjim izgorevanjem nafto, petroleja, bencina, gazolina, generatorskih plinov itd. Uvoz teh predmetov je znašal leta 1935. 183.4 milij., od tega iz neklirinških držav 41.1 milij., posebno pa iz Švice, za 24 milij. din. Tako gre ta uvozna prepoved predvsem v korist Nemčije. Loterijsko posojilo iz I. 1881., ne tobačne srečke. Na drugem mestu prinašamo danes rezultate žrebanja tako tobačnih srečk kakor srečk Rdečega križa. Podatki, katere smo objavili v soboto dne 16. januarja, pa se nanašajo na 2% loterijsko posojilo iz leta 1881., pa prosimo naše čitalelje, da to upoštevajo. Zaostanki v Glavni kontroli se večajo. Iz poročila Glavne kontrole za leto 1936., katero objavljajo "Službene novine ' z dne 18. jan. 1937, jo razvidno, da so bilo na splošnih sejah Glavne kontrole končane vse stvari, o katerih je razpravljala. Pač pa so se povečali zaostanki z rednih sej. Sporov na nadoknadilo škodo je ostalo 216 (186), zaostanki pri drž. računih so narasli od 433 na 510, pri naknadah škode pa od 572 na 622. V administrativnem pogledu je naraslo število zaostankov glede ukazov in postavitev dekretov od 514 na 1072, nerešenih odlokov o višini penzije pa je bilo na koncu 1936. (1935. 50). Skupno število nerešenih stvari se je povečalo od 1882 na 2540. Prepoved poslovanja Ta-Tc. Poročali smo že, da ie ministrstvo trgovine in industrije potrdilo odlok uprave mesta Belgrade, s katerim se prepoveduje tvrdki Ta-Ta nadaljnje poslovanje na podlagi uredbe o prepovedi veleblagovnic. V zvezi s leni poročajo iz Belgrada, da je ministrstvo trgovine in industrije za toliko časa odložilo izvedbo svojega odloka, dokler stvari ne reši Državni svet. Novi obrazci v nemškem kliringu. Počenši s 4. januarjem 1937 se vplačila v nemški kliring vrše na ta način, da se bodo nalogi za izplačilo v Nemčiji dajali na novih obrazcih, katere da Narodna banka pooblaščenim zavodom. Obrazci so sestavljeni iz 4 listov, od katerih je treba prve tri poslati Narodni banki, 1 pa obdrži banka. Zavodi morajo vse obrazce izpolniti s pisalnim strojem. Adrese koristnikov v Nemčiji morajo biti popolnoma natančno napisane po protokolaciji tvrdke. Pri študentskih vplačilih in vračilih turističnih izplačil se mora to označiti z velikimi črkami na zgornjem desnem kotu. Za vplačila nu dinarski račun se morajo nalogi dajati kot doslej na velikih belih listih. Širite katoliško časopisje! Borza Dne 19. januarja 1937. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt v Ljubljani popustil na 238 denar, v Zagrebu na 237.45 —239.05. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpre-menjen na 8.04—8.14, v Zagrebu je popustil na 7.96-8.06. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.90-32.60, španske pezete 3.15 blago, .Milan pa 2.48 blago. Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 12.84—13.04, v Zagrebu na 12.8050—13.0050, za konec januarja in sredo februarja na 12.80 13, zu konec februarja na 12.78—12.98, za sredo februarja na 12.80—13. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..........2377.41—2392.01 Berlin 100 mark............1744.02—1757.90 Bruselj 100 belg............731.70— 736.76 Curib 100 frankov ..........996.45-1003.52 London 1 funt.......212.86— 214.91 Newyork 100 dolarjev .... 4309.76—4346.07 Pariz 100 frankov...... 207.67— 204.10 Praga 100 kron...... 151.48- 152.54 Trst 100 lir................227.70 - 230.78 Promet na zagrebški borzi znaša brez kompenzacij 1,681.603 din. Curih. Belgrad 10, Puriz 20.34, London 21.39. Newyork 135.6221, Bruselj 73.425 Milan 22.925. Ani, sterdam 238.475, Berlin 175.15, Dunaj 78.10 (81.25), Stockholm 110.30, Oslo 107.60, Kopenhagen 05..M, Pragu 15.20, Varšava 82.25. Budimpešta 85.75. Atene 3.90. Carigrad 3.15. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.4325, Buenoe-Aires 1.325. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko po>ojilo 86.50— 87.50. agrarji 50—52, vojna škoda promptna 378.."i0 —379.50, begluške obveznice 70—71, 8% Blerovo posojilo 87.50—88, 7% Blerovo jxisojilo 76.50--87.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 91.50 - 92.50. Zagreli. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 86—87, agrarji 50 50—51.50. vojna Skoda promptna 379—880, begluške obvez. 70.5ti 71.25. dahn. agrarji <>8.69, 8% Blerovo posojilo 87 den., 7% Blerovo posojilo 77—78, 7% posojilo DHB 91.50 den, 7% stab. jiosojilo 85—84. 711. 1029, 1352, 1521, 1809, 1972, 2393, 2674. 2782, 3077. 3153. 3571. 4000, 4198, 4348, 4376. 6885, 6978. 74S4, 7591, 7681. 7941, 8244, S251. 8337. 8455. 8905. 075-l. ser. št. , dobitek ser. št. dobitek 82 35 200 443 69 200 676 73 50 745 12 50 1036 72 500 1124 54 50 1600 55 50 2203 65 50 2295 78 50 2716 19 50 2920 24 50 2936 86 50 3403 13 50 3741 15 50 3742 91 50 1864 100 50 4212 55 50 4985 24 50 5100 93 500 5554 66 I.OOO 5676 16 50 7-143 42 200 8199 66 50 8914 2 25.000 9036 30 50 <434 46 50 9478 98 200 9728 49 200 9857 74 50 Kulturni obzornik Лlasa pesem Naša pesem — edicija SIMC. Z veseljem je treba pozdraviti dejstvo, da so se zganili in da so na delu že tudi najmlajši naši glasbeni tvorci, ki so se nedavno tega predstavili javnosti samostojno z lastno zbirko otroških pesmi, kratkih mladinskih zborov. V tej zbirki srečamo pet mladih ekladateljskili imen: Dragotin Cvetko, Peter Lipar ml., Riko Paternost, Makso Pirnik in Franc Sturm. Zdi se. da se petorica čuti nekako povezano z ozirom na umetniški nazor, ki naj bi bil skrajno avantgardističen v smislu preloma z vso tradicijo in ki naj bi zastavljal nekako v smeri, ki jo pri nas prepoveduje Slavko Osterc, kateremu je zbirka tudi posvečena; skladatelji izhajajo namreč iz njegove šole. S temi besedami je obenem že tudi v glavnih črtah nakazana smer teh izdanih pesmi vsaj za onega, ki ni tujec v našem glasbenem življenju. Vsej petorici je zaenkrat skupno še âivo mladostno vrenje, ki še ni izčiščeno in v noranjem procesu ne dokončano; zato je vsako trdno sklepanje preuranjeno in še negotovo, dasiravno se že nakazujejo prve konture posameznih obrazov. — Dragotin Cvetko kaže v treh pesmih (Moj očka je rudar, Otrokovo hrepenenje, Povejte mamica) svojo naprednost z raznih strani. V melodičnem pogledu je precej vezan na besedno recitacijo, a tudi na vsebino besed, ki ji skuša najti izraza v precej napetih in hannonsko nenavadnih iterval-nih postopkih; melodičnost je v vseli glasovih dosti samostojna ter se medsebojno križa v nenavadnih, tonalno ne vezanih harmonijah, ki pa vendar vnoštevajo neko čisto muzikalno zakonitost mso zato notranje več ïili manj utemeljene — vsekakor ne odvisne od golega slučaja ali osebne samovoljnosti. Ritem ni enotno urejen, temveč jc svoboden. trajno menjavajoč se po zaključenih vsotah enot, kar v danem slučaju zavisi zopet od nekako recita-livnega obdelovanja. Vse to oblikovanje pa ima svojo privlačnost, ker je zunanji odziv živega notranjega utripanja — tedaj iskrenega doživljanja. V glavnem pa je ta izraz še v sorodstvu z ek-spresionistično smerjo. — Peter Lipar priohčtije prav tako tri pesmi (Na trgu), Zima sirot, Otroci se love). Pri njem je občutek za polifonijo še bolj povdarjen — vsaj v glavnem — in so zato njegove melodične linije deloma dovolj pregnantne; toda zopet drugje se linije zvijejo vezane na recitacijo besed v čudne tvorbe, ki sc vsled velikih zajjorcdnili ter tonalno tujih intervalnih postopkov še koniai ali sploh več ne dajo apcrcipirati jasno, kot zaključeni liki. Pri tem so nastajajoče harmonične tvorbe zelo samovoljno komplicirane, skoraj nasilno sestavljene, do tonalitete brezobzirne. Ritmična cnakomernost in obča struktura bi dala sklepati na naklon k čisti glasbenosti; toda v celotnem izražanju in v oblikovanju, (ki sc zelo ogiba simetrije) je še precej zmede in nejasnosti, dasiravno sè tu in tam utrne iskreno občutena in lejx> zastavljena glasbena misel. — V večinskih koni|io-zitornih jjotezah sc tudi Riko Paternost prišteva brezobzirnim modernistom. Ob njegovih dveh pesmih (Pesem sirot. Sonček preljubi) dobi človek občutek zavestnega in hotenega konstruiranja, ki pušča vsebinsko stran vnemar, ker je nastalo bolj iz zunanje ambicije kot iz notranje nujnosti. Melodične tvorbe so borne, njih harmonična zveza je polna trdot (iskanih), dasiravno jc pri tem ton.i-liteta dovolj stalna. Kot so brez glasbene logike zveze tonov, tako je tudi arhitektonika slabotna in nedosledna. Izjema od povedanega pa je istega skladatelja tretja pesem (Tudi beli sneg); to je pristen utrinek nezlaganega doživetja in je prav v teni prikujien. Toda |x> stilu se razen nekaj mesi drži preteklosti — šc največ una verističnih znakov. — Nekako svojstven pojav v tej skladatcljski skupini jc Makso Pirnik. ki je priobčil prav tako tri pesmi (Mamica je žalostna, Mati govori ob zibelki in Otroci se love). Tc pesmi imajo svojstveno stilno podobo. Takoj je jasno, da tu ne gre za čisto glasbeno umetnost, nasprotno bi se ta glasba precenjena s te strani izkazala kot inven-ciozno skrajno borna (na prvi pogled so si vse tri enostavne pesmi zelo podobne). Vse |>esmi slone na doslednem recitativu, tako, da bi se jim mogla pripisati neka sličnost s prvo renesanso. Razlika je v tem, da so si vsi glasovi enako vredni in pa, da se prav tako močno občutena vertikai-nost — harmoničnost poslužuje zelo svobodnih in razvitih tvorb. Značilno pri tem je, da stopajo posamezni glasovi po strogi poltonski razvojni logiki, s čemer nastajajo sočasne cnharmonične zamenjave (b-t-ais) in sploh tvorbe svobodnega pol-tonskega pojmovanja. Take harmonične strukture sc izmenjavajo z doslednim enoglasjem in jc v tem prav za prav najmočnejša kontrastnost. Pesmi niso brez doživetja, zato so mikavne, dasiravno so šc nekam uklcnjenc |xi konstruktivizmu, ki jim za-branjuje svoboden razmah. — Zadnji v vrsti tc pe-torice je Franc Sturm. ki jc v svojih pesmih (Tri oirokove želje, Padajo, padajo kapljice. Trije kralji) dokazal, da je pristaš skrajne prevratnosti. iz njegovih skladb seva zavestno razumsko sestavljanje tonskih zvez. Melodija je jiovsem zavisna od toka besed, tedaj podvržena zakonitosti besednega jiojava; ne dobiva torej svoje oblike iz avtonomnega glasbenega sveta, temveč sc zavestno uravnava po besedah, kar jo dela samo po sebi lomljeno. tieizglajeno. Knako je zavestno in hote po določenih, logično iznajdenih pravilih sestavljena tudi harinonska stran, ki vsled prevratnega stremljenja hlastajo sega po harmonskih trdotah dosledno sc naslanjaje na dvanajstpoltonski sistem, a je istočasno odvisna tudi od samostojnosti postopanju posameznih glasov. Ritmika jc z ozirom na ponavljajoče sc skupine časovnih enot sicer enakomerna. toda v teh skupinah samih je ritem kar moč nenavaden v svoji zapletenosti Vrhitektonika sc tudi tu izogiblje simetrije. Ka/e, da ima Sturm šc največ učiteljskih vplivov. Njegove skladbe ozna- čujejo znanje, volja in umska logika, manj intuicija. Ob teh potezah je razumljiva velika aktivnost, iz katere je postal Sturm tudi iniciator in urednik pričujoče zbirke. Tako je ta zbirka predvsem dokument mlade stvariteljske generacije, ki priča o razveseljivem snovanju najmlajših. Kako sc bo pa zbirka prak tično obnesla, je drugo vprašanje, ki je še poseliej zavisno od pravilnosti ali nepravilnosti obvladovanja posebne mladinske zborske koinpozitorne tehnike. Toda že nastop sam in pa izrazita socialna vsebinska usmerjenost vzbujata pozornost in ugodno sklepanje. V U. Tisk in glasila Naša zvezda, ki jo izdaja Škofijsko vodstvo DMK v Ljubljani in Mnrirvoru, je izšla spet 15. t. m. v dvojneni tisku (za dijake in dijakinje). Pomembna je njena vloga v času pospešene proti-božniške propagande, ko se mlad človek tako rad lovi za udarno krilatico dneva in |X>zabi na bis-tve-nost, ki leži v lastni, notranji trdnosti vere. V listu za dijake objavlja dr. loža lxivrenčič zanimive odlomke iz predavanja: Marija v naši narodni cjiski pesmi Dijakinjam pa je p. Roman napisal »Tvoje svetlo zrcalo«, ki ga je ustvarila rçjuôena devica sv. Agncza. ' Straža v viharju (14. januarja) posveča uvodno besedo našemu vseučilišču in najxncduje miting, ki ga bo sredi zime priredila Akademska akcija, da vso javnost zainteresira za najvidnejše potrebe nase univerze. Glavni del misli pa jc v Straži na|icrjcn proti velikemu današnjemu našemu nasprotniku lirezbožništvii in komunizmu ter s tem stoji v vrsti našega aktualnejšega tiska. Socialno skrbstvo mesta Prage (Peter Zcnkl) je |xiscbej tiskana razprava v nemškem jeziku, ki je izšla v 6. zvezku 1036. v rcviii »Slavischc Rund schau«. Založilo Nemško društvo za slovanska vprašanja v Pragi. Žalostna desetletnica Zatoigra mehiške cesarice Dne 19. januarja je minilo 10 let, ko je umrla nekdanja ineksikanska cesarica šarlota, katera je dolga leta svojega žalostnega življenja prebila v blaznosti. Šarlota se je rodila kot hčerka prvega belgijskega kralja Leopolda I. ter princezinje Luize Orleanske dne 7 junija 1810. Silno lepo, dobro vzgojeno ter duhovito dekle je snubilo mnogo 1 snubcev. Toda vse je zavrnila, da je kot 17 let stara nevesta stopila pred oltar z avstrijskim nadvojvodom Maksom. Ta je bil mlajši brat avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Maks je bil lep in viteški mož. Bil je visoko izobražen ter je bil bolj učenjak kakor pa nadvojvoda. Toda družinske sreče nista dolgo uživala. Iz okvirov preprostega in srečnega družinskega življenja je častihlepno šarloto gnalo h kaj višjemu in večjemu. Kmalu so se ji želje izpolnile. Leta 180:5 je tedanji francoski cesar Napoleon 111. ponudil nadvojvodu Maksu cesarsko krono na novo ustanovljenega me-ksikanskega cesarstva, katero je sam ustanovil in držal s francosko posadko. Šarlota si je na vse kriplje prizadevala, da bi njen mož postal cesar in ona z njim cesarica. Po dolgem oklevanju je naposled nadvojvoda Maks res sprejel ponujano mu čast ter začel zbirati prostovoljce, katere je hotel vzeti seboj v Meksiko, da bi se lahko naslonil na vojaško silo, katero bo privedel seboj. Dne 12. junija 1864 je cesar Maksimiljan s svojo ženo res stopil na mehiška tla, viharno pozdravljen od vseh strani. Vse je bilo slavnostno okrašeno, koder se je pomikal cesarski sprevod. Dne 26. julija je šarlota pisala domov svoij stari materi vdovi, nekdanjega francoskega kralja Ludvika Filipa iz rodovine Burbonov tole pismo, katero dokazuje, kako samozavestna je bila mlada cesarica ter da ni prav nič. slutila, kakšna usoda kmalu čaka njo in njenega moža. Pisala je takole: >Ta dežela ima vkljub vsej svoji razkosanosli veliko zaupanje v Maksa, od katerega pričakuje j vsega. Ljudje so se spametovali in vojaških uporov je konec. V krogih izobražencev želijo deželi napredka ter slutijo, da čakajo to deželo v pri-hodnjosti še velike reči. Pogojev za to je dovolj, čeprav bo treba še mnogo dela, poguma in vztrajnosti. Vsega tega pa nam ne manjka... Vsi so nama zelo prijazni. Nikjer še nisem slišala, da bi hiti tako navdušeno klicali >Vivat , niti v Belgiji ne. kakor delajo tukaj. Francozi tekmujejo z Mehikanci. Zato, draga stara mama, hodita kar brez skrbi zaradi najine prihodnjosti. Najmanjša nevarnost nama ne preti. Začenjajo naju ljubiti...< Še meseca decembra istega leta je pisala domov, da je pristašev cesarja Maksa vedno več. še marca naslednjega leta so njene besede precej samozavestne, čeprav iz konca že zveni strah. Pripoveduje namreč, kako jo povsod po parkih navdušeno pozdravljajo, da pa vendar v tej deželi nikdar ne more brez varstva pred atentati na sprehod. Navdušenje Mehikancev je nesrečno cesarsko flvojico prav za prav le slepilo, da se cesar ni dovolj pripravljal na nevarnosti, ki so se zbirale nad njegovo glavo na vseh straneh. Saj je moral nazadnje uvideti, da stoji v vsej deželi za njim samo majhna manjšina, da pa je ogromna večina zoper njega. Ko pa je Napoleon 111. nazadnje ]>o-legnil iz Mehike še francosko posadko, so začele nevarnosti glasno grmeti nad cesarjevo glavo. Toda v teh dneh strašne stiske pogumna cesarica ni zapustila svojega moža brez pomoči. Junaško je pisarila v Evropo na vse dvore za pomoč. Toda od nikoder ni bilo odziva. Nazadnje je sama šla na ladjo ter se odpeljala v Evropo, da tukaj svojemu možu organizira pomožno armado ter mu reši življenje in prestol. Dne 11. avgusta leta 1866 se je sestala s francoskim cesarjem Napoleonom 1er od njega prosila pomoči. Toda Napoleon je zavrnil vse njene prošnje. Šele sedaj so se nesrečni ženi odprle oči, da nima nobenega upanja na rešitev. Pravijo, da so se takrat pokazali prvi znaki njene poznejše bolezni, blaznosti. Takrat je baje izgubila vsako razsodnost ter je kričaje zabrusila Napoleonu v obraz, da je v svoji osebi Vlak ljudi zgorel Na železniški progi llonkong—Kanton na Kitajskem se je preteklo soboto zgodila velika nesreča. V nekem vagonu je bilo med prtljago nekaj žveplene kisline, katera se je vnela, nakar je vagon začel goreti. Pravijo pa, da je bil najbrže narejen atentat na vlak 1er da je bila žveplena kislina nalašč postavljena tamkaj zraven večje množine celuloznih predmetov, kalere je nekdo dal zanetiti s posebno bombo. Tako nastali ogenj se je seveda strašno naglo razširil tudi na druge vagone. Ker med prvim vagonom in strojem ni bilo nobenih zveznih vrat, za zasilno zavoro pa noben izmed jirestrašenih popotnikov ni potegnil, ker so v grozni zmedi na to vsi pozabili, je strojevodja še nekaj časa drvel po progi z gorečim vlakom. Mož niti slutil ni, kaj se dogaja tik za njim v vlaku. Med tem so se v vlaku dogajale strašen stvari Mnogo popotnikov jc navzlic silni naglici poskakalo iz gorečega vlaka. Kajpada so se bili vsi ti reveži razbili do smrti. Strašno je videti zgorele vagone, ki skozi njihova razbita okna vise zogljenela človeška trupla. s svojo prošnjo vso rodovino Burbonov ponižala pred rodom Napoleonov. Nekaj časa potem se njena bolezen ni več pokazala. Neumorno je hodila od dvora do dvora, proseč za svojega moža polnoči. Nikjer pa ni našla lega, kar je iskala. Tako je nazadnje prišla že vsa pot rta k papežu v Rim. Ko je bila v Vatikanu, se je njena bolezen znova pokazala, nakar je jiapež odredil, da so ji začasno dali več sob za njeno bivanje v njegovi palači, ker je bila že lako bolna, da je ni mogel take odsloviti. Ko se je njeno stanje nekoliko popravilo, so jo odpeljali v Maksov grad Miramar pri Trstu, kjer je zopet prebila nekaj časa. Tukaj je morda v svetlih trenutkih mislila na tiste čase, ko je pred dvema letoma in pol tukaj svojega moža prepričevala, naj vendar sprejme mehiško cesarsko krono. Toda, kdo bi vedel, kaj je takrat blazna cesarica mislila. Polotila se je je misel, da jo hočejo zastrupiti. Zato ni nikdar pokusila nobene jedi, dokler ni pred njo pokusila njena mačka. Včasih pa je bila docela mirna ter se je celo o Mehiki mirno pogovarjala. Takrat je tudi igrala, ker je znala dobro igrati na razna glasbila. Vendar so zdravniki uvideli, da zdrava ne bo nikdar več. Pozneje so jo prepeljali na samoten grad Bouchout v Belgiji, kjer je živela docela ločena od vsega sveta. Spočetka njene bolezni, ko je včasih vendarle še bila nekoliko pri zdravi zavesti, so ji sicer povedali, da so Mehikanci njenega moža Maksa ustrelili. Toda jasno je bilo, da ubožica te novice niti ni več mogla razumeti. Pri sebi v sobi je navadno imela veliko voščeno figuro, oblečeno v cesarsko uniformo. Mislila je, da je to njen Maks. S to figuro se je večkrat pogovarjala ter mu na pamet igrala razne skladbe na klavir, katerega je res dobro igrala. Včasih pa je hodila po |iarku na sprehod ter trgala cvetlice. S cvetlicami je potem krasila svojo sobo ter dala prižgali vse luči v gradu, češ, da se sedajle vozi k njej njen mož Maks. šele 19. januarja leta 1927 je uboga ženska bila rešena velikega trpljenja. Vsake tri minute en avtomobil na rede avtomobilske tovarne v Detroitu v Ameriki. Šaljivo kramljanje o varčevanju Moč varčevanja 9f Zveza jugoslovanskhi hianilnic v Ljubljani je založila posebno reklamno tabelo, prosvetni oddelek [>a je to tiskovino poslal vsem šolam, da so jo na trdi lepenki izobesile po razredih. Naslovili so poslanico: >Moč varčevanja.« Dijakom, malini in velikim, priporočajo varčevanje z besedami: Ako vložiš v denarni zavod le 1 (eden) dinar, li naraste s "■>% obrestmi jio 50 letih na 11,47 Din, po 100 letih na 131,50 Din..: Ta stavek nam nazorno kaže, da iz neznatnega dinarja tekom let nastane kapitak, ki je jako velik v primeri z malo vlogo. Vzel sem v roko logaritme in preizkusil rezultate; ujemajo se do pičice s trditvijo tabele. In ko bi se poslužil Vegovih logaritmov na 12 decinialk, bi se izračunane vsote le za nekaj slotink pare razlikovale od navedenih »kapitalov \ Matematični račun je strogo natančen. Tako je na papirju. Proli teoretičnemu računu so mi vstali ti-lc pomisleki: Noben denarni zavod ne bi sprejel lako majhne vloge: vložiti moraš najmanj 10 Din, da ti izstavijo hranilno knjižico. Obrestna mera je previsoka. Podeželske rajfajznovke obrestujejo po 2 odstotka, takoj izplačljive vloge celo samo |)o 1 odstotek. Obrestujejo se samo dinarji, ne pa tudi pare. Ne govorim o državnih davkih na obresti. Učenec 4. razreda osnovne šole bi vzel v roke papir iu preračunil, da en dinar, naložen na obrestne obresti, v resnici naraste v 50 letih na 7,25 Din, v 100 letih pa na 78,25 Din. Ko bi kdo |>o 50 letih prinesel tako knjižico v denarni zavod, bi ga najprej blagajnik nahrulil: ïVi ste torej tisti vlagatelj, ki nam je s svojim dinarjem prizadel toliko jiisanja in računanja 1 Pa bodi! Naj- Kapilol, sedež ameriške vlade v Washingtonu, se pripravlja, da znova slovesno sprejme novo izvoljenega predsednika Hoosewelta. Ob palači grade velike tribune za gledalce ob veliki paradi. Žide na Madagashar! Francoski kolonijalni minister je dal izdelati načrt, kako bi bilo mogoče Žide naseljevati na francoskem otoku Madagaskar v Afriki. Ta minister se je že med vojsko in takoj ]x> vojski, ko je bil samo še poslanec, zanimal za naseljevanje ruskih beguncev, leta 1923 se je zanimal za naseljevanje španskih beguncev, od leta 1933 pa skrbi za nemške begunce, ki so seveda po veliki večini sami židje. Ko je sedaj prevzel ministrstvo za kolonije, je takoj velel vsem guvernerjem francoskih kolonij, naj nui neutegoma poročajo, kje bi bilo mogoče naselili židovske begunce, ki prihajajo iz Nemčije. Guvernerji so mu po večini odgovorili, da bi bilo marsikje mogoče naseliti te židovske begunce. Najbolj ugodne razmere pa so na Madagasliarju. Stvar je sedaj že lako daleč dozorela, da je sestavljena posebna komisija, katera izdeluje podroben načrt za naseljevanje Židov na afriškem otoku Madagaskar. »Lenka Potočnik, mlada cvetoča ... Katera je bila neki to?« »To sem bila vendar jaz, tvoja žena!« prej nam plačajte za vložno knjižico 10 Din, nato pa Vam mi damo 7,25 Din.« Ko bi pravnuk prinesel 100 let staro knjižico davno umrlega pra-deda in zahteval, naj mu izplačajo 78,25 Din, bi se mu vsi uradniki smejali: »Vaša knjižica je že davno zastarala; ker se desetletja nihče ni brigal za vlogo, je la zapadla v korist hranilnici.« Od resnegn do smešnega je včasih le korak. Takim teoretičnim računarjem stavim to-le zanimivo nalogo: Ko bi bil naš praoče Adam takrat, ko se mu je še dobro godilo v raju, ko njegov um še ni bil zatemnjen in volja ne k slabemu nagnjena, vložil v hranilnico eno samcato paro po 5 odstotkov, na koliko dinarjev bi bila ta uboga para naraslla v 6000 letih? (Pomislek: Obrestna mera se mi zdi nekoliko previsoka; gospodarski kredit je bil v tistih zlatih časih mnogo cenejši, življenjski standard znatno nižji kot dandanašnji.) Vzemimo v roke logaritme in računimo! Ona neznatna para bi bila v 6000 letih narastla na 136.710 viginliljonov dinarjev. (Vigintiljon je de-kadična enota s 120 ničlami.) To vsoto izpreme-nimo v zlale franke (po 14,50 Din), ker je ta valuta mednarodna; dobimo nekoliko manjši znesek: 9428 viginliljonov zlatih frankov. Ker nimamo pojma, kako velikanska množina denarja je to, si mislimo kroglo, narejeno iz cekinov po 10 frankov. Prerez cekina bodi kvadratni cm, višina 1 nun. Ta krogla bi vsebovala 87.236 kvindeciljonov (dek. enola z 90 ničlami) zemeljskih krogel. Njen polu-mer bi meril 282.350 kvintiljonov (30 ničel) km ali 44 in pol kvintiljonov zemeljskih polumerov ali 1882 kvadriljonov (24 ničel) razdalj Zemlje od Solnca. Svetloba, ki preleti na sekundo 300.000 km, bi potrebovala za polumer te zlate krogle polnih 30.000 trilijonov let. Ta zgled nam klasično predočuje »moč varčevanja«. Hkrati pa se hudujemo, da naš praoče ni mel niti trohice denarnega talenta, ko nam je zapravil ne milijone, ampak ležke vigintiljone zlata. —f—- Indsho vdovo so sežgali Znano je, da so stari Indijci imeli navado, da so po smrti moža z njegovim truplom vred sežgali tudi njegovo živo vdovo na isti grmadi. Angleške oblasti pa so to strašno navado s silnimi kaznimi zatrli. Toda sedaj poročajo iz indijskega mesta Luknov, da so tamkaj vnovič zagrešili tak strašni zločin po svojem staroindijskem obredu. Vdovo so sežgali pred indskim svetiščem v kraju Agra. Na grmado so nesli truplo umrlega Bramana. Z njim vred pa so vlekli na grmado njegovo živo vdovo, katera se je na vse kriplje branila in pretresljivo jokala. Toda njene klice na pomoč so preglasili bobni in trompete. Pri sežiganju je bilo zraven na stotine Indov, kateri so gledali ta staroindski obred. Ko je nazadnje prihitela angleška policija, je bilo že prepozno. Ko je policija razgrebla grmado, je mogla izkopati le zogljenelo truplo nesrečne ženske. Krivci bodo strogo kaznovani. ZA BOLNIKE PLJUČNIH BOLEZNI. Omleta Razžvrkljaj tri jajca, ki jih malo osoliš, dodaš precej presnega masla in daš v ponev. Ko se jajca odločijo od ponve, izoblikujemo omleto in damo na vroč krožnik. Rczanci Rezance, ki jih sicer zakuhamo v juho, malo potlačiš in kuhaš v slani vodi 6—8 minut Nato jih precediš, opereš z mrzlo vodo in daš'v mesno ali zelenjadno juho. Za k mesu dodaš rezancem malo presnega masla in jih spet segreješ. Abesinska poveljnika ras Iniru in ras Gulalate, katera sta se najbolj trdovratno upirala Italijanom, gta bila prepeljana v takem spremstvu v Evropo, kjer so ju Italijani internirali na nekem otoku blizu Neaplja. Na obali južne Kalifornije so divjali veliki viharji, ki so tamkajšnja naselja močno razdejali kakor nam kaže slika iz kraja Malibu Beach. Amerika zadnje čase silno trpi zaradi raznih n^Bod Gledališče in koncerti Ljubl,ansha drama : Dež in vihar (Prva predstava 16. jan. 1037) Vse dijaške zgodbo vplivajo Čustveno, tudi liste, ki se ne dotikajo nobenih tragičnih presenečeni in prezgodnjih udorov življenja. Lahko bi rekli, dH se prav ob dijaških zgodbah najtesneje srečuje lepota življenja: neposredna mladost in svobodnost tistih, ki jo še imajo, in sladak spomin tistih, ki so jo kdaj iineli. Morda je najlepši občutek in najlepše spoznanje: samo bili in hrepeneli v neposredno prihodnost. Zato si dijaškega trpljenja, tistega, ki je z.vez.ano s poklicem samim, splošno ne jemljemo tako hudo k wrcu, bridke so samo izjemne zgodbe. Kar se domislim pripovednih in dramatičnih zgodb, ki prikazujejo skupno dijaško življenje, imajo vse čuden čar, celo tiste iz, najnižjih plasti. Mnogo je sicer v njih bojev, celo razočaranj, toda moč mladosti, najsibo skrbno ali tudi neskrbno porabljena, zmaguje nad vso umetnostjo, in neumetnost.jo sveta. To so občutki, ki jih ima gledalec ob dijaški igri : "Dež in vihar?.. Ti občutki se morejo leni manj «kalili, ker se dejanje giblje v srednjih, docela urejenih razmerah, v gospodarsko in liravno trdnem meščanstvu, kjer ima mladost prav tako svoje nepisane pravice, sicer pa v ničemer ne kali konservativne podobe življenja. Slaro študentovsko stanovanje v univerzitetnem mestu imamo pred seboj, sami medieiiH'i se vrste v njem, študirajo in ne študirajo, veseljačijo in so tudi resnobni, kakor kane in kakor terjajo od njih čas in razmere. Dogodi se prav zu prav ne nič posebnega, i._rra nam slika čim bolj pisane podobe o veselih naključjih, skoraj sama rahla nasprotja značajev. Zaključi se le zgodba Oharlesa Trittona, ki ie središče igre, Resnobni mladenič ima že od otroških lel izbrano nevesto; oddaljenost od doma ga razveže s preveč »zemeljsko« .lili in ga združi z, globoko re.-no ,\nne. Seveda ne gre brez. posebne -tiske; značaji se morajo razkriti in preizkusiti. Zlasti nenadna smrt Charlesove matere je v tej epsko dramatski igri važen dogodek. Dejali bi na prvi pogled, dn je zgodba sama zase nič več iri nič manj kol meščanska sentimen-lalnosl. Res nam z.a današnji družabno in miselno razgibani čas ne |xive nič iakega, kar bi nas zadelo v živo. Zlasli ne taka zgodba iz meščansko Radeče pri mostu 9 Razstava, ki jo je priredil Dekliški odsek Kinetske knjižnice ob zaključku desettedenskega kmelijsko-gospodinjskega tečaja, je odprta od 7 zjutraj do 5 popoldne. Udeleženke tečaja vljudno vabijo na obilen obisk. Razstavljeni so kuharski izdelki in ročna dela. Vsi, ki vas zanima, pridite in poglejle! Vstopnina je 2 Din. Ob tej priliki se prav loplo zahvaljujemo tudi soprogi g. notarja, gospej Jerebovi, ki je radovoljno prevzela pokroviteljstvo tečaja, z veliko pripravljenostjo vedno sodelovala in ludi lepo vedenje poučevala. V vsakem oziru so bile naklonjene prireditvi teč-ija ludi usmiljene seslre iz. Marijinega dvora, ki so jioskr-bele za jtouk o zdravstvu. C. sestra Ana je iiodila iz. Ljubljane poučevat. Učiteljica gdt Okornova je učila računstvo, ii- dr. Karel Matko zdravilstvo, vz.gojeslovje jia gospod kaplan. Vsem, ki so kakorkoli 'pomagali pri tečaju, se udeleženke prav iz srca zahvaljujejo. Velika hvulçi gre tudi občinskim odliornikom za velikodušen dar, s pomočjo kale-rega se je lečaj mogel vršiti. — Da sc je pa tečaj" tako lopo vršil, je največ pripomogla voditeljica gdč. Frana Zitko z Vrhnike, ki je s svojo ljubeznijo in prijaznostjo vsa dekleta nase potegnila iti jo bodo tečajnice ohranile vedno v lepem spominu. P.og ji povrni! Tečajnice bodo drugo nedeljo priredile lepo igro v korist tečaja. Ze sedaj vabimo. Grobovi. Ta teden smo |x>kopali kar tri nase tartine. Na praznik sv. Družene je umrl Franc Konhajzler, čevljarski pomočnik s Prapretna. 37 let starega fanta je g. župnik A. Lovšjn prvega jiokopal na novem vrhovSkem pokopališču. — V sredo jia je umrl na Vrliovem Janez Jckoš, ss lel si ar. Kol najstarejši mož je rad pripovedoval iz. starih časov, ko je še zadnji vozil po Savi barko proti Zidanem mostu in prevažal koruzo, pšenico, vino itd. Pomagal je še graditi železnico v Zidani most. Izredno dobrega srca je vedno rad jKunagal in marsikdo mu je za veliko stvari hvaležen. Svoje otroke je krščansko vzgojil. Njegova hčerka Antonija ima dobro gostilno v Radečah, po domače pri Cotu. Bil je večkrat previden s tolažili sv. vere. Njegov grob je drugi na Vrhovem. — Malo manjšo starost, 78 let je doživel Franc Šoti a r s Starega dvora, ki ga je jxiklica! k sebi Bog v četrtek, pokopan pa je bil v soboto. N. p. v m. okostenelega okolja s feaškiini. brezskrbnimi ma-nirami. Res imamo le malo naravnost otipljivega jedra; resnobnost, iskrenost in vsa urejena narava Charlesa Trittona, vdanost in zdrava čustvenost Anne sla skoraj zgledni. Toda ali vendnrli ni vsa ta pisanost značajev, ta neizčrpna komedija dogod-kov že sama zase topla, blagodejna, čeprav je nekoliko raztegnjena? Uprizoritev dela je v režiserjevi obdelavi in v posameznih igralcih zgledna. C. Debevec, se zdi. nam je vendarle bolel dokazati, da zna tudi on do podrobnosti uredili sceno in izčrpati situacije, ne da bi jih pregnal do konca ali celo pretegnil. S trezno toploto je jirepo.jil delo in inu ohranil njegovo pesniško realistično občutje. Ne smemo |н>-zabili, da je igra vendarle zgrajena na dvojni melodiji, na zunanji pesmi dežja, ki bije. na okna, in daje svojo posebno hišno ubranost, in na melodiji iz. Shakespearove pesmi o dežju in viharju, ki je siegla v dve duši. ju zbližala, razvihrala in združila. Splošna melodija življenja, ki se v odmerjenih presledkih ponavlja, je poudarjena s svojimi besednimi sporednicami v začetku in koncu ter jasno kaže svoj oblikovni zakon. — Igralci so se pokazali v'svoji najboljši podobi. Stara gospa Macfieva ge. Nablocke ima v sebi toliko angleškega, rekli bi prav Dickensovega humorja, dn vzdržuje osnovo vse igre. Tipika in originalnost se obenem, prelivata v resnobni in vendar tako komični mamici. Gosjxxlar igre jc veseljaški ko-lerik Raymond g. Sancina. V tej osebi komičnosl bije skoro preko roba, ne da bi bila Imii v glasnih jxiudarkih neprijelno vsiljiva. Prav lako se je Po tokurjev John Williams znal z. ubrano igro dobro uveljaviti, čeprav nima skoraj ničesar posebnega pokazati. Debevec je s prav krepkimi, možatimi potezami iz, cela vlil svojega doktorja Duhamela. Osrednja igra je v dvojici Charles Tritlon in Anne, ki sla ju gosji. Jan in ga. Severjeva oblikovala z. iskreno |>risrčnostjo in mladostno neposrednostjo, iorma igre se je nekoliko skalila ob prevelikih poudarkih dvojice Ji 11 in Roger Cole. ki sta ju igrala g. Drenovec in gdč. Levarjeva: jiosebno gdč. Levarjeva je v svojem glavnem prizoru šla preko lepo zaokrožene igre. Mladi študent Peter Morgan g. Pianeckega lepo jxidpre sklepne prizore, igra bo prinesla v naš letošnji spored mnogo polrebne toplote. p. x. Nove knjige Jaklič Franc izbrani spisi I. zvezek (zbirka domačih prijateljev) vezano 60 Din; Cankar Ivan izbrani spisi XX. zvezek (Podobe iz sanj. Dostavki, Romantične duše. Črtice 1807 1018. Politično-sati-rični iu polemični spisi) »5 Din. polplat. 66 Din, celo platno 72 Din. polusnje 00 Din; Direktorij ljubljanske škofije za leto 10T7 20 Din; May. So-boljar in kozak 2. snop. Г! Din; K jaslicam I Din; Društveni koledarček 7 Din; Trček, Oris zadružništva 20 Din; Bajič. Delovno pravo 70 Din. vez. 85 Din; Vidmar, Dela Otona Zupančiča v treh delili (pesmi, drame itd.) |08 Din. polusnie 240 Din; Prijatelj. Dostojevski in Tolstoj, dva litcrarno-zgodovinsks eseja 66 Din; Kač. Moloh. socialno zgodovinski roman 34 Din, vezano 40 Din: Dickens Charles, Pickwickovci I. do III. del vezano 240 Din; dr. Jos. Srebrnič. Kuda to vodi? kritični jiogledi u naše učbenike 10 Din; Ribičič, Barka zaplavala — vtisi s potovanja po jadranski obali 15 Din; Ore-gorič Marija. Gramatika italijanskega jezika za Slovence 25 Din; Strniša Gustav. Harmonikar Bin-ček. mladinska povesi 20 Din; Pravljice, vezano 22 Din; Križ in sovjetska zvezda —■ igra 8 Din; Dnevnil« malopridnega lurčka — mladinska po-vest, vezano 60 Din; Cilji in pota krščanske delavske mladine 4 Din; Jug dr. Klement zbrani spisi — planinski 80 Din; Stupar, Težko vzgojljivi otroci 30 Din; Bajič dr. St. Delavno |iravo splošni del II. izdaja 70 Din; vezano 85 Din. Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naše dijašivo Konttrcgae.lja akademikov pri an. jezuitih lmn drevi oh 2Л svoj redni sestanek v samostanu. Zrinj skega eestn P. — Preteki. Akademska marijonska konfirepaclja Marijinega Oznanjenju pri oo. frančiškanih Itno drevi oh čelrl nn devet svoj redni sestanek v samostanski kapeli. Prisrčno vabljeni prav vsi, posebno novi člani. — 1'rcfokt. Poizvedovanja Izgubljena je bila 12. januarja v Ljubljani — proli dolenjskemu kolodvoru — ženska torbica, v kateri je bilo šest tisočakov in nekaj drobiža. Pošten najditelj naj proti dobri nagradi izroči na jdeni denar v upravi Slovenca t. Spoti 12 Umetno drsanje na ledu Lep zimski šport, poln fines in elegantnega krelauja na ledu je umetno drsanje. Kdor'je videl kdaj naše mojstre ua ledu, ta se ni mogel na-» čuditi njihovi spretnosti in izurjenosti, ki so jo pokazali naši fantje in dekleta vselej tedaj, kadar jim je bila zima količkaj naklonjena. In ravno letošnja drsalna sezona jc zopet taka. da je lahko zadovoljim z. njo mladina, ki se drsa na ilirijan-skem drsališču, zlasti pa naši mojstri, ki se. pripravljajo na naše državno prvenstvo, ki bo zadnjo nedeljo v januarju. :>0. in 31. januarja bomo imeli priliko videti v Ljubljani na ilirijanskeni drsališču naše mojstre, katerim se bodo pridružili najbrž še nekateri inozemski. v umetnem drsanju. Vsakdo, pa naj si je še tak nasprotnik športa, se ho moral navdušili ob elegantnem izvajanju raznih likov na ledu. s katerimi bodo nastopali mojstri. Pa še drugo dobro strun — za gledalca namreč — ima ta športna pauogu. Namreč lahko razumljiva je. saj gledalec gleda pač izvajanje posameznega tekmovalca ali dvojic iu čini težje prvino se izvajajo in elegaut-nejše. leni bolj mu ugaja. Sodniški posel je pa seveda nasprotno, zelo težak, zlasti kadar nastopajo enakovredni mojstri. (Iledalec hoče pač videti finese iti če jih izvaja drsalec s polnim zanosom, si na mah pridobi srca hvaležnega občinstvu. Naš držav ni prvak v umetnem drsanju g. l'huma pri treningu. Nekaterim umetno drsanje zalo ne ugaja tako kakor ua primer smučanje, ker je drsalec navezati na eno samo |iloskev in ne more občudovati kra-sol narave, ki se poka?.- pozimi v vsem svojem sijaju. Na leni je že nekaj res ali pa tudi precej, či že hočele, vendar je umetno drsanje na ledu športna panoga, da ji ni najti primere in če katera športna panoga zasluži izraz »umetnost* jo prav golovo drsanje, s katerim se nam predstavljajo bodisi naši ali pa svetovni mojstri. Kac so nam pokazali v tej panogi svetovni mojstri na lanski olimpijndi v (ia-Pa se ne da popisati. Sleherni gledulcc, ne samo strokovnjak, se je moral navdušili za ta krasni šport, za elegantno drsanje, ki so nam ga predvedli prvaki in prvakinje z največjo lahkoto in sigurnostjo, altoravno so izvajali najtežje ln najriskantnejše stvari. Naši fantje in dekleta. tem svetovnim prvakom še niso kos. Saj se drsajo letno v najboljšem slučaju po dva meseca, dočim imajo večja mesta umetna drsališča, katerih se poslužujejo svetovni mojstri tnkorekoč skozi celo leto. Vendar pa ima-III« i>ri nas tak drsalni material — in upam, da ne pretiravam, če trdim — da je enakovreden svetovnim mojstrom, le žal, da |iri nas nimamo umetnih drsališč in pa zadnja leta skrajno neugodne zime. Ce pogledamo našo letošnjo gardo, kaj je napravila v tej kratki dobi, polelii lahko zremo z. največjimi nadami v bodočnost. Poleg tega jia imamo prav gotovo še precej skrilih talentov. katere bo treba šele poiskati 1er ji in nudili vse ono, kar nudijo velemesta svetovnim mojstrom. Umetno drsanje je krasen Spori, primeren jirav z.a vsakega, neglede na sjiol in starost. Tudi ni to športna panoga, ki bi slavila ua drsalca tolikšne fizične zahteve kakor večina drugih športov ; nasprotno, umetno drsanje je šporl |h»1ii gra-cioznosti in elegance, izvnjane z največjo lahkoto, kadar doseže drsalec gotovo višino. Zalo je prav, da pošiljajo starši na drsališče svoje otroke, saj se jim ni treba bali, da bi tudi tu dobili srčno napako ali kaj drugega, kar je pri marsikaterem drugem tekmovalnem športu dostikrat neizbežno. V. akademske svetovne zimske igre v Zeli am See Od 1. do 7. februarja t. 1. se vrše svetovne -akademske zimske igre v Zeli am See, katerih se bodo udeležili jugoslovanski akademiki v suiuških disciplinah. Vse predpriprave in organizacijo udeležbe vodi JASO. Na izbirnih tekmah se bo določila končna sestava ekipe. V zveznem tečaju na Rožci iu Pokljuki se pripravljajo za izbirno lek-ntovunje naslednji akademiki: Heim, Novak. Mu-šič, Kavčič, Voiler. Dolenc, Sorli. Šmitek. Močnik, Priveršek. Primožič, Linke in Drmota. V slučaju, da dobi Palme vojaški dopust, se udeleži tudi on. Državno prvenstvo v Mariboru volja kot izbirno za tek, z.a alpsko kombinacijo lin koncem tedna izbirno tekmovanje na Kožci. Upamo, da bo naša ekipa branila uspehe, ki smo jih na teh tekmah že dosegli. Zadnji nastop v St. Moritzu leta 1935. je bil do sedaj najuspešnejši nastop Jugoslovanov v inozemstvu. Letos se udeležimo z. eki|K». v kateri bo poleg že rutinira-nih tekmovalcev tudi nekaj mlajših moči. ki bode prvikrat zastopale naše barve zunaj. Poleg Jugoslovanov se udeleže teh iger še Francozi! Čehi, Poljaki, Nemci, Finci, Italijani, i Litvauci. Letonci, Švicarji, Madjari. Avstrijci in drugi. Naši ekipi želimo ua tej akademski olimpijudi najlepših uspehov. Uradna vremensha poročila ' f.veze :a tujsl;i promit v Sloveniji. Tujsko-prometne ! zi-e.:- Maribor. J uijoslovauskc Zimsko-š porine zveze in Stoven-kctm planinskega druitva r Ljubljani dne 19. januarja 19X7. V vsoj Dravski banovini po tnalom sneži, baro meter pada, temperatura pod U«C. Zapadel je slih nov «neg. ki se pretvarja v pršii, smuka prav dobrn Pokljuka, včeraj: —8«C. Зп cm pršiča. Gorju»«', včeraj: —1»C, Wi eni pršiča. Dom no Komni. danes: —3" C, 15 cm priiča nn 75 oni podlagi. Kranjska nora, donos: — 70 C, l", cm pršiča. nun* kaliSče Uporabno, drsališče in cm ledu, uporabno. 1'ršič. Krnica, dunes: 20 em pršiča, na podlagi. tlalefr-Planica, danes: -S« Г, h', ern prSiča, snn kališče in skakalnice IS. 'iS in mi m In drsališče, nn» riibno. l'Ionien. Tamar, danos 30—Ki cm prSič* Utkovnica, včeraj: - fio <', U eni pršiča. Doni na Kreaveu. danes: У1 C. in cm uovofra snegu na 40 etn podlagi. 1'rlika Planina, danes: —2° O, sneti, 10 etn no vegft snega na .VI eni podlagi. Pesek, danes:'—боО, Зи eni pršiča na 10 em pod i tn ari. skakal nI ca npornbna, j Senjorjev dom. danes: —8» C, sncf.i, 2Л eni prilč« na lil eni podlagi. Maribor, dunes: 4M', .'i cm pršiča. Kolesarsko društvo 'Savo: e ljubi jam \ ah! svoje članstvo, dn so v čim večjem številu udeleži po grehu pokojnega gosp. Ivaun Diiclisa, našega dolgolet nega čiann. Pogreb danes oh I popoldne, Prule si. Mednarodne sinuike skakalne tekme v Celorrv. fine 7 februarju prireja Smučarski klub Klagen flirt- ua veliki skakalnici pri lelovcu mednarodne tekmo v smuških skokih. Ka tekmah «odelujcjo naj boljši sktiknč! cele Srednjo Evrope. Zasiguruna jo ode ležim Norvežanov, fivicnrjov in ttnlijunov, dočim po šljejo Jugoslavija. Nemčija in Avstrija svoje komplet ne nacionalne ekipe. Ker bo lo tekmovanju nudilo gle daloom izredon užitek je 1'utiiik Maribor ob toj pri liki sklonil organizirati enodnevni i/,let /. luksuznir in kurjenim avtokaroni v Celovec Cona vožnji jo b-1.20 Pin zn oseho. V eenl je že upoštevan tudi vizum Odhod nvlokara je dne 7. februarja oh r, Izpred bolela Orel«, povratek v Maribor pa ob circn 28. Prireditelj je irdal zelo lične prospekte tudi v slovenskem Jt/.iku. Vse Informacije in prijave /a i/.lot pri 1'utnikii Mu rlbor, Aleksandrova cesta :fi. telefon šl. 21-32. O p's našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) (Nadaljevanje.) Mesec dni za njimi, 29. junija 1928, so si ogledali zdravilišče zdravniki higljeničarji Zvezo narodov. Prvikrat, odkar obstoja zdravilišče Rogaška Slalina. je bila tu navzoča odlična družba, ki je zastopala ne samo vse države kontinenta, ampak celo one izven kontinenta, izraženo zadovoljstvo nad vsem, kar so v zdravilišču videli, je eno izmed najlepših spričeval z.a Rogaško Slatino. Dne 12. oktobra 1926 je poselilo zdravilišče ena,js! poljskih zdravnikov, ki jih jc spremljal dr. Ktihn iz Belgrada. Usoda naših zdravilišč je naposled v rokah naših zdravnikov. "Želeti je, da Ostane neraz.draž-ljivn voz med zdraviliščem in zdravniki. Eden izpopolnjuje drugega, oba pa služita blagostanju človeštva! je pritrjeval eden izmed francoskih zdravnikov, ki so v začetku oktobra 1936 v skupnem (18 po številu) prihodu obiskali zdravilišče. Kdaj bi morali gostje prihajati na Slatino, da bi bilo zanje in zanjo prav ugodno iu primerno. Pravilen odgovor bi bil: Neprenehoma. V prvi dobi zdravilišča so prihajali bolniki v Rogaško Slatino lia zdravljenje skozi celo leto, tako pomladi in poleti, kakor jeseni in pozimi. Ko so se pa z. letom 1805 pričeli nastavljati sezonski nadzorniki odnosno ravnatelji, v kakršnem značaju je bilo prvih pet zdraviliških upraviteljev, se je sama po sebi uvedla samo pomladanski in poletna Sezona, ki je zavzela pel mesecev, čas od 1. maja do 30. septembra. Tudi ta doba se je še razdelila sama po sebi zavzela samo pomladanska iu poletna ali glavno sezono: od 15. junija do 31. avgusta in nn jesensko sezono: od I. do 30. septembra. Kdor je jiazno zasledoval zgodovinski postanek in razvoj slntinskega zdravilišča, kakor smo pa orisali v Ieli zgodovinskih črticah, bo takoj Spoznal, dn je ime in razdelitev slatinske sezone napravil letoviščar iti ne zdraviliščar. Slnlinska zdravilna voda nima nobene sezone, marveč je kakor solnce in zrak vsakemu vsak dan na raz- polago: kakor zdravilna voda, lako tudi zdravljenje v Rogaški Slatini. Pomembna sla članka, ki jih je priobčila 'Nova Evropa- v Zagrebu 1930 na str. 319 in 321: ^Važnost Rognške Slatine kao lečilišle in »Zdravstveni značaj Rogaške Slatine . Prvi članek je napisal zdraviliški ravnatelj dr. Fran štor, drugega pa zdraviliški zdravnik dr. Fran Kolterer. V istem smislu so napisane ludi razprave, ki sta jih Iu in lam v zadnjih desetih loti 11 priobčila kopališka zdravnika: dr. Mavro Gress in dr. Lazar Nena-dovič. Kopališki zdravnik dr. Emil Treo je večkrat v naših listih oglasil, da sprejema goste tudi v zimski sezoni. Prav tako je tudi kopališki preizkušeni zdravnik dr Anton Lavrič gostom vedno na razpolago. '/. obiskom zdraviliških gostov jc rasle! in padal tudi izvoz, zdravilne vode. Po teh podatkih je razviden tudi odgovor na vprašanje: kam in v koliki meri se izvaža Rogaška slalina. V predvojnem času je Ogrska, dokler ni nastopila pre poved lega uvoza, uvažala najmanj dve tretjini rudninske vode, prodane iz. Rogaške Slatine: to je 1,000.000, tudi do 2,000.000 steklenic. Po vojni ni šla skoraj niti ena steklenica v to državo. Največ vode vzame Hrvatska, precej se jc odpošlje ludi v inozemstvo: v Romunijo, Italijo in Avstrijo in v drugo kraje. Med vojno je zdravilišče dobavljalo mineralno vodo raznim bolnišnicam in vojaškim skladiščem in se je zaradi lega konsum vzdržal nn prvotni višini jiovprečno letnih 2.250.000 steklenic. Po vojni j»n je uporaba slntinske vode. zaradi državnih mej, kakor ludi zaradi pomanjkanja steklenic znatno padala do lela 1921. ko je. znašal izvoz 955.040 steklenic. Vendar je v naslednjih letih zopet nastopil porast koiisuina in je leta 1930 z rekordnim obiskom gostov dosegel rekordni iz voz. zdravilne vode 2,650.000 steklenic. K temu sta mnogo pripomogli dve okolnosti. Ravnateljstvo je napravilo žago z.a izdelovanje zabojev v lastni upravi, tako so se znižali režijski stroški. Izvedla se je po vsej državi organizacijn prodaje mineralne vode po zastopnikih, ki so se obvezali vsak čas večjo množino slatinske vodo imeli v zalogi. trije vrelci Tempel-. Stvria in Dona! polnijo v delovnih dneh v prostrani nalivalnici steklenice zo izvoz. Vrelci »o se nanovo zajeli leta 1908 in 1909 v moderno urejenih podzemeljskih rezervarjih. Rezervarji leže 7 m globoko jiod zemljo in so v notranjosti obloženi s steklom ter so hermetično zaprti, iz teh rezervarjev se z. električnim tokom črpa voda jio ceveh v nalivalnico in do treh točilnic pod tremi paviljoni. V prejSnjih časih je bila nalivalnica v sedanji • Svicarlji«. pozneje pa v sedanji pravoslavni kapeli sv. Petra in Pavla. Kljub vsem oviram, kljub vremenskim nepri-likum, kljub gospodarskim neprilikam je Rogaška Stalina v povojnih letih zaznamovala prekrasen uspeh, ki temelji na neizčrpljivi zdravilni moči njenih vrelcev, pokrajinski krasoli. urejenosti zdravilišča, solidnosti podjetij, a ne nazadnje na ssmo-trenl reklami. 5. Okolica. Kakor so fiziki in kemiki jiodrobno preizkušali zdravilno rudninsko vodo Rogaške Slaline. tako so tudi geologi natanko raziskavah njeno okolico in zemljo v geološkem pogledu. Naravoslovec Henrik Iv. Crantz, ki je 1777 napisal razpravo o zdravilnih vrelcih v avstrijski monarhiji, je obenem podal tudi poročilo o Rogaški Slatini. V okolici Rogaške Slatino prehajajo Alpe \ Kras, Irdi geološki sestav v mehkega, lorej tudi flora Visokih Tur in Karavank v fjoro Krasa in Podonnvjn. Natančneje nam o geološkem seslavu «latinske pokrajine poroča K. Oocrncs. ki ie svoje izsledke objavil v letih 1889. 1890 in l!H)!>. kolero poslednjo razpravo je prijavil dnevnik Tage,— post v Gradcu, kjer beremo zanimive podatke o potresu v Rogaški Slatini. Zelo izčrpno obravnava geološke razmere Ho-ča in Donrtčke gore geolog I. Dreger v svojih pc-lerlh geoloških poročilih iz. leta 189:!. IWI7. 1898. I90S in 1920. Vse razprave je objavil v Geoloških izvestjih v Gradcu Po Ieli poročilih se more z gotovostjo oklepali, kako na okoliškem pogorju Boča in Plešivca polagoma pronicala \ zemljo snežnim in dežni ca in jo najiolnjujela z vlago, ki se |K)tem v neštetih žilicah iu žilah zbira v vrelcih. Zemlja oddaja mokroto le |>olagoinu, mnogo mokrote prodira v globoko plasli apnenca, dolomita in laporja in -c navzame raztopljivih rudninskih snovi. Po dolgem potovanju in prenavljanju se prikaže voda kot slatino v oziil sicer praktični zdravnik nn Dunaju, а je v sezonskih mesecih skoraj 40 lel deloval kol kojiališki zdravnik v Rogaški Slatini. Kol tukajšnji rojak je ljubil svojo domačo zemljo, posebno večerne izlete na Donočko goro. Sčasoma je privabil na vrh trume domačinov in tujcev, med temi goste iz Иоиамке Slatine, ki so mu z ustno in pisano besedo pomagali budili smisel z.a planinstvo na Donački gori. Prav simpatično je npi?n! pot na Dona*l-:o goro let« 1855 O. I'., član turističnega kluba na Dunaju. ■SU I N □ * S UNION 1 Veseloigra vedrega humorla ln sabave luemâko ,,Wteu aneverkauftl") Veronika Hans Mosor, Greti Tbelmer. Theo Llngen Danes nepreklicno poslednjičl LOGA Na sploino žello občinstva, kl se filma ne more dovol] nagledati - podallšano! Rose Marie »lageropereta sezone i Čarobno petle, krasna glasba i Romantična vsebina Jaanette Mac Donald — Nelson Eddy Danes nepreklicno poslednllči TE l. 21-2-4 MATICA Pretresljiv fllm po romanu T. Stovena „Der Schtmmelrelter" Valovi ljubezni MARIANNE НОРРЕ, MATdlAs W1EMANN Radio Programi Radio Ljubljana t Točen program domačih in tujih postaj vain nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. 5 redu, -jo. januarja: 12 V i rtu 07.1 (ploSiV) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, upored, obvestilu — 13.15 A se mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza - IS Marijan Trntar: Kncžica Ilragu-išnna, mladinska igra vodi Ivan Pengov, izvajajo člani rnd. igr. ilru/.inu — 1S.1II 1'ruvnu ura' Zakonsko pravo v predhodnem načrtu držuvljunskegu zakonu za kraljevino Jugoslavijo (vseuč. prof. g. dr. lîauo Kušej) — 19 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestila 19.30 Nuc. ura: Nastanek jugoslovanske vasi (Ivo Kranlč iz Zagreba — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukinnr), v II. odmoru: Cas, vreme, poročilu, spored. Drugi programii Srrda, 20. januarja, llrlgrad: 19..VI Srbski večer. - Zagreb: 20 Ljubljana. — Dunaj: 20 Madjurska zabavna glusba. — 21.43 Sohubertovu klavirska glasba. — 22.20 Hal v Schiiiibrunnu. — Budimpešta: 30.05 Ma-«l.iurska narodna glasb» — Trsi —Milan: 17.15 Violina iri klavir. — 22.10 Sodobna italianska glasba. — Itim— llari: 20.141 Pucclnljevu opera Tosca . — 1'raga: 19.20 Vojaška godba. — 211 Plesna glasba. — 20.45 Musorskegu skladbe. — Varšava: 21.40 ivomorni koneert. — Kri-nigsberg: 20.1(1 Plesni večer. — Fra nI; fur t: 211.10 Operni koncert. — Stuttgart: 20.45 Seluibertov ciklus. — Be-romiinster: 20.10 .1. Straussov koncert. — 21.55 Švicarska nnrodna glasba. — Strassbourg: 21.30 Simfonični koncert. Golnik V dvorani zdravilišča na Golniku je v nedeljo zvečer ob pol S predaval g. dr. Dvornik o metodah raznarodovanja na ozemlju ob Soči in Adriji ter ob Gospej Sveti. Naše narodne manjšine bodo same le težko vzdržale naval raznarodovanja, zato jo dolžnost nas vseh, ki tvorimo enolno narodno telo, da le naše manjšine podpiramo. Zavedati se moramo, da se naše manjšine ne bore le zase, ampak za nas vse. Naša sveta dolžnost je torej, da narodne manjšine moralno podpiramo in delamo na tem, da ohranijo svoje kulturne pridobitve in ludi kulturne slike z nami. Sodražica Zadnja pot »gospoda Pavleta«. Žalostno turobno so pozvanjali sodraški zvonovi, ko je avto-furgon pripeljal zemske ostanke g. Pavla Zajca. Vrli sodraški župljani so dokazali, kako visoko cenijo umrlega sorojaka. V stotinah so se udeležili pogrebnega sprevoda, ki ga je vodil ribniški dekan g. Skubic v spremstvu 10 duhovnikov, ki so prihiteli počastit umrlega sobrala. Kes veličasten je bi! ta sprevod, ki je dokazal, kako je naše verno ljudstvo vdano duhovništvu. V cerkvi je pokojnemu govoril v slovo g. dekan Skubic. Ko so polagali g. Pavla v grob, so narahlo padale snežinke. In ko se je končno g. katehet Tomé v iskrenih besedah poslovil od pokojnega ter so pevci občuteno odpeli nagrobnico, je vse objela bridkost. Moški zbor, ki je pod vodstvom agilnega g. kaplana Fabianija odpel res dovršeno nagrobne ža-iostinke, zasluži vso pohvalo. MALI OGLASI V malih oglasih velja «aaka besede Din 1'—j ienltovanjskl ogleel Din 2 —, Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglail se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri ogleslh reklamnega snačaja se račnna enokolonska S mm pelllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Posestva Posestvo dela ti skrbil Ogla« tvo) kupca bri dobi A ie v skrbeh u га denar, boš hišo kupil gospodari Hotel na Jadranu moderna stavba, nedovr-šena, 16 prostornih sob, tekoča voda. Romantičen kraj na peščeni plaži. Lep rnzgled ln samota. Reftektantl z vsoto zu dovršltev naj se obrnejo za Informacije na lastnico : Mladenka Sumlč, Podgora, Dalmacija, (p) Proda se posestvo v Luneovcm pri Radovljici, obstoječe lz hiše, hleva, drvarnice in njive v Izmeri 46 ' m' — po ugodni ceni, event. tudi na hran. knjižice. Posebno ugodno za upokojence. V rušati pri Gospodarski zvozi v Ljubljani. (p) V Brežicah ln okolici eo naprodaj hišo, stavblšča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi In zaokroženi deli Attemsove-ga veleposestva. Vprašati Ing. Mlklau O., Brežice Hiša v Ljubljani z gostilno In trgovino ter dvema stanovanjema — in dve gozdni parceli, ki mejita do glavne ceste, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 991. (p) Hišo z lokalom ter dvoriščno poslopje v sredini mesta, s Štirimi stanovanji — ugodno prodam. Maribor, Koroška C0 Obrt Posteljne vložke izdeluje in jih sprejema v popravilo Andlovic, Ko-menskega ul. 34. (t) ШШапја Od Ljubljane va do Kranja tožen išdeš stanovanja, lo гакај ne inscrirai1 Šivalne in pisalne stroje, perzijske preprogo lil drugo manjše predmete vzumo v komisijsko prodajo: »Pri Makedoncu.', Kolodvorska ulica. (1) VINA jrvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Jekleno lopato za sneg dobite za 10 Din samo v žcleznlni Fr. S t u p 1 c o . Ljubljana, Gosposvetsku I Najboljši trboveljski premog brez prahu nudi I- Pogačnik trgovina s kurivom Bohoričeva ulica S Telefon 20-S9 Na vsa zimska oblačila dujomo 13—20' Pri Proskerju, cesta 14. » popusta Sv. Petra O) Sveže najfinejše norveške ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Nogavice, rokavice ln pletenino Vam nudi v veliki Izberi najugodneje In najcenejo tvrdka Kari Prolog, Ljubljana, židovska ulico in Stari trg. (1) Trisobno .tanovanje s kopalnico, oddam. Gledališka ulica 7, Iieetliov-nova 15, Zrinjskega 7. č Trisobno stanovanje v centru mesta sc takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1000. 1 PREMOG vreča Din 20'-DDVA « Din 8- ^ dostavljaj* /4 dom s\ RESP1/IN LOJZE Borštnikov trg LJUBLJANA - Telefon 33-53 Drsalice »Jaclcson Haines« in druge, nu«1' po znižanih cei\ah železnlna Fr. Stu-plea, Ljubljana, Gosposvetska cest? 1. (1) Perzijski preprogi stara 2.55 x 1 m, In novejša 1.44x3 m. poceni naprodaj »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. Stanovanje štirih sob sončno, v I. nadstropju, brez kopalnice, so odda s 1. majem. Pojasnila daje pisarna dr. Frlana, Miklošičeva 4. (O Poceni prodam kratek mestni kožuh za večjega gospoda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 991. (1) Kupimo Denarja r lepu kot petka! Vrav radi bi ti dali ga Kar nudiš nam vse kupimo m vse pošteno platamo Staro zla!©, zlafo zobovje in srebrne krone kupujem oo naivišiib dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Denar — sneta vladar! Le plaiaj var oglasov. l>a kmalu zla'ih iasoo zašije tebi iar. AL Planinšek lastnik trg. agenturc za bančne In kreditne posle v LJubljani, Beethovnova ulica 14-1. - Telefon 85-10 vam izposluje vnovčenje terjatev ln pri donarnlh zuvodih najku-lantneje t.koj v gotovini II Zivôli ii Živali tn itva'ice ti delajo vese1 ie ve nimaš jih, oglasi se, mi spolnimo ti želje. čistokrvne nemške doge zlatoruinene barve, tri meseeo staro, se oddajo poceni v dobre roke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1195. (J) Meteor pade z neba 12. Prečudni stezosledci. In so po kratkem beganju črnega petelina res srečno ujeli. Med divjim petelinjim lovom se jim je pridružil še tovariš Dolgin. Tinček si je posadil ujetega petelina med kolena in ga krepko držal, Dolgin pa mu je z žepnini robcem zavezal glavo. Nato je Tinček privezal petelinu okoli leve noge še dolgo vrvico in ga postavil na tla. Petelin je ves zbegan opletal z zavezano glavo in kakor ponorel skakal okoli. Kaj takšnega pa še nek se je zarežal Dolgin in majal z raz-mršeno glavo. »Lo kdaj ste že kje slišali, da bi ubog petelin komu pokazal pot do meteorja?!« »Brigaj se za svoje reči in ne vmešavaj se v naše posle!« ga je ogorčeno zavrnil Tinček. »Napravil bom ta poskus, čeprav se ves svet na glavo postavil« Ker smo stari prijatelji, pač ne bomo Tinčka pustili na cedilu, > > 3 -«o o " '5 e (0 3 C o -a » eu » 0=2 8-* ® 2 "t; a "H -§2" 0 a-Ss S об^ Ca o — »tj s в S-S-S So. t: Ш -C J3 J) -JNN Za Juaoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel če£ Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčie Načeta socialnega skrbstva Ob predavan ju dr. Petra Zenkla Češki javni delavci ne budijo pozornosti le po tem, da gredo vsaki zadevi do dna in zrejo nanjo filozofsko, to se nravi, da poiščejo in položijo načela vanjo, temveč kažejo družno osnovno izhodišče svojemu gledanju, ki poteka iz Masarykove humanistične etike in socialne folozofije. Vsi pa nosijo značilnost češkega naroda, ki je v neki meri skupna tudi Slovencem, to je zdrav čut za realnost. Tako je pokazal tudi dr. Zenkl poglobljeno poznanje problema, ki mu služi, in prav tako je praktična stran njegovega dela, kakor je je razodel na_ svojem predavanju, ozira na psihološka in etična načela. Dr. Zenkl ne pozna le naravo in nagibe ljudi, ki so potrebni javne skrbi. — v enaki meri je obrnil pozornost na splošne družabne okol-nosti in na današnjo strukturo javnih organizacij. V ospredju je zmerom vprašanje otrok, njih zdravje in vzgoja. Tu ne prihajajo v poštev samo tisti velikomestni gamini, ki jih na primer francoska literatura pozna že na začetku 19. stoletja. Mnogo več pažnje je treba med nami posvetiti otrokom, ki živijo v revščini, bedi in zlomljenem moralnem in telesnem zdravju svojih staršev. Kadar predstavniki praških socialnih ustanov opazijo, da je kje otrok, ki je ogrožen, najprej pogledajo v njegovo družino. Prvenstvena pomoč gre osnovni celici človeške družbe, prva skrb služi njenemu varstvu in ohranitvi. Samo takrat, kadar je družina popolnoma razkrojena, prevzame otroka javna skrb. Takšno naziranje in prizadevanje se brez zadržkov ujema s krščanskim in katoliškim socialnim naukom in ni nobenega dvoma, da takšne težnje tudi pri nas oblikujejo javno delo, čeprav ga mnogokrat celotne politične okolnosti znatno okrnejo. Važno in odločilno vlog igra v socialnem skrbstvu način njegove organizacije in izvedenje njenega delovanja. Poleg javnih ustanov imamo povsod mnogo društev humanitarnega in karitativ-nega značaja, in izhajajo iz zasebne inicijative. Ta društva delujejo ločeno in največkrat nimajo med seboj nobenih stikov. Zato se lahko zgodi in dogajalo se je, da istočasno posvečajo svojo skrb na istem področju, kar je brez dvoma neprimerno. Na eni strani se pojavi neka konkurenca organizacij-skè zavesti in moči, kar na koncu vodi v nasprotja in medsebojno slabitev, na drugi strani pa ostanejo zapuščeni in zanemarjeni tereni. Dr. Zenkl se v svojem območju ni postavil proti zasebni inici-jativi, temveč je po načelu koordinacije uveljavil delo tistih organizacij, ki služijo socialnemu skrbstvu. Dolžnost javne pomoči imajo seveda tudi država in občine. Toda predvsem leži vsa stvar, kakor je povdaril dr. Zenkl, na razpoloženju in duhovnem stanju vseh ljudi, na njihovi zavesti in odnošajih do človeka. Brez ljubezni ni ničesar v življenju. Vendar tista salonska usmiljenost nima nobene vezi z ljubeznijo, lo samo je razodel, naložil in polrdil Jezus Kristus. Saj je tudi g. predavatelj povedal, da je z javnim denarjem lahko vršiti socialno skrbstvo, ali prava moč in veličina tega skrbstva sloni na sposobnosti žrtvovanja, katero premorejo posedujoči ljudje. Zato gre obenem za poglobljenje socialnega čustvovanja v družbi, ki bo spontano utrlo pot tudi primernemu družabnemu redu brez vseh učenih ali |>onarejenib teorij. Na dnevnem redu naših dni so delavci s svojo brezposelnostjo, pomanjkljivo preskrlio in zaščito. Socialne dejatve učinkujejo prav za prav le napol in se mnogokrat izvršujejo tako, da žalijo dostojanstvo človeka, kar marsikoga demoralizira. Praška občina noče, da bi zdrave in za delo sposobne ljudi postavila v položaj, v katerem hi sprejemali miloščino, temveč jih zaposli pri tistih javnih delih, ki se ta čas sploh ne bi izvajala. Tako drugi, že zaposleni delavci niso ob kruh. Prav to čuvanje človeškega dostojanstva v moralnem in stvarnem pogledu je najbolj še varstvo pred komunizmom. Če pogledamo praktično stran Zenklovega dela, ki nam ga je s projekcijami tudi nazorno pojasnjeval, moramo samo spoštovati ta prizadevanja, ki so izzorela v Masarykove domove, enega najlepših spomenikov socialne kulture v Evropi. Tain so stari ljudje in otroci, ogroženi in pohabljeni. Ali Masarykovi domovi niso sanatorij, temveč okrevališče, kjer se zlasti otroci opomorejo v zdravstvenem in vzgojnem pogledu. Pri nas nimamo tako velikih ustanov niti sredstev zanje. Ob skromni zunanjosti preživljajo naši otroci vendar v bistvu na enak način svoje počitniške mesece po javnih kolonijah in upajmo, da nas bo predavanje g. dr. Zenkla privedlo k pozornosti, ki ho še bolj poglobljena v naši misli in dejavnosti glede socialnih zadev. Pojav hripe po vsem svetu. Kakor vsako leto, isto tako se je tudi letos razširila hripa po vsem svetu Časopisi so polni člankov, kako se obvarujemo hripe, zlasti pa, kako se zdravi hripa. Zdravljenja so različna, a eno je gotovo, da se poleg ostalega zdravljenja priporoča lahka masaža telesa navadno zvečer v postelji. Za masažo se zelo priporoča .ALGA". Namočite krpico z „ALGO", nalahko natrite vrat, čelo, prsa, ledja, noge in roke. .ALGA" osvežuje in jači. Ta način masaže je lahek in zdrav. „ALGA" se priporoča kot obrambno sredstvo proti hripi; dodajte kozarcu vode 1 malo žličko „ALGE" ter izperite večkrat na dan nos, usta in grlo. »ALGA* se dobiva povsod i steklenica Din 12—. Dr. Zenkl obiskal socialne ustanove Včeraj dopoldne je dr. Zenkl v spremstvu podžupana dr. Ravniharja (mestni župan dr. Adlešič, ki ga je povabil, je namreč zadnje dni zaradi družinske žalosti zadržan) obiskal češkoslovaškega konzula Miniovskega, ravnateja mestnega socialnega urada g. Svetela in druge osebnosti ter razne mestne socialne važne ustanove v Ljubljani. Prvi obisk dr. Zenkla je bil pri mestnih poklicnih in prostovoljnih gasilcih. Dr. Zenklu na čast so obojni gasilci vprizorili alarm. Polnoštevilno so se zbrale vse gasilne čete. V imenu poklicnih gasilcev je dr. Zenkla pozdravil poveljnik g. Janez Furlan, v imenu prostovoljnih gasilcev pa poveljnik g. Prietovšek. Dr. Zenkl je imel posebno lep vtis organizaciji mestnega poklicnega gasilstva in reševalne službe, ki sicer ni popolna, vendar je urejena v duhu moderne gasilske misii, kakor je izvedena po vseh večjih evropskih mestih. Nato je dr. Zenkl obiskal otroški dom, kjer ga je pozdravil upravnik g. Jože Beguš. Otroški dom je napravil na dr. Zenkla lep vtis, Izrazil se je: >Malo, toda vzornoc. Podžupan dr. Ravnihar je nato odvedel dr. Zenkla v Rdečo hišo na Poljanah. Dr. Zenkl si je to največjo stanovanjsko hišo v Ljubljani dobro ogledal, nato povprašal, kakšne so najemnine in kakšne so plače nastavljencev. Povedali so mu, da povprečno plačujejo stanovalci 800 din mesečno za stanovanje, njihove plače pa so okoli 2400 din. Dr. Zenkl je povedal, da je na Češkem boljše, ker plačujejo v takih komunalnih hišah ljudje |»o 800 čk letno, imajo po 3 sobe s kopalnico in pri-tiklinami, toda polovico prispevkov za hiše daje država. V zavetišču za onemogle т Japljevi nlici so pozdravili dr. Zenkla načelnika socialnega odseka kanonik dr. Klinar, upravitelj Langus in mestni fizik dr. Rus. Dr. Zenkl se je o tem zavetišču izrazil zelo pohvalno. Ginljiv je bil razgovor, ko je najstarejša oskrbovanka 97-letna Marija Petričeva, v preprostih besedah razložila ustroj zavetišča. Dr. Zenkl ji je dejal, da pride na njeno stoletnico prav gotovo v Ljubljano. Neka druga starica pa je zapela gostu na čast šaljivo pese n. V Slajmarjevem domu je pozdravil odličnega gosta ravnatelj g. Peter Klinar, za njim pa glavni zdravnik dr. Kramarič. Dr. Zenkl je videl, da vlada v Slajmarjevem domu, ki je delo zasebnih nameščencev, vzoren zavrni. Dr. Zenklu so pokazali tudi načrte, kako nameravajo povečati zavod, še izboljšati vse naprave v zavodu, zlasti pa povedati operacijsko sobo. V dvorani Okrožnega nrada je dr. Zenkla pričakovala večina uredništva OUZD. Dr. Zenkl se je podpisal v častno knjigo. Nato ga je pozdravil predsednik OUZD urednik Kremžar. Sporočil mu je dobrodošlico in mu pojasnil načine, kako pri nas rešujemo socialna vprašanja. Dr. Zenkla je pozdravil tudi glavni ravnatelj OUZD dr. Bohinjec. Dr. Zenkl je odgovoril, da se v OUZD počuti kakor doma, ker je na Češkem sam šef enakega zavoda, naglasil pa je, da imamo v Sloveniji samo zavarovanje proti bolezni in poškodbam, na Češkem pa imajo že zavarovanje za starost. Pred desetimi leti je bilo socialno zavarovanje na Češkem tudi preprosto, toda počasi je napredovalo. Bile so hude borbe, toda glavna borba je veljala za to, da se javno mišljenje pridobi za splosno socialno zavarovanje. To se je na Češkem posrečilo. Danes vsak inteiigent na Češkem razume socialna vprašanja. Dr. Zenkl si je ogledal nato vse naprave in zdraviliške nmbulatoriie v Okrožnem uradu ter se je zelo pohvalno izrazil o njih. Dr. Zenkl je nato vrnil obisk ljubljanskemu županu dr. Adlešiču in mu izrekel sožalje k družinski žalosti. V Vajeniškem domn т Kersnikovi nliei so pozdravili dr. Zenkla prior križevniškega reda p. Učak, kanonik Stroj in katehet Tome. GO. Stroj in Tome sta razložila dr. Zenklu, kako je prišlo do ustanovitve Vajeniškega doma, namreč zaradi zasebne dobrodelnosti. Pojasnila sta mu, kako skrbi Vajeniški dom za približno 120 vajencev, ki imajo hrano, oskrbo in vzgojo v domu Dr. Zenkl si je ogledal Vajeniški dom ter je ostrmel, kako da imamo v Ljubljani tako vzorno oskrbo za najbolj bedne delavce, to je za vajence. V Delavskem domu sta pozdravila dr. Zenkla ravnatelj Borze dela Vončina in upravitelj doma Pelan. Dr. Zenkl si je ogledal sobe, tako moške kakor ženske, in pa prenočišča. Ogledal si je tudi kuhinjo, kjer so bili ravno pri kosilu delavci. Dr. Zenkl je bil nad sedanjo organizacijo Delavskega doma ves navdušen ter je izjavil, da je le malo lakih ustanov v Evropi. Dr. Zenkl je nato obiskal še skadišče Rdečega križa, kjer mu je upravitelj Jagodic razložil, koliko je Rdeči križ ze to zimo razdelil med potrebne ljudi, tako obleke, čevljev in premoga. Dr. Zenkl je g. Jagodicu prisrčno čestital k uspehom njegovega dobrodelnega dela. Za predpustne prireditve si nabavite najrazličnejše papirnate čepice. papirnate serviete, girlande, serpentine itd. pri tvrdki M. TICAR, LJubljana Društva popust! Red v gostilne — zaradi miru v družinah Pred kratkim smo v »Slovencu« opozorili na zlorabe določil glede točenja alkoholnih pijač in ziasti glede točnega izvajanja policijske ure, ki se izigravajo na nešteto »prijateljskih« in »zasebnih« načinov. Nadaljevanje tega našega opozorila je sledeči dopis: Za dopis г dne 13. januarja 1937 pod naslovom »Kaj pravite?« se cenjenemu dopisniku prav prisrčno lepo zahvaljujemo, ter želimo, da bi se mu pridružilo še kaj več tako koristno in dobro mislečih dopisnikov glede izvrševanja gostilničarskih policijskih ur in drugih določb. Tu se dela družinam nepopisna krivica. Nihče, ki ne poskuša sam. ne more razumeti bolečin, ki jih zakrivi ravno gostilničar, ki ne upošteva in ne izvršuje določene mu postave. Do polnoči so skoraj vse gostilne odprte, po polnoči pa zaprejo pijane goste notri in pijejo, dokler ne postanejo samemu gostilničarju dovolj nadležni. Ako pride med tem časom še kak vinjen vinski ratec trkat na vrata, ga seveda spustijo notri, če pa prie žena po svojega moža, se ji ne odpre. Ko postanejo pijanci gostilničarju nadležni, (in to se zgodi okrog 2, 3, do 4 ure zjutraj) jih šele spuste domov in doma je pa potem razdejanje, ki ga je zmožen samo pijanec. Zato lepo prosimo in zahtevamo, da se to prepreči, ker tukaj lahko napravi oblast mnogo dobrega posameznim družinam in državi. ' Cenjenega dopisnika pa še lepo prosimo, naj se nas ob priliki še spomni v »Slovencu« in kjerkoli, zn uspeh mu bomo zelo hvaležne. V imenu mnogo prizadetih žen (slede podpisi). Kdo je pristojen za uredilev takih zadev? Naj uveljavi svojo oblast, stvar ni malenkostna. K nedet[shi manifestaciji JRZ v Ljubljani Dolga kolona Bežigrajrev, Siškarjev in njihovih sosedov koraka proti Unionu. Pogled na sadnji del velike unionske dvorane med nedeljskm zborovanjem JRZ. Pred hotelom Union med zborovanjem. K zadnji amnestiji Zadnji amneetijeki tikaz je poleg abolicije za nekatere prestopke dal pomiloetilev tudi za že piavomočno izrečene kazni, če so epolnjeni v ukazu navedeni pogoji. Po ustavi ima krona pravico pomiloščanja. Pomilostitev je eicer izredna milost, vendar je naravno, da mora vlada gledati na to, da tudi ta izredna milost ne nasprotuje duhu enake pravičnosti za vse in pravnemu čutu. Ne bi bilo v duhu pravičnoeti n. pr. če bi «e pomilo-etili le obsojenci z začetnimi črkami A do K, oni z začetnimi črkami L do 2 pa ne. Tudi zadnji amneetijski ukaz ima, če se ga strogo dobesedno intrepretira neke neskladnosti, Bilo bi umestno in pravično, če bi minister pravosodja te neskladnosti z dodatnimi pojasnili glede interpretacije ukaza odpravil. Ukaz govori o kaznih, izrečenih na podlagi pravomočnih sodb, to se pravi, na podlagi sodb, ki so bile na dan 5. januarja, ko je bil ukaz izdan, že veljavne, bodisi da ni bil pravočasno vložen proti njim ne priziv ne revizija, bodisi, da je do 5. 1. 1937 bila že izdana sodba druge inštance. Tu pa pride lahko do absurdnosti, ki nasprotujejo pravnemu čutu. Vzemimo primer: Dne 1. avgusta 1936 so se izvršile tri tatvine ki so v bistvu enake in pri katerih so tudi osebne razmere storilcev enake, in sicer ena v Novem mestu, ena v Celju in tretja v Ljubljani. Tat v Novem mestu je bil 1. oktobra 1936 obsojen na 6 mesecev strogega zapora, a se je pritožil proti kazni, pa je apelacijsko sodišče priziv 15. decembra 1936 zavrnilo. Tat v Celju je bil v Celju 1. novembra tudi obsojen na 6 mesecev, pa se ni nihče prizval proti sodbi, kazni pa ni nastopil, ker mu je sodišče dovolilo odlog nastopa kazni do 15. januarja 1937. Tat v Ljubljani, ki je bil isto tako na prostosti, je vsled večje zaposlitve sodnikov pri ljubljanskem sodišču, bil sojen šele 15. novembra 1936 in obsojen na 5 mesecev strogega zapora ter ee ni pritožil, pač pa se je prizval državni tožilec zaradi prenizke kazni, a je apelacijsko sodišče 8. januarja 1937 priziv zavrnilo Imamo torej tri enaka, na isti dan storjena dejanja od enakih storilcev, ki so bili obsojeni na enake kazni. Ker pa je sodba za ljubljanskega storilca brez niegove krivde postala pravomočna šele 8. I. 1937, torej po 5. januarju, ljubljanski storilec ni deležen po-miloSčenja in mora kazen nastopiti, dočim sta njegova kolega v Celju in Novem mestu pomi-loščena. To ne odgovarja čutu pravičnosti. Ali pa vzemimo drug še bolj drasrtičen slučaj. Dva brezposelna sta skupaj 1. oktobra 1936 na ljubljanskem kolodvoru skušal« ukrasti železniški upravi nekaj kilogramov premoga, pa so ju zasačili in ju, ker sta dejanje takoj priznala, pustili na prostosti. Razprava «e vrši 15. decembra 1936. Eden storilcev pride k razpravi, drugi pa ne, ker je zbolel in ee zato postopanje proti ne-došlemu izloči. Prvi je obsojen na 3 mesece. Proti drugemu se vrši razprava 7. januarja 1937 in je tudi obsojen na 3 mesece. Ker «e proti nobeni sodbi nihče ni pritožil, sta obe sodbi postali takoj pravomočni. Prvemu, sojenemu 15. decembra 1936, je kazen odpuščena, drugemu sojenemu 7. jan. 1937 pa ne, dasi je storil istočasno isto dejanje kot prvi in se razprava proti njemu brez njegove krivde ni mogla izvesti 15. dec. 1936, Iz vsega sledi, da bi bilo najbolj pravično, če bi ee popolnoma, oziroma deloma odpustile kazni za gotova dejanja, izvršena do dne izdaje amnestije, tako da bi se amneetijski ukaz uporabil še le kasneje, ko bi postala sodba pravomočna. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. 0(rl. ro(f. 8. br. 80474'35. Krvav zločin pri Ormožu Maribor, 18. januarja. Iz Ormoža nam poročajo o zločinu, ki se je .dogodil v Podgorcih pri Sv. Tomažu. Vinjeni fanljo so se slepli ter v pretepu zabodli Franca Slamer-Ska, posestnikovega sina. Z nožem ga je sunil Franc Kranjc Iz Lastigorcov. Slameršek ie poškodbam podlegel. Državno pravdnlštvo v Mariboru j" odredilo obdukcijo. Kaj pravite? Poštenost in absolutna zanesljivost uradnikov je velikega pomena z a vsako urejeno družbo. Pred kratkim pa je n neki urad v Sloveniji prišel krošn jar, dn bi mu podaljšali krošnjursko dovoljenje, ki mu je ie poteklo. Uradnik je zapisal ose potrebne podatke in dejal krošn jar ju, naj se čez kak dan vrne po dovoljenje. Krošnjar pa je potesnil iz umazanega žepa denarnico in počasi naštel 5 din in jih ponudil uradniku in se pri tem še opravičil, naj ne zameri, da nima cigaret, s katerimi bi mu rud postregel. Uradnik se je začudil, kaj naj bi to pomenilo in jc kroš-njarja nekoliko izprašal, če je morda to njegova stalna navada, la mu je radevolje razložil, da v njegovem domačem kraju — doma je od zelo, zrlo daleč — vsak akt leži cele tedne in celo mesece o pisarni, če človek uradniku nekoliko ne »postrežeRazlagal je, da to ni podkupnina, ampak samo znak vljudnosti, ki naj uradnika nagne k rednejšemu poslovanju, '/.a krošnjarja je 5 din že taka vsota, da ji prisoja celo vpliv na točno izvrševanje dolžnosti. Slovenski uradnik pa je moža poučil, da mora uradnik poslovati točno in o redu, ker je za to postavljen, ne pa zaradi kakih izrazov >vljudnostic. Pa se je krošnjar čudil in ob odhodu dejal: >Kod nas toga Svoji R svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PERIOIV pralni prašek — naš slovenski izdelek. Koledar Sreda. 20. januarja: Fabijan in Sebastijan, mučenca. Novi grobovi V Domžalah bodo danes popoldne ob 4 pokopali uglednega tovarnarja in posestnika go-ф. Alojzija Škrabarja, ki je po hudi bolezni v nedeljo zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pokojni gosp. Skrabar je bil veren krščanski mož, ki je v krščanskem duhu vzgojil tudi svojo družino. Bil je vedno zvesi prislaš bivše SLS in sedanje JRZ. Tudi v najhujših časih je sta! trdno na strani prijateljev dr. Korošca. Z naročanjem je vedno j>od-piral katoliške liste in tudi »Slovenec« ga šteje med svoje dolgoletne naročnike. Bil je na glasu kot dober in skrben gospodar. Svoje podjetje je dvignil do !ef>e višine. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje! -(- Msgr. Matija Bilban. Iz Gilberta. država Minnesota v Sever.ni Ameriki, je prišel brzojav, da je dne 13. t. m. po daljši bolezni umrl tamkajšnji g. župnik msgr. Matija Bilban. Pokojni gospod, dobrotnik cerkve v Zapogih. je bil rojen 21. februarja 1863 kot sin kmetskih staršev v vasi Dorniki, župnija Zapoge. in je odšel že 1. 1883. kot dijak za misijonarja v Ameriko. Tam je bil ludi posvečen v duhovnika, služboval je potem na več krajih in nazadnje veliko let kot župnik v Gilbertu. Bil je zelo ugleden in spoštovan slovenski duhovnik, odlikovan tudi od sv. očeta za tajnega komornika z naslovom monsignor. Bog daj dobremu gosjiodu večni mir! Sorodnikom naše sožalje! -f" V Brezovici pri Zagrebu Je umrl duhovnik zagrebške nadškofije gosp. Josip I) u 5 i č, ki je nekdaj služboval v lavantinski škofiji. Naj v miru počival Osebne vesli — Iz banovinske službe. Ekonomski uradnik pri banovinski bolnišnici v Mariboru, Zerovec Franjo je napredoval za banovinskega administrativnega uradnika v VI. |x>Iožajni skupini. Za banovin-skega uradniškega pripravnika pri banovinskem ribogojskem zavodu v bohinjski Bistrici je postavljen ing Jošt Josip. Arh. uradnica pri državni šoli za sestre v Ljubljani Sircelj Amalija je napredovala v IX. položajno skupino. Za banovinskega uradniškega pripravnika in tajnika okrajnega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah je postavljen Košir Ivan. Administrativni uradnik pri banovinski bolnišnici v Celju Apih Vilko ie premeščen k okrajnemu načelstvu v Novo mesto. Geržina Ana in Trampuž Marica, obe pri banski upravi v Ljubljani, sta napredovali za zvaničnici prve skupine. Istotako je napredovala za zvaničnico IV. skupine Velej-Ramšak Vilma pri okrajnem načelsivu Celie in Jezernik Pavel pri okrajnem načelstvu v Preva-Ijah Za služitelja prve skupine so napredovali Usenik Martin in Kamenšek Jakob pri banski upravi v Ljubljani, istotako Meteljko Alojzij pri okrajnem načelstvu v Krškem in Abina Andrej pri okrajnem načelstvu v Laškem. = Poročil se je dr. Jože Strnad. okrajni sanitetni referent v Logatcu, z gospodično Maro Verbičevo. Obilo sreče! — Pri zaprtju motnjah * prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josel grenfice«. — Nadškof Stcpinac v Splitu. Zagrebški nadškof koadjutor dr. fctepinac se je pripeljal na kratek odmor v Split. Z njim sta prispela splitski škof dr. Bonefačič in dubrovniški škof Carevič. Nadškof dr. Stepinac je gost splitskega škofa. Ob tej priliki bo obiskal tudi hvarskega škofa Pušiča. Skof Carevič je odpotoval v Dubrovnik. — Cisterne in napajališča bodo v letošnji gradbeni sezoni zgradili v več krajih na Dolenjskem. S tem bodo izvršena najvažnejša dela za vodno oskrbo teh krajev, ki jim sicer zdrave vode zelo primanjkuje. Tehnični oddelek banske uprave je že izdelal vse potrebne načrte in proračune. Te dni je gosp. ban dr. Marko Natlačen vse te načrte [>o-trdil in odredil, naj tehnični oddelek banske uprave začne takoj z gradbenimi deli, kakor hitro bo to dopuščalo vreine. Potrebne cisterne in napajališča se bodo gradila v vaseh Bojanci in Vrhovci v občini Adlešiti, nadalje v vasi Bistrica v občini Črnomelj in v Dobrničah v novomeškem okraju — Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca_ v Celju za dijake visokih šol in za dijake srednjih šol za šc'-ko leto 1936/37. Ker je kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju dobil na razpolago zopet nekaj obresti, razpihuje dijaške ustanove za šolsko leto 1036'37. Za štipendije smejo prositi di-aki slovenske narodnosti Prednost imajo prosilci, ti so s pok. gosp. Antonom Kolencem v sorodstvu ali svaštvu in domačini iz Gornjegrajskega okraja. Radi izredno nizke obrestne mere so kuratoriju na razpolago le tako mali zneski, da bo v bodočem letu mogoče oddati samo nckai štipendij Zato opozarja kuratorij, da naj vlagajo prošnje samo naj- t potrehnejši dajaki. Srednješolci morejo dobiti štipendije !e ako študirajo v Celju. Izven Celja *e ttiore ustanova srednješolcem podeljevati le, ako so sorodniki Antona Kolenca. Vse prošnje se morajo vložiti izključno le piemeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. F.rnesta Kalaua. advokata v Celju.« Viso-košolci morajo vložiti te prošnje na od kuratorija izdanem formularju, katerega dobe proti vpošiljat-vi gotovih izdatkov v znamkah za en dinar pri pod|>isanem kuratoriju — Srednješolci vlagajo navadne prošnje brez formularjev. Na vrhu vsake prošnie mora biti napieano šolsko leto: 1936/47. Rok za vlaganje prošenj j>oteče 31. januarja — Zalivala. Ravnateljstvo dijaškega semenišča v MarilHiru se najlepše zahvaljuje Hranilnici in posojilnici na Prevaljah za dar 100 Din namesto venca na grob dolgoletnega člana načelstva gosp. Petra Kordeža. — Proračun okrajnega cestnega odbora kamniškega znaša 1,481.168 Din in ie za spoznanje nižji od lanskega. Doklade so ostale na isti višini 20% kakor lani. V novem proračunu je predviden za nove zgradbe samo manjkajoči prispevek k gradnji mosta čez Nevljico na Vrh polju in znesek 200.000 dinarjev za nadaljevanje gradnje luške ceste. — Davčna podlaga kamniškega okraja se je zmanjšala od lanskih 1,567.000 na 1,510 000 Din. Od tega odpade na zemljarino 700.000 Din davčne podlage, na zgradarino in pridobnino pa približno po 380.000 Din. — Štiri šolska poslopja za ljudske šole bodo zgradili v Banjaluki — Hripa v Splitu. Zadnji čas se je v Splitu zelo razširila hripa Po podatkih higienskih oblasti je bilo doslej v Splitu ugotovljenih okrog 5000 slučajev hripe. Bolezen se je posebno širila med siromašnim prebivalstvom. Zadnje dni se je število slučajev hripe znižalo in se lahko trdi, da epidemija ponehava. — Donava zamrznjena. Zaradi hudega mraza je Donava zamrznila in je ves promet od Dunaja pa do Zemuna ustavljen. Največji del naše trgovske mornarice je v prezimovališčih v okolici Zemuna. — Posojilo osješkemu gledališču. Finančni minister je dovolil, da sme izplačati državna hipotekama banka osješkemu gledališču pol milijona dinarjev poeojila po 7.5% obresti. Posojilo bo gledališče vrnilo v dveh letih in pol. ker prinaša gledališki dinar 200.000 Din na leto. Gledališče razpolaga tudi z gotovino 100000 Din in tako bodo za 600.000 Din nabavili železno konstrukcijo za oder nov reflektor, novo električno napeljavo itd. — V gozdu ustreljen cigan. Blizu Virovitice je mlad cigan Džanič kradel drva v gozdu. Pri tem ga je zalotil gozdni čuvaj in mu dejal, naj takoj izgine iz gozda, pa se mu ne bo ničesar zgodilo. Cigan pa se je začel s čuvajem prepirati in nazadnje pretepati Zgrabil je sekiro m zamahnil proti čuvaju. Čuvaj se je hitro umaknil in s puško ustrelil cigana, ki je bil kmalu nato umrl. — Smrt pod vozom. Iz Prevalj nam poročajo: V petek zvečer je peljal težko naložen voz po brez-niški cesti 54 letni Matija Lobej. Po nesreči pa je padel pod voz in si je prebil na desni strani lobanjo. Kolo mu je zdrobilo prsni koš in levo roko na več straneh prelomilo. Lobej je bil takoj mrtev. — Pri hripi. influenci. prehladu se navadno priporoča masaža. Za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci in prehladu namočite krpico z »Algo« ter lahno masirajte bolniku prsa, ledja, roke, noge. vrat in čelo. Masaža z »Algo« lajša bolečine, jači in osvežuje bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva povsod, 1 steklenica 12 din. — Vremenska napoved. Rvropa: Topli val z deževnim vremenom je zajel zahodno Evropo in se pomika polagoma proti vzhodu. Tu in tam sneži. Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Na zahodu dežuje, na vzhodu pa sneži. V podonavju slaba košava. Temperatura se je dvignila po vsej kraljevini. Najnižja je zabeležena v Zaječaru —9, najvišja pa v Dubrovniku +9 stopinj. Napoved za danes: Oblačno, dež, sneg. Temperatura se bo dvignila. Košava bo oslabela. Liuht'ana V sredo, 20. januaija Gledališče Drama (začetek ob 8 zvečer): Sreda. 20 jan.: »Atentat«. Red Sreda. Četrtek, 21. jan.: »Dež in vihar«. Red B. Petek. 22. jan. ob 15: »Kralj z neba«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14-5 Din. Opera (začetek ob 8 zvečer): Sreda. 20. jan.: ■»Hovanščina«. Red A. Četrtek. 21. jan.: »Ples v maskah«. Red četrtek Petek. 22. jan.: »Navihan-ka«. opereta. Premierski abonma. Predavanja Prosvetni dom v Trnovem (Karnnova nI. 14): Drevi ob 8 XI. prosvetni večr Prosvetnega društva Trnovo, predava gosp. prof. Filip Terčelj: ■»Slovenci v ogledalu«. Predavalnica mineraloškega institut» na lini-verzi: O cvetlicah-lončnicah bo drevi ob 7 predaval gosp. nadzornik Strekelj. Rokodelski dom — dvorana: Drevi ob 8 bo predaval g. ravnatelj Vinko Zor o temi: Sedanja Španija v besedi in slikah. Skioptične slike! — Vstopnino ni. Predavalnica internega oddelka splošne bolnišnice: Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima XXX. znanstveni sestanek v petek, 22. jan. ob 18. G. primarij dr. Josip Hebein bo demonstriral choleeystografije s številnimi skioptičnimi slikami. Prireditve in zabave Velika lilharmonična dvorana: V petek, dne 22. januarja, ob 8 zvečer koncert ruskega pianista Aleksandra Borovskega. Dvorana Delavske zbornice. Svoja najnovejša dela bodo čitali drevi ob 8 pisatelji dr. Bogomit Magajna, Jože Kranjc, Ludovik Mrzel in Tone Seliškar. Vstopnina 5, 4, 3 in 2 Din. Sestanki Socialni krožek SKAS. Drevi ob 8 1к> v društvenih jirostorih sestanek soc. krožka SKAS. — Na dnevnem redu je predavanje: Delavstvo in naša katoliška skupnost Društveni prostori pri sv. Petru. Moški odsek šentpeterskega prosvetnega društva ima danes ob osmih zvečer sestanek. Cerkveni vestnik Kongregacijska kapelica pri sv. Joželu. Kon-gregarija gospodov ima v sredo 20. t. m. svoj redni shod. in sicer ob pol osmih zvečer. Kino Kino Kodeljevo igra danes ROJ ZA PRAVICO (Ken Majnard). Ceno z.nižane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mesltii trg 4, in mr. Ustar. Selonbtirgovn ulica 7. Trnovčani so sprejeti novega župnika Ljubljana, 19. januarja. Trnovska fara je nocoj doživela tako lep večer, kakršnega ni že dolgo ln kakršnega v doglednem času gotovo spet ne bo. Saj so sprejemi novih župnikov v zgodovini trnovske farc kaj redki. Vprav to dokaz.uje, kako trnovski okraj priraste k srcu vsakemu dušnemu pastirju. Le težko se vsak loči od tega prelepega kraja, v katerem doživi marsikatero grenko, pa tudi marsikatero svetlo uro v delu za dušni in telesni blagor svojih žup-ljanov. Ko se je lani poslovil od trnovske fare tolikanj priljubljeni in po vsej slovenski zemlji popularni župnik in kulturni delavec g. F. S. F i n ž g a r, jo bilo Trnovčanom kar nekam lesno pri srcu. Tako so se v teku let navezali nanj, ki jim ni bil samo vzoren dušni pastir, ampak tudi izkušen svetovalec iu skrbni oče obenem, da so pogrešali povsod: v corkvi njegovih izklesanih pridig, v žup-nišču njegove včasih tako resne in včasih tako šegavo besede in na cesti njegovo markantno postavo, ki je imela za vsakogar prijazen pozdrav in nasmeh. Po njegovem odhodu ga je nekaj časa nadomestoval v dušno-pastirskem delu g. kaplan Matkovič, nocoj pa so Trnovčani slovesno sprejeli novega župnika, g. dekana Janka Cegnarja. Trnovska cerkev je bila za to priliko slovesno razsvetljena. Na zvonikih sta lesketala dva križa iz električnih žarnic, nad vhodom cerkve pa eo trnovski farani vse svoje pričakovanje in upanje, ki ga stavljajo v novega župnika, zgostili v eno samo toplo besedo, ki je blestela daleč naokrog: »V POZDRAV.« Čeprav je med sprejemom ves čas pršil droben dez, ki je spremenil zasnežene ceste in hodnike v eno samo ledeno ploščo, se je zbrala pred cerkvijo ogromna množica ljudi. Skorajda vsa trnoyska fara je bila na nogah, goste trume pa so prihitele tudi iz središča Ljubljane, da so bile tako priča za trnovsko faro tako važnega in znamenitega dogodka. Svečani sprejem novega župnika je bil na moji trnovske faro, pri krakovski kapelici na Emonski cesti. Tam je stala v dolgem špalirju šolska mladina z bakljami in dva konjenika v narodnih nošah. Novi župnik se je okoli pol 8. pripeljal v avtomobilu iz Moravč. Spremljali so ga trije duhovniki, med njimi tudi g. dr. Pogačnik in v posebnem avtobusu nioravški župan in še več drugih faranov iz Moravč. G. kaplan Matkovié ga jo z izbranimi besedami pozdravil v imenu trnovske mladine in mu izrekel iskreno dobrodošlico. Nato je novi župnik krenil za slavnostnim sprevodom proti cerkvi, kjer ga je čakala skupina trnovskih deklet v narodnih nošah in nepregledna množica ljudi. Nadvse ljubek je bil prizor, ko je mala Kocjana Ljuba, oblečena v narodno nošo, obdana od dveh dečkov, ki sta bila takisto v narodni noši, deklamirala lejio pozdravno pesem in nato izročila novemu župniku volik šoj>ek rdečih nageljnov, simbol otroške ljubezni do novega dušnega pastirja. V imenu mestne občine ljubljanske je novega župnika pozdravil občinski svetnik gospod profesor Osana. Poudarjal je, da trnovski farani z zaupanjem zro vanj in mu želijo mnogo sreče iu blagoslova v delu za trnovsko faro. Po priložnostni pozdravni pesmi, ki jo je deklamirala članica Marijine družbe l'dovièeva, je na cerkvenem pragu svečano izročil gas|K>dii župniku cerkvene ključe ključar g. Kačar. Po tem oficijelnein sprejemu je novi župnik krenil e spremstvom v cerkev, kjer je imel ob asistenci petih duhovnikov blagoslov. Mogočno jo zadonela s kora slavnostna pesem, ki jo je ubrano pel trnovski cerkveni pevski zbor. Trnovčani so napolnili cerkev do zadnjega kotička. V ospredju je slala slikovita skupina narodnih noš, ki je vtisnila vsej svečanosti poseben pečat tople domačnosti. Tudi notranjščina cerkve je bila okrašena z zelenimi girlandami in venci iz smrečja. Po cerkvenem blagoslovu je novi župnik odšel v župnišče. Pred župniščem mu je pevski zbor K rakovo-'trnovo zapel trnovsko himno »Prelepa jo trnovska fara«. Vsa množica, ki se je bila prej zbrala v cerkvi, se je razvrstila na širokem prostoru pred župniščem in nestrpno čakala, da se prikaže na oknu dušni pastir in izpregovori še sam nekaj pozdravnih besed. Medtem pa so se v župnišču poklonili g. župniku zastopniki raznih trnovskih društev. Med pokanjem možnarjev iu švigenjem raket eo fantje zapeli še drugo pesem: >Zadoni nam, zadoni...« Po tretji pesmi se je g. župnik prikazal na oknu in v kratkih, a zalo tolikanj bolj prisrčnih in zbranih besedah dal duška svojemu veselju nad lepim sprejemom, s katerim ga je počastila trnovska fara. Obljubil je, da se bo г vsem srcem zavzel zlasti za nedolžno mladino, ia zraste iz uje rod. ki bo v čast iu jionot trnove k i fari in vsej slovenski domovini. Tako so Trnovčani na najlepši način manifestirali svojo vdanost in ljubezen do novega dušnega pastira. ki mu želimo tudi mi, da bi njegov trud v prospeh trnovske fare in njenih prebivalce" obrodil mnogo božjega blagoslova! 1 Lepe slike o nedeljskem shodu JRZ in o manifestacijah dr Korošca dobite v fotografičnem ateljeju Pavločič na Poljanski cesta 12. Ciosp. Pavlov-čič natn je radevolje odstopil sliki, ki smo ju objavili včeraj na tretji strani spodaj, kakor tudi slike, ki jih objavljamo danes. I Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, da se udeleže pogreba blago-pokojnega g. Ivana Dachsa. posestnika in ljubljanskega meščana. Prvi njegov poklic je bilo delo v pasar.ski stroki. Kot osemnajstletni pomočnik je bil dne 7. maja 1881 sprejet v društvo. Udeleževal se je do zadnjega raznih slavnostnih prireditev v društvu in važnejših zborovanj. Društvo ga bo ohranilo vedno v hvaležnem sjiominu. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Prule št. 23, na jiokopališče k Sv. Križu. Svetila mu večna luči I Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo da se v obilnem številu udeleži pogreba pok. gosp. Ivana Dachsa, dolgoletnega člana in člana uprave združenja. Pogreb bo danes ob 4 popoldne Prule št. 23. — Uprava. 1 »Nova pravda« ne vleče. Nekateri gospodje od Narodne strokovne zveze hočejo v zadnjem času oživeti narodno socialietično stranko. Obnovili so glasilo »Nova pravda«, ki naj bi bilo glasilo delavstva. Pred 10 leti je »Nova pravda« kapitulirala zaradi 42.000 Din pred ^Jutrovim« koncernom in je celokupna narodno-soc. stranka stopila v SDS in pozneje v JNS. Ko je prišel Jevtič na vlado, so se narodni socialsti odločili od JNS ter se priključili v Sloveniji dr. Marušiču. Edini njihov uspeh pa Jo bil, da so dobili v roke adresar vseh mestnih delavcev in nižjih uslužbencev, katerim sedaj pošiljajo prve izvode »Nove pravde«. Dobivajo tudi pravilen odgovor. Skoraj sleherni mestni delavec in nižji uslužbenec napiše na list »Ne sprejmem!« ter ga vrne pis m o noši ali ga vrže v poštni nabiralnik. 1 Nov tip stojnic na trg«. Ljubljanske gospodinje so se dolgo pritoževale, da morajo na ljubljanskem Irgu kupovati kar pod prostim nebom, medtem ko imajo drugod po večjih mestih pokrite tržnice. Mestno tržno nadzorstvo je pričelo sedaj uvajati na Vodnikovem trgu za prodajalce sadja in zelenjave nov tip stojnic. Stojnice bodo namr<»č v bodoče pokrite z dobro platneno streho, tako da kufiovalkam ne bo treba več stati v primeru dežja ali snega kar na prostem. Prvo tako stojnico je uvedel g. čuček, ki prodaja boeanske češ|>lje. Njemu so pa sedaj sledili že drugi prodajalci. 1 Draga jabolka. Letošnjo zimo so na ljubljanskem trgu jabolka izredno draga. Kriva .je temu predVsem siaba lanska letina in pa črvivost, ki se je lani razpasla. Na ljubljanskem trgu je sicer dovolj jabolk — toda le za drag denar. Celo slaba jabolka so kar po 4, 5. in G Din, izbrana pa še mnogo dražja. 1 Gnusno ravnanje s hčerjo. Nerazumljivo jc, s kakšno surovostjo ravnajo odrasli ljudje s svojimi otroki. Te dni je pred Kresijo stal starejši potepin, ki je pretepal svojo približno 10-letno hčerko in jo glasno zmerjal. Okrog njega pa so stali ljudje, ki se niso upali vmešati se v ta .družinski prepir«. Mogli so le spoznati, da jo uboga deklica premalo naberačila ter ni mogla očetu prinesti dovolj denarja za tako nujno potrebno žganje. Oče je očitno eden izmed tistih delomrž-nežev, za katero se poteguje -Jutro* v svojih literarnih novelah, hčerka pa je ena izmed tistih, za katere se potegujemo mi, ko zahtevamo javno zaščito za mladino takih staršev. Kamnih Krajevni odbor Jadranske stražo priredi v sredo, dne 20. I m., ločno ob 20 v dvorani Narodne Čitalnice skioptično predavanje >Nnša trgov-ska in vojna mornarica«. Predava priljubljeni predavatelj g. Viktor Pirnat. Vstopnina samo 2 Din za osebo« MatibPKHc QlcdaUlit Sreda. 'JO. tsnnar.te: Zaprto. Četrtek, 21. januarja oh 20: Kadar se utrga oblale. Kod B. Zidani most Nedavno je nastal v vasi ftt Peter (Majland) pri Zidanem mostu požar, ki bi postal lahko usoden za vso železnicarsko kolonijo. Le srečnemu slučaju, mirnemu vremenu in požrtvovalnosti va-ščnov in gasilcev gre zalivala, da se to ni zgodilo. Ob 7 zjutraj so opozorile sirene lokomotiv in zvon pri kapelici prebivalce na nevarnost nastalega požara. ki se je pojavil na podstrešju gostilne Pal Največji nedostatek, ki postane lahko usodepolen, pa je, da v tem naselju, ki šteje nad 40 hiš, ni dovolj tako jiotrebne vode; edini studenec, ki je zajet v betonski rezervoar, se nahaja prav na vrha na najoddaljetiejši točki vasi. Radi tega vlada v naselju in posebno v f>oletnem času veliko pomanjkanje vode. Nujno potrebno bi bilo, da se zgradi v sredini vasi rezervoar ki bi odjxmiogel splošnemu pomanjkanju potrebne vode. ter bi bil tudi edina in hitra pomoč pri gašenju event. požara. Naprava rezervoarja in ca 200 m cevi, ki jih ima železniška uprava že rabljene, a še porabne v zalogi, ne bi dosti stalo. Bili so že pred letom storjeni koraki pri direkciji drž. železnic in banovini v Ljubljani radi naprave toli f>otrebnega vodnega rezervoarja, a izgleda, da je zadeva zaspala. Prosimo merodajne kroge, da uvidijo upravičenost rezervoarja in prijjomorejo, da bo čimprej zgrajen. Krško Nismo na Belokranjskem, pa tudi ne v hribih pod Triglavom, marveč ob tekoči Savi, pa nam vendar primanjkuje snažne pitne vode. Zaradi suše je namreč tako zelo vpadla Sava. kot ne pomnijo tega niti stari ljudje, in tako po vrsti vsihajo krški vodnjaki, izvzemši onih. ki so tik za Savo. — Nujno potrebno je, da pride za električno razsvetljavo, kl nam dobro služi — koliko lepše lice ima na pr. naše mesto sedaj v ponočtiih urah mimo prejšnjih temnih noči —, četudi je v začetku draga — še vodovod. Stvar občine je seveda v prvi vrsti, da nam preskrbi pitno vodo; žal, da jo izza zadnjih let težijo tako težka bremena, da komaj diha in ne more niti od daleč misliti, da bi sama prevzela gradnjo vodovoda, čeprav ji je že tako rekoč pred nosom. Kaj pa so ti kilometri doli do cerkljanskega vodovoda. Baš zato^ bi bilo potrebno že iz higijenskih ozirov — boljše kot premestitev pokopališča —, da nam priskoči banovina na pomoč. Naj bi ne bil v tem oziru javni apel g. Vodopivca, ki ga je naslovil pri zadnjem sprejemu na g. bana. klic vpijočega v puščavi. Če je banovina res kaj svoj čas prispevala za novo kopališče, ki je manj potrebno kot napajališče, naj prispeva še za vodovod. Saj s tom dela tudi za tujski promet in ne samo za krajevno korist, ampak splošno javno blaginjo, ptui Prevzem poslov priključenih delov okoliških občin. Mestno poglavarstvo v Ptuju je prevzelo /. 18. januarjem tudi na ozemlju občine Grajona in Rogoznicn, ki je bilo k mestu priključeno, vse posle v smislu zakona o mostnih občinah kakor tudi posle obče upravo od navedenih občin. Pri tej priliki opozarja mestno poglavarstvo prebivalstvo priključenega ozemlja, da so mora vsaka oseba, ki se na novo priseli ali pa izseli iz mestnega območja, takoj prijaviti pri policijskem oddelku. — Uradni razglasi so bodo objavljali na uradni deski mestne hiše, na Bregu in v kraju Brstje. Otvoritev javne kuhinje. »Akcija za zimsko pomoč', skupno z mestno občino ptujsko, jo otvo-rila javno kuhinjo, ki je začasno pri grajščini g. grofa Josipa Herbersteina. Brezposelni, ki niso v stanu preživljati se z lastnimi sredstvi se naj javijo pri mestni upravi ali pa pri vodstvu Javne kuhinje. V ponedeljek. 25. t. ni. gostuje mariborsko gledališče, s »Prvo legijo«. Laveryjevo zanimivo dramo iz življenja jezuitov v nekem ameriškem koloeiiu. Režiser jo Peler Ma 1er, nastopijo Nakrst, Mulec. Gorinšek, Grom, Košuta. Košič. Blaž. Ver doni k, P. Kovič, Standoker.