PoKnm» puranu t goeoraii« v Leto IX, št. )L (^nmwxvnL,w.i77aT LjnbOan^ pooelkf)ck t avgusta 10} Cena 2 Dir Oficavnidtvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — releton st 3122, 8123, 8124, T 8125. 8126. iseratm oddelek: Ljubljana, Seten-burgova UL — TeL 8492 in 2492. podružnica Maribor: Gosposka ntlea št. II — Telefon §t- 2455. Podružnica Celje: Kocenova uUca 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri fcotodvom Št. 100. Podružnica Novo mesto« Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v Uši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet1 f Knafljeva uttca 5, Telefon 8123, 3124, 8125 in 3126. Ponedeljek* izdaja >Jatra« izhaja vsak .ponedeljek zjutraj. — Naroča. se posebej ta velja po pošti prejemana Din 4w-t po raznašal-db dostavljena Din 5.- mcocfno. Maribor: Gosposka ulica 12. Telefon št. 2440. Celje: Btroasmayerjeva «L 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tacifu. PRED ČANGKAJŠK0V0 ODLOČITVIJO Težaven položaj nankinške vlade - Odločitev za vojno z Japonci še ni padla, ker se kitajska vlada boji za usodo obmorskih mest šanghaj, 1. avgusta d. Vse kaže, da je prva faza severno-kitajskega konflikta končana. Njen rezultat je brezdvomno zma ga Japoncev. Razbite kitajske čete se umikajo proti jugu. Vojska osrednje kitajske vlade je na južnem robu vzhodnega Hope-ja ter čaka na odredbo maršala Cangkajše-ka, da preide v napad ali pa se umakne. Vsa kitajska javnost pričakuje sedaj z nape tost jo od čangkajšeka odločitve o miru in vojni. Vprašanje je, ali se bo Cangkajšek sprijaznil z izgubo pokrajin Hopeja in ča-harja, kakor se je z izgubo Mandžurije pred 5 leti. Avtonomija teh dveh pokrajin v smislu japonskih želja bi pomenila po kitajskem mnenju dejansko izgubo za Kitajsko. Med prebivalstvom prevladuje čim dalje bolj prepričanje, da je po vsem tem, kar se je pripetilo, vojna neizogibna, istega mnenja pa niso povsem v političnih in zlasti v inozemskih krogih, ki smatrajo kot mogoče, da bo maršal Cangkajšek tudi tokrat rajši izbral diplomatsko pot. Strateški položaj Kitajske je tako neugoden, da bi bila tudi v primeru, če bi vojska osrednje vlade izgnala nasprotnika iz severne Kitajske, vsa kitajska obala izpostavljena japonski vojni mornarici, ki bi mogla hudo prizadeti obalna mesta. Maršal Cangkajšek se zaveda te nevarnosti in zaradi tega še vedno dvomijo, da bi prevzel odgovornost za vojno z močno oboroženim sosedom na Vzhodu. Nasprotno zatrjujejo, da hoče kitajska nacionalna vlada vztrajati pri sklepu, da se bo borila do zadnjega, če bodo japonske zahteve v severni Kitajski vsebovale kakršnokoli omejitev teritorijalne nedotakljivosti alj suverenih pravic celotne kitajske države. Japonski seveda ni reba prezreti tega pogoja, ker si noče prilastiti kitajskega ozemlja, temveč ustvariti samo avtonomno državo, slično malemu ozemlju vz hodnega Hopeja, ki je po imenu čisto kitajsko, kjer pa nima nankinška vlada ničesar odločevati. Brez dvoma more imeti kitajska vlada v takih okoliščinah mir, vendar pa se izpostavlja nevarnosti splošnega upora Kitajcev, ki bi bil za obstoj Kuo-min tanga zelo nevaren. Vojaški načrti vlade in premikanja čet ee sieveda čuvajo v tajnosti, govore pa, da ni bila na sever poslana nobena elitna divizija iz Nankinga in tudi nobena letalska eskadriia, in je le šest ali še več navadnih divizij prešlo na hopejsko ozemlje, da bi prevzele ostanke razbite 29. armije. Nankinške priprave za protiofenzivo Nanking, 1. avgusta AA. Tukajšnji mero-dajni krogi izjavljajo, da bodo japonski napadi in pokolji v Tiencinu še tolj ojačili trdno voljo Kitajske, da se upre japonski invaziji. Kakor vse kaže, je nankinška vlada odredila, da se imajo nemudoma izvršiti vse priprave za protiofenzive. Iz Nankinga je bilo včeraj odposlanih več vlakov z večjimi oddelki vojaštva. Po vesteh iz Tiencina so samo v vasi Femlinu blizu Tiencina ubili Japonci okrog dva tisoč ljudi. šanghaj, 1. avgusta. AA. Kitajska politični krogi pripisujejo velik pomen vestem, da se generali, ki imajo nalogo vzpostaviti red in mir v pokrajinah šansiju in Sujua-nu pripravljajo na odločen odpor proti Japoncem, ki so pričeli prodirati iz vzhodnega čaharja v ti dve pokrajini. Splošno sodijo, da bo tudi bivša rdeča kitajska armada, ki sedaj podpira centralno vlado v borbi proti Japoncem, ojačila svoje oddelke v čaharski deželi in okrog Pekinga. Izvež-banostj njihovih čet kakor tudi oborožitve ne gre podcenjevati. Pohod kitajske vojske Šanghaj, 1. avgusta A A. Snočnje japonsko uradno poročilo pravi, da so prednji oddelka kitajske vojske, ki je bila odposlana na sever, prispeli včeraj do Luliha, 30 km južno od Cangsitiena. Spričo tega je nastala nevarnost, da bo prišlo do novih spopadov. Japonsko topništvo je včeraj obstreljevalo tiencinska predmestja ter tamkajšnjo centralno in vzhodno železniško postajo. Po uradnih kitajskih poročilih je bilo v območju Tiencina doslej ubitih okrog 2000 ljudi. Ostavka generala Sungcejvana London, 1. avgusta. AA. General Sung-cejuan je brzojavno obvestil centralno ki-, tajsko vlado, da se smatra osebno odgovornega za sedanji položaj v severni Kitajski in da odlaga zato vse funkcije, ki jih je doslej imel. General je zahteval, naj se na osnovi zakonskih predpisov kaznuje. Kakor se je zvedelo, kitajska vlada ne bo sprejela njegove ostavke in ga bo pozvala, naj še nadalje vodi vojsko v severni Kitajski ter organizira čim odločnejši odpor proti nadaljnjemu prodiranju Japoncev. Japonski uspeh pri Tiencinu Tiencin, 1. avgusta d. Bitka pri Tiencinu se je za Japonce končala ugodno. Po prihodu japonskih ojačenj je bil zatrt upor v Tungčavu. Japonci so se sedaj maščevali za pokolj med japonskimi držav-li zastopnike civilne oblasti v Tungčavu. ljani in Korejci na ta način, da so postreli- Japonski generalni štab je opokLne objavil, da se je pričela kitajska vojska umikate iz Tiencina in Tafcnja proti Mačangu, ki leži kakih 30 km jugozapadno od Ta-kuja. Pri Pekingu bo Japonci zavzeli železniško postajo Čangping ob železniški progi Peking—Hankov. Zvedelo se je, da je poročevalec tokijskega »Asahija« padel na fronti pri Pekingu. V Pekingu samem vladata mir in red. Japonski napad na francosko koncesijo Tientsin, 1. avgusta. AA. Prepoved prehoda japonskih čet preko mednarodnega mostu v Tiencinu je izzvala na. japonski strani silno ogorčenje. Kmalu po temi je nekaj japonskih oddelkov napadlo francosko koncesijo. Japonci so ujeli na vzhodni meji koncesije vso francosko stražo, v ka-eri so bili 3 Francozi im 4 Anamiti. Kmalu nato je prišlo do hudega, spopada in medsebojnega obstreljevanja. Neki francoski narednik in neki vojak sta bila teže ranjena. Japonci eo ranjence pustili 6 ur brez vsake nege. Francoske diplomatske oblasti so takoj ukrenile vse potrebno. Listi so opoldne objavili komunike japonskega generalnega štaba, ki pravi, da se Japonci ne morejo zadovoljiti z varnostnimi odredbami oblasti v angleški in francoski koncesiji, po katerih japonske oefe ne smejo prekoračiti njunega ozemlja. Komunike naglaša, da gre za ojačanje onih japonskih oddelkov, ki se bore proti kitajskim miličnikom pn vzhodni postaji. Končno omenja, da so italijanske oblasti dovolile prehod japonskih čet preko ozemlja svoje koncesije. V inozemskih koncesijah se opaža pomanjkanje življenskih potrebščin. Cene živil so se podvojile. Japonska artilerija je davi obstreljevala bivšo avstrijsko koncesijo, v kateri &o ee kitajski miličniki zabarikadarali. Japonske čete so prekinile *udi telefonski promet na vseh cestah, ki vodijo od francoske koncesije do francoskega arzenada, ki je 7 km izvem mesta. Japonsko vmešavanje v hopejske notranje zadeve Tiencin, 1. avgusta AA. Japonsko vrhovno poveljstvo je imenovalo novega general- nega tajnika političnega sveta v Hopeju in Čaharju. To imenovanje pomeni prvo neposredno vmešavnje Japoncev v notranje zadeve v vzhodnem Hopeju. Ruske priprave za vojno Bukarešta, 1. avgusta, d- List »Capitala« je objavil senzacionalno poročilo, da je romunska vlada prejela na zaupen način važno diplomatsko listino, Id se tiče stališča Rusije glede na sedanji japonsko-kitajski spor. Iz tega dokumenta se more sklepati, da se Rusija pripravlja za vojaško akcijo na Daljnem vzhodu. Listina vsebuje točne podatke o gibanju ruskih čet, kakor tudi o najnovejših prevozih ruskih čet na Daljni vzhod, iz česar je razvidno, da gre za vojne priprave Sovjetske unije. Na kak način je zvedel omenjeni list za to listino, ni znano. Maršal Bliicher potuje na Kitajsko Riga, 1. avgusta. w. Potrjujejo, da je maršal Bliicher v posebni misiji ruske vlade odpotoval na Kitajsko. Prizadevanje za premirje na Daljnem vzhodu Washington, 1. avgusta, d. Zedlnjene države in vse druge države, ki so zainteresirane pri japonsko-kitajskem sporo, si prizadevajo, da bi prišlo do premirja med obema strankama. V senatu je senator Pittmann svaril pred uporabo ameriškega zakona o nevtralnosti proti Japonski in Kitajski, dokler se ne izčrpajo vse možnosti za mirno poravnavo spora. Po njegovem mnenju bi prezgodnja uporaba tega zakona oslabila ameriški vpliv na Daljnem vzhodu. Predsednik Roosevelt in ameriška vlada zasledujeta pozorno položaj v severni Kitajski, državni departement pa še ne smatra za potrebno, da bi ameriški državljani zapustil Peking. A neriška vlada ne namerava izvesti nobetuh ukrepov, ki M mogli poostriti krizo. Chamberlainova poslanica Mussolini ju Predsednika italijanske vlade bo bržkone tudi obiskal angleški zunanji minister Eden London, 1. avgusta d. Na merodajnih angleških mesftih potrjujejo, da je ministrski predsednik Chamberlain izročal italijanskemu poslaniku pri zadnjih razgovorih osebno pismo za Mussolinija. Točna vsebina tega pisma ni bila objavljena, menijo, pa, da je Chamberlain predlagal v njem pogajanja o izpopolnitvi oziroma reviziji meseca januarja sklenjenega gentlemen-agre-ementa o Sredozemskem morju. Resno razpravljajo tudi o možnosti potovanja zunanjega ministra Edena v Italijo, kjer bi 6e sestal v nekem kraju ob meji z Mussolini-jem. Čimdalje bolj se potrjuje mnenje, da ne žele samo v Londonu zboljšanja odnošajev temveč tudi v Rimu. V Londonu so mnenja, da bi zboljšanje odnošajev med Anglijo in Italijo ugodno učinkovalo na položaj v odtoru za nevmešavamje. Zdi se, da se bo odbor za nevmešavanje kljub vsemu sestal v četrtek, čeprav so okoliščine za sporazum zelo slabe. Angleški načrt bi bilo mogoče rešiti, če bi Nemčija nekoliko popustila in če bi Rusija pristala na priznanje pravic vojujočih se španskih taborov. Čeprav bi se ne dosegel sporazum, vendar položaja ne presojajo preveč pesimistično. V tem primeru bi bili priznani še nadalje kot veljavni mednarodni dogovori, ki prepovedujejo pošiljanje vojnih potrebščin in prostovoljcev v Španijo. Kakor poroča »Sunday Times«, je osebno pismo Chamberlaina Mussoliniju odgovor na pismo, ki ga je Mussolini pretekli torek izročil predsedniku angleške vlade po poslaniku Grandiju. Prizadevanje Anglije in Italije, da bi se vzpostavilo prejšnje dobro razmerje, se razvija na način, ki dokazuje, da bo preko politike nevmešavamja težko doseči zažeijeno sodelovanje. Prvi korak, fci ga pričakujejo v dobro poučenih političnih krogih v Londonu in Rimu, ha bil morda sestanek zunanjega ministra ifidema z Mussolinijem. Upajo, da bi bilo mogoče na tem sestanku, do ka/terega naj bi prišlo v kakem italijanskem kopališču v bližini meje, prijateljsko razčistiti vsa nesoglasja, ki temelje po angleškem mnenju na napačnem italijanskem razumevanju angleške politike. Neodvisno od tega, vendar pa v neposred ni zvezi s tozadevnimi željami, bodo na angleški strani poizkušali preprečiti popoln polom politike nevmešavamja, čeprav bi se pokazalo na prihodnji seji londonskega odbora za nevmešavamje, da je nemogoče doseči kompromis. V vsakem primeru naj bi v prvi vrsti ugotovili, da ostaja dogovor o nevmešavanju kljub neuspehu kontrolnega načrta neokrnjen. Po tem dogovoru bo še nadalje prepovedan izvoz orožja in municije v Španijo, ka kor tudi pošiljanje novih prostovoljcev španskima taboroma. Prav tako bd ne odpravili sistema nadzornikov na ladjah, menjenih v španske luke. Nadalje opozarjajo, da je kljub oficielni opustitvi mednarodne kontrole na mejah ob Španiji še nadalje prepovedan prevoz vojnih potrebščin in prostovoljcev preko portugalsko-španske meje. Ker obstoja želja po omiiljenju napetosti mednarodnega položaja v Evropi v vseh državah, ki so zastopane v odboru za nevme-šavanje, menijo kljub vsej skepsi, da morejo tdti v tej smeri do gotove mere optimi-celo v najugodnejšem primeru ravnotežje stični, čeprav eo si na jasnem, da bi bilo zelo nestalno in da bi se moglo porušiti bodisi namerno ali po nesrečnem naključ-ju. f Francija obveščena o Chamberlainovem pismu Pariz, 1. avgusta, d. Francoska vlada je bila obveščena o razgovorih Chamberlaina s poslanikom Grandijem, kakor tudi o pismu Chamberlaina Mussoliniju. V tem pismu se zavzema Chamberlain za ojačenje gentlemen-agreementa in za rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo Anglije in Italije. Intriga proti Rumuniji Bukarešta, 1. avgusta, d. Rumunski listi demantirajo z velikim ogorčenjem vesti inozemskega tiska, ki pravijo, da bo kralj Karol potoval v Berlin in obiskal kancelarja Hitlerja. Pod uradna »Independanee Rouanaine« izjavlja, da »o te vesti nesramna intriga m nesipretne izmišljotine. Prav tako izjavlja »Adeverul«. da gre za ten-demona poročila, ki eo bila razširjena v času, ko se je kralj Karol mudil na obisku v glavnih mestih zavezniških držav, g čemer je izredno mnogo pripomogel aa utrditev interesov in prijateljskih zvez Romunije. Smrt voditelja ameriških Srbov Pittsbnrg, 1. avgusta AA. V Steubenvil-leu v sosedni državi Ohio je umrl znani jugoslovenski nacionalni delavec Vojislav Djokvič, podpredsednik zveze srbskih organizacij v Ameriki. Bil je star 42 leL Med svetovno vojno si je na fronti nakopal le-tiko, ki ji je sedaj podlegel. Njegova mati dn brat živita v Borcu pri Kragujevcu. Zapustil je ženo in dva sinova. Pokojni Vojislav Djokovič je bil zelo popularen v vseh jugoslovenskih krogih v Ameriki. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. Pogreb bo jutri. Kupuj domače hlago! Rumunski kralj na obisku pri knezu namestniku Snoči je prispel s tržaškim brzim vlakom v Ljubljano Nj. Vel. rumunski kralj Karol n. ter se odpeljal na Brdo k Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu iifc mam . , ■ m a?-'/ mm. - mmL ** f mmhm M Ljubljana, 1. avgusta. Popoldne ob 19.25 je prispel v Ljubljano iz Trsta z rednim trnom vlakom Nj. VeL rumunski kralj Karol H. Na železniški postaji so ga sprejeli ban dr. Natlačen, komandant dravske divizije general Lazar Tonič, direktor železniške direkcije dr. Fatur in več višjih oficirjev ljubljanske posadke. Na ljubljanski železniški postaji ao priključili salonskemu vagonu, s katerim je prispel rumunski kralj še 5 salonskih vagonov ter tako sestavili dvorni vlak, s katerim je kralj Karol odpotoval ob 19.30 v Kranj. Med postankom na ljubljanski postaji so tvorili poleg salonskega vagona častno stražo vojaki kraljeve garde. Ob prihodu vlaka v Kranj, točno ob 20. je sprejel rumunskega kralja Karola IL na postaji Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kne-ginja Olga in knjeginja Jelena.. Nj. VeL rumunski kralj Karol to ostal v gostih pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdu dva ah tri dni ter bo v tem času priredil knez namestnik velik lov na svojem posestvu. Rumunski kralj bo odpotoval z Brda preko Sušaka ali Splita v dvorec Miločer, kjer bo obiskal svojo sestro, Nj. VeL kraljico Marijo. Slovesna otvoritev prve tvornice aluminija Ministrski predsednik dr. Stojadinovič o borbi za konkordat šibenik, 1. avgusta, u. Davi ob 8. so prispeli s parnikom Dubrovačke plovidbe »Dubrovnikom« iz Bakra v šibeniško luko predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, minister za gozdove in rudnike D jura Jankovič, narodna poslanca dr. Niko Novakovič ter Vladimir Ka-zimorivic ter šef kabineta zunanjega mir nlstra Jovan Gašič in Protič. Predsednika vlade se je pripeljal s parnikom »Oplenac« nasproti ban Jablanovič v družbi poveljnika šibenika brigadnega generala Žugiča in poveljnika šibeniške pomorske komande kapetana vojnega broda Ulmanskega. General žugič in kapetan vojnega broda Ulmanski sta z »Oplenca« prestopila na »Dubrovnik« in pozdravila predsednika v ade, ki je potem prešel z »Dubrovnika« na »Oplenac«, kjer ga je pozdravil ban dr. Jablanovič. Z »Oplencem« so se predsednik vlade in vsi odličniki v njegovem spremstvu podali po Krki in preko jezera do Skragina, kjer so se izkrcali. Tu so jih sprejeli in pozdravili minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, ki se je pripelia' davi iz Zagreba v šibenik, pomočnik bana primorske banovine Luger, predsednik upravnega odbora tovarne za aluminij v Lozovcu dr. Milan Ivanovič, ši-beniški župan Marko Bučinič, lastnik električne centrale na Krki Marko Supuk in načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Splitu inž. Štela. Po pozdravu so vsi odšli peš do slapov Krke, nakar se je predsednik vlade z avtomobilom odpeljal k otvoritvi tovarne aluminija v Lozovcu, kamor je prispel okrog 13. V veliki dvorani livarne so ga sprejeli predsednik in člani upravnega odbora ter tehnično osob-je tovarne, mnogoštevilni gostje in novinarji. K otvoritvi svečanosti so se zbrali tudi župani iz šibeniškega sreza in ostale severne Dalmacije. Min. predsednika dr. Milana Stojadmoviča je najprej pozdravil predsednik podjetja dr. Ivanovič. Zatem pa je govoril minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, ki je poudarjal, da pomeni otvoritev tovarne aluminija v Jugoslaviji važen preokret v razvoju naše industrije. Po govoru ministra dr. Vrbaniča so si gostje ogledali tovarno. Min. predsednik dr. Stojadinovič je osebno iz velikega kotla prelil tekoči aluminij v prvi kalup. S tem je bila tovarna otvorjena. Na večjem platoju na tovarniškem zemljišču se je vršil nato banket, na katerega je bilo povabljenih mnogo gostov. Na banketu je najprej govoril župan šibenika Marko Ba-činič, ki je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru H., nato pa pozdravil predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Zatem je govoril industrijalec Damjan Brankovič. član upravnega odbora tovarne aluminija. Kot tretji je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je med drugim izjavil: Posebno mi je milo, ker pričenjam svoj letni dopust s to lepo svečanostjo, kajti med tem, ko bom, kakor upam, prebil nekaj lepih dni v miru s siromašnimi ribiči našega Primorja, bo pričela v tem kraju delovati s polnim razmahom pomembna industrija, katere pomen za narodno gospodarstvo in narodno Obrambo sta v govorih obrazložila minister za trgovino dr. Vrbanič in predsednik tovarne dr. Jovanovič. Mislim, da mi boste privoščili ta moj mah odmor vsi, kajti nikoli bolj kakor zadnje dni sem moral zdržati težko borbo. Bila je težka, ker se je bilo treba borita proti dvema opasnrma nasprotnikoma, izmed katerih se eden imenuje zabloda, dragi pa strast. Velika zabloda je bila domneva, da bo po sporazumu s katoliško cerkvijo v čemerkol" oškodovana ali podrejena srbska pravoslavna cerkev. Tega jez ne hi dovolil m sploh ne bi Ud pognfa. Strast naših političnih nasprotnikov, vo* peljanih po rnržnji proti vladi, ki ji pred* sedujem, je namenoma jačila to zablodo ia hote fzpremenila sveti hram božji v areno politične borbe. Storil sem vse, kar sem bfl dolžan, da zaščitim cerkev pred temi do* zdevtiimi prijatelji, ki so ji te dni povzročili veliko Škodo. S svojimi prijatelji se bom še nadalje trudil, da bodo vse po kan h priznane vere zaščitene, da nobena ne bo nad drugo, prav tako pa tudi, da nobena izmed njih ne bo nad državo. Drža* va in cerkev se moreta na svojem področjo podpirati In vzajemno izpopolnjevati. To bo vodilno načelo za moje delo. Med nami jiagoslovenskhni državljani, Srbi, Hrvarti in Slovenci, mora biti iskreno in resnično spoštovano načelo »Brat je mio, koje vere bio«, ker bomo le tako lahko očuvaK verski mir in duhovno edinstvo Jugoslavije. Kraljevina Jugoslavija, za katero ustvaritev je bilo darovanih tol;ko žrtev, danes to od nas imperativno zahteva. Po, predsedniku vlade in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču je govoril baron Samot, zatem pa min:ster za gozdove in rudnike Djura Jankovič. Poslanik Dučič na poslovilni večerji pri Cianu Rim, 1. avgusta. AA. Zunanji minister grof Ciamo je priredil predanočnjim na čast jiugoslovenskemu poslaniku Jovanu Dučiču poslovilno večerjo v zgodovinski palači »Vilia Madama«, ki je bila zgTajena v 16. stoletju in katere strope je poslikal slavni Rafael. Na večerji je bilo 120 povabljencev. Na večerji so si izmenjali zelo prisrčne zdravi ce. Grof Ciano je v gvo-i jem govoru izjavil, da si je poslanik Do* čič g svojim delom pridobil posebne za-* sluge ta zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Poslanik Dučič je v odgovoru očrtal razloge. zaradi katerih je bilo zbližanje med Jugoslavijo in Palijo potrebno. Izrazil je prepričanje, da se bo spričo lojalnega sodelovanja, dobre volje in ljubezni do miru ohranilo sedanje prijateljstvo. Prireditev je bila ena izmed najsijajmejših, kar i3i je Mio v Rimu kdaj prarejenti r čast Kakemu diplomatu. Naši mladi mornarji v Carigradu Carigrad, L avgusta. AA. Oastnški št gojenci jugoslovanske šolske ladje >Jar> dran«, ki se nahajajo na obisku v carigzaj* skeim pristanišču, so včenaj položili veneo na spomenik republike. V petek so gojenci jugoslovenske pomorske vojne akademije obiskafi razstavo narodnih izdelkov, danes pa turško akademijo vojne mornarice. Nocoj jim je priredila carigrajeka občina svečano večerjo. Veliki turški vojaški Ankara, 1. avgusta. AA. V Traeiji se bodo lertos vršile vetike vojne vaje turške vojske. Šefi inozemskih vojaških misij bodo prispeli v Carigrad 17. in 18. t m. in se bodo odpeljali z ladjo v lttko, ki leH v območju ptipravljajočih se operacij. Vojne vaje se bodo vršile v glavnem od 19. do 21. avgusta. Ob zaključku bo velika vojaška parada. Nato se bodo šefi tujih misij vrnili v Carigrad, kjer se bodo zadržali do 25. avgusta. Kakor ee je zvedelo, bodo prišli k tem vojaškim vajam kot zastopniki držav balkanske zveze ge-neralištabm šefi njihovih vojsk. Na Čehi vojnih misij držav azijske zveze bodo ar-mijski in divizijski poveljniki, polegr teh pa bodo manevrom prisostvovali tudi vojni atafej ^sefc dtžarv, katajb poslaniki so *Hi T KO* paae&QtE* Maja BoodkEdE. 2. } Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 1. avgusta Če že samo po letošnjih nedeljah merimo sezono, izpade račun dovolj žalostna Večina nedelj je namreč sadeževana. Ena izmed najbolj nagajivih pa je bila današnja. Če bo šlo tako dalje, in če se obnesejo napovedi stoletnega koledarja, potem bomo prav hitro zajadrali v jesen. Ne samo, da po večnih vremenskih neprilikah ob nedeljah trpijo prireditve in po njihovih neuspehih organizacije, ki si od vsakoletnih nedeljskih prireditev obetajo vsaj nekaj dohodka. Močno skvarjena je tudi izletniška in letoviščarska sezona. Turisti morajo prekrižani h rok in nog posedati v zapečku ali v njim toliko osovraženi kavarni. Kopalni vlak pa jo — kakor se je danes zgodilo — skoro sam briše tja gori proti Škofji LcfcL Že v soboto zvečer se je jelo vreme ku-jati in je v noč nosilo. Davi se je Ljubljana zbudila pod sivimi oblaki, iz katerih je zdaj pa zdaj rosik). Ljubljana je bila vsa zaspana. Popoldne je solnce za trenutek pokukalo izza oblakov, a takoj nato je spet začelo po malem rositi. Proti večeru pa se je kar izdatno vlilo, tokrat izjemoma brez bliskov in strele. Kar je bilo prireditev napovedanih v Ljub Ijani in okolici, so se slabo obnesle. Ugodne pa so takšne nedelje — posebno, če padejo naravnost na prvega, kakor danes — gostilničarjem in kavarnarjem. Pa tudi kinematografi so imeli snoči in danes dobro žetev. Še prav posebno dobrodošel je sredi takšne sezone prvovrstni Giglijev film v kinu Matici. Usoden spopad Dasi je bila nedelja v Ljubljani zelo mirna, vendar kronika ni ostala brez dogodkov. Usoden pretep je nastal v noči od sobote na nedeljo v neki gostilni na Tržaški cesti. V družbi svojih tovarišev je sedel Vid Bi vi c, krovec, stanujoč v Medvedovi ulici štev. 8, rojen leta 1895, oženjen. Čez mero so si privoščili pijače in tako se je iz razgovora izcimil prepir in pretep. Ruvali so se sem in tja in nekdo je sunil Bivca najprej v nos, nato pa v trebuh ali spodnji del života. To je bilo že pred gostilno. Sunek je bil tako hud, da se je Bivic zvrnil na pločnik. Ko je treščil na tla, se ie še od padca nevarno poškodoval. Obležal je na mestu. Hitro je bila poklicana policija in pozvani so bili reševalci. Ja-dr.no so prepeljali Bivca v bolnišnico. Čeprav mu je bila takoj posvečena potrebna nega, je vendarle kmalu po prevozu izdihnil. Policija je takoj uvedla podrobno preiskavo. Praske so bile tudi še ponekod drugod. Precej hrupa je bilo sredi noči na Fran-kopanski cesti, kjer jo je neki Bosanec, iz-kupil z možem. Ranjen je na roki. Povsod pa je policija hitro napravila red in poskrbela, da se je razgrajačem hitro polegla jeza in se umirila kri. Povožen na Celovški cesti Nekoliko po 16. je na Celovški cesti v bližini remrize povozil neki avtomobil čevljarskega mojstra Štefana Jakopina, ki stanuje za Bežigradom st. 24 ter ga močno poškodoval. Zlomljeno ima roko, hude poškodbe pa je dobil tudi na obrazu ter drugod po životu. Poklicani ljubljanski reše-jralci so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Vedno vzravnan — na ulici in v življenju (Ob 601etnici ravnatelja Lojzeta Gregoriča) Po ljubljanskih ulicah srečujem skoro dnevno visoko vzravnanega. čilega, vedno nasmejanega mladeniča, zdravih in polnih malce zagorelih lic, pozdravlja jočega inod-zdravljajočega na desno in levo. Kakor da je ta krepki fant zrasel 7. Ljubljano, ge mi zdi, ko &e vsak hip zaustavlja, pokramlja šegavo s tem in onim ter po prijaznem pozdravu zopet nadaljuje pot. Vso Ljubljano pozna in vsa je njegova. Pred desetimi, pred. dvajsetima leti Lojze Gregorič prav za prav ni bil nič mlajši in nič bolj živahen. Odkar ga poznam, je isti; mlad. vnet za vse dobro in lepo, vedno razigrane volje in veselega sica. 2. avgusta 1877 so ga rojenice zbudile k življenju. Tam gori v takrat nemškutar-skem Ptuju, kjer je njegov oče-odvetnik kot, prvoboritelj Slovencev g pičlim številom zvestih prijateljev branil narodno zavest in utiral osovraženemu narodnemu življenju boljšo pot v bodočnost, ee je to zgodilo. Po ljudski šoli ga je sklenilo z gimnazijskim študijem nič manj nemškutarsko Celje, kjer je na vročih tleh z neločljivim prijateljem Gvidonom Preglom, sedanjim ravnateljem »Dunaja«, marsikateremu ul-tramontancu na svojstveno izrabit način dokazoval, do kod sega naša in kje jenja nemška meja. Neustrašeno je hodil sin oče- tovo pot tod5 trn časa vtodfcofclskfii stadij ▼ Pragi in Gradca. Vselej je bfi svojim to-▼»rišem v akademskih dra&vti svetml vzor delavnosti in verni kaSpot navzgor. §M 8 m ■ fiiMI pilil Po pravnih naukih se je bil naš Lojze posvetil poštni stroki, ki ji je oetai zvest počeoft od nastopa službe v Grade« — prestal je med tem tudi vse strahote svetovne vojne — pa. vse do woje upokojitve kot flofoljanaki poštni direktor v svobodni državi Odveč U bdo pofflrtavatl zasluge, k$ a Jh Je b3 pridobi pri reorganizaciji naše poštne uprave, nemogoče je točno odmeriti ofceeg njegov« koncihaninoeti m tovariške dobrohotnosti, ki jo je kot šer poštne 'direkcije izkazoval ob vsaki priliki m vsepovsod podrejenemu uredništvu. Lojze Gregorift svojim sodedavcem ni bil samo objektiven starejšma, ki je oerea in uvaževaj samo marljivost v službi in strokovno sposobnost, marveč todi pravi oče in iskren tovariš kre-menitega značaja z zdravo hrbtenico, vee ▼ eni osebi in s enim srcem. Številna visoka odlikovanja so njegovega pfodoooenega udejetvovanja nesporna in vidna dokazila. Som po svojem očetu globoko narodbo ki napredno zaveden, je v tem pravcu uravnal in vzgojil tudi svojo deco. Sinova inženjer-ja Lojzeta in jurisfca Otona ter hčerko. Vero, ki naj svojemu ljubljenemu očetu ie nešteto let ohranjajo plodove bogatega življenja. Spominjajo« g0 60 letnice življenja našega vrlega in zvestega somišljenika, se njegovim neštevilnim prijateljem pridružujemo z vso iskrenostjo tudi mi in mu kličemo: Usoda naj še vrFto let nakloni direktorju Lojzetu Gregoriču sončno pot! A. Š. Naši kolesarji v Postojni Neugodno vreme jim f e precej skvarilo izlet Ljubljanska kolesarska podzveza se ni motila, ko je ves čas napovedovala, da je za kolesarski izlet v Postojno in za ogled Postojnske jame med kolesarji in njihovimi prijatelji res veliko zanimanje in da bo šlo doli v deželo 2000 jam najmanj tisoč udeležencev. Vreme se je že v soboto ponoči sumljivo skisalo rn potem je proti jutru v presledkih deževalo, tako tudi med 5 in 6. uro, ko je bil napovedan izpred Narodnega doma odhod kolesarskih »junakov« in avtobusnih potnikov za ta izlet. Kljub slabim vremenskim razmeram in skoraj jesenskemu jutru so že od 4. zjutraj dalje odhajale proti Planini večje in manjše skupme naših kolesarjev. Med 6. in 7. uro jim je slednjič sledilo še 6 polnih avto-busav izletnikov in seveda razkošni avto vodstva vsega izleta. Blizu 600 jih je bilo Pot do meje je bila vsi v oblakih in v megli in so na siplošno žalostno sliko poživljale samo skupine kolesarjev, ki smo jih z avtomobilom vodstva zapuščali za seboj. Na obmejni postojanki, ki jo je vodstvo že sikrbno pripravilo za ta obilni prehod, je bilo vreme še dovolj vedro in obmejne formalnosti so se vršile, kolikor se je dalo naglo in zadovoljivo. Seveda je bilo med množico udeležencev tudi nekaj preveč nestrpnih in nekaj preveč manj discipliniranih, ki so tamkaj po nepotrebnem povzročali slabo voljo in zavlačevali poslovanje maloštevilnih funkcionarjev. Priznati je treba, da je bila ta stvar na italijanski strani urejena bolj praktično, ne glede na to, da so udeleženci, čim so prestopili ono drugače pobarvano zapornico, tudi sam* dobili nove občutke za red in disciplino. Zamisel, da bi skoraj 600 kolesarjev, ki so v pičlih 2 urah prekoračili mejo, krenili v strnjeni koloni dafje proti Postojni, se je izjalovila zarad; vedno bolj nezanesljivega vremena in so zato kolesarji, kakor so prihajali čez mejo, v skupinah hčteli dalje proti cilju. Po prihodu v Postojno se je sprva poznalo, da je breme vse organizacije ležalo le na ramenih nekaterih požrtvovalnih delavcev kolesarske podzveze ;n je posebna zasluga jamskega ravnatelja g. Perka, da so po prihodu na cilj dobile množice izmučenih kolesarjev zatočišče in streho za kolesa. Potem do ogleda jame ni bilo nobenega sporeda, ker je bila kolesarska dirka, ki so jo prvotno nameravali izvesti skupno z Italijani, odgodena zaradi nesoglasja v propo-zicijah, ki so za italijanske kolesarske prireditve mnogo bolj stroge kot pri nas. V zavetju Postojnske jame Popoldne se je vreme spremenilo mnogo na bolje, toda kljub temu se je ogromna večina udeležencev izleta odločila za obisik krasne Postojnske jame, ki bo gotovo vsakomur, ki jo je videl prvič, ostala trajno v spominu, nič manj pa tudi onim, k* so jo videli znova sedaj, ko je na novo urejena in naravnost razkošno razsvetlje- čez dm in stm... Napredek gradbene tehnike. Ko so najprej razširili peron v vsej dolžini postajnega poslopja, so mu začeli pri-zidavati podaljšek . . . Peron bo zgrajen na 15 masivnih stebrih iz emajliranega betonna. (»Jutro«, 22. VIL) Človek v resnici nikdar nima toliko življenja za sabo, da ne bi mogel doživeti novih presenetljivih dognanj. Narobe bi bik) samo, če bi prav v teh časih krize in stra-deža še inženjerja, zidarje in mešalce malte zajela slast po lepotičju, kakor so si ženske od nekdaj barvale ustne in lica. V nevarnosti smo res, da bomo v prihodnje namesto armiranega mesili samo še emajliran beton. Bojte se krivičnega viharja. Mestna občina ... naj pomisli na pregovor iz dobrih starih časov, ki, pravi: En krivični vihar požre devetindevetdeset pravičnih! (»Slovenski Narod«, 24. VH.). Pomota skoraj ni vredna pripombe. Pregovor namreč ni star, temveč ie zrasel iz naših dni. šele v tej dobi neurij, toče in generalov Francov je človek namreč prišel do spoznanja, da so tudi viharji lahko včasih pravični. In — —o gorje! — resnica je tudi, da en krivični vihar požre devetindevetdeset pravičnih, pa niti enega pravičnega od nikoder ni. Intervievv z nezavestnim. Obvestilo je bilo dano ob 19.15. Reševalci so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče, oba poškodovanca so naložili v novi moderni avto ter ju odpeljali v ljubljansko bolnišnico. BSJa sta nezavestna to hudo razmesarjena. Reševalci so s težavo mogli od njiju dobiti le imena in priimke. Kratko sta govorila reševalcem: »Ljubljančana sva!« še davi v bolnišnici se nista popolnoma zavedla in zato ni mogoče zaenkrat dobiti točnejših osebnih podatkov. (»Slovenski dom« 26. VH). Bog iz obroča. Razbojnike, ki so v okolici Križevca in Koprivnice ropali in napadali hiše, preoblečeni v uniforme orožnikov, so zasledovali te dni orožniki iz vseh postaj, njim pa je pomagalo tudi veliko kmetov . . . Zasledovalci so stisnili obroč okrog razbojniške tolpe, da slednjim ni kazalo drugega kakor pobegniti. (»Slovenski dom«, 26. julija.) Tako je res. Kadar preganjalci sklenejo obroč okrog tebe, ti pač ne kaže nič drugega, kakor da se predaš na milost ali nemilost, ali pa izgineš ko kafra. Figovec in golobica. Ob marmorni klopid, posejani s kipeči-mi ornamenti, se sklanja resni figovec ter nudi prijetno senco drobni golobici, poredno opazuje svojega tovariša, ta se ji pa ljubeznivo približuje, gotovo z lokavim namenom... (»Jutro«, 27. VII.). V gospe jinl sencL Ko sem brodil z očmi po debelo nane-senih barvah Piazzettovega čopiča, sem se spomnil lepega bakroreza, ki je posnet po tem originalu in katerega hrani pri-I jatelj Pavle Winter, drugega sem pa ob-1 čodoMal pred leti s Hmkom Smrekarjem na. Izletniki so se zvrstili v treh velikih skupinah in jim je pri tem jamsko ravnateljstvo šlo vsestransko na roko. Pisati o krasotah in divotah te edinstvene podzemske jame je še najbolj težko po bežnih vtisih '}rt veliki naglici, ki jo diktira ta posel. To bodi prepuščeno boljšim peresom! Proti večeru, ko so se izletniške skupine pripravile na kratek pomenek o mnogoterih vtisih današnjega uspelega izleta, so se od zapada privlekli temni oblaki, ki so razgnali množico na razne vetrove. Peščica izmed njih je pred dežjem ubežala na vlake, ostali pa so si polagoma z avtobusi pomagali domov. Najhujše pa je šele na povratku zadelo »prave zastopnike« tega izleta, uboge kolesarje, ki so skofaj v trd-nemij mraku morali nastopiti 54 km dolgo pot v dež in vihar. Zamisel izletniških vlakov • Kljub temu, da vreme tej kolesarski prireditvi ni bilo naklonjeno in so se udeleženci, ikd ne poznajo razmer in običajev oa meji počutili tamkaj morda nekoliko manj udobno, 8C J© vendarle ves izlet zaključil z bogatimi vtisi in pa v prepričanju, da sta tujski promet in zveza med to in ono stranjo pognala v zadnjih mesecih globlje korenine kakor bi se dalo soditi po samih besedah. V tem pogledu bo morda nov korak načrt, ki ga pripravljajo Skupno s jamskim ravnateljstvom v Postojni italijanske drž. železnice, namreč po vzorca svojih ljudskih vlakov uvedbo tudi ljudskih vlakov za ju-goslovenske izletnike. Poučeni činitelji imajo zaenkrat v mislih, da bi še v teku letošnje jeseni organizirali za bagatelne cene ljudske vlafke za nas, ki naj bi prepeljali naše izletnike na Reko, v Trst m Benetke. obenem pa tudi na ogled čarobne Postojnske jame. Upajmo, da bo prizadevanju neumornega ravnatelja g. Perka ''uspelo, da to ta načrt izvedel in tako zopet pripomogel, da se tujski promet in zveza med nami.- in onimi še bolj poživi. Kolesarski izlet v Postojno bo morda ostal v široki javnosti neopažen, toda vsi, ki se ga udeležili ali Vi so bili teko al! tako z današnjimi izletniki v družbi, io se vrnili iz Postojne z najlepšimi vtisi/ Kakor da bi ne bilo oblakov, dežia. vizumov,'vojakov im stražnikov, kakor da bi bili vsi samo eno! Izletniki iz Vidma v Ljubljani Iz Vidma pa se je danes dopoldne pripeljalo v Ljubljano 3o italijanskih moto-cikrištov in 15 avtomobilov, skupno okrog 90 izletnikov, članov zveze motociklistov w, Vidma. Zal je tudi njim zaradi neugodnega vremena bil skvarjen izlet na Bledi. Izletniki so položili poed spomenik kralja Petra Osvoboditelja pred magistratom velik lovorov venec, okrašen s pozlačenimi storža in svilenim traikom v italijanskih narodnih barvah. Zaradi neugodnega vremena so se že popoldne vračali spet nazaj čez mejo. na Kersnikovem gradu, v senci lepe grajske gospe. (»Jutro«, 27. VII.) Vprašanje lastnine Dalje biva v Begunjah tudi nemški poslanik von Herren in njegova rodbina V lepem gradu, ki je last gospoda barona Baillou, katerega ima v najemu. (»Slovenski dom« 28. VH.) Napredek v gumarski stroki. j Posledice silnega neurja se bodo še dol-; go poznale... Zelo je tudi trpelo grozdno drevje (»Slovenski narod« 28. VH.) Prlhovstd epilog. Predvsem moram opomniti, da je državni tožilec napravil veliko napako s tistim odstavkom obtožnice, katerega je dal sam v obtožnico (»Slovenec«, 30. VTL). Tako je po indiskrecijl »Slovenca« zvedela javnost, da je v prihovskem procesu dal neki odstavek v obtožnici državni tožilec sam. Narobe svet. Vlaki, ki vozijo na progi Jesenice—Planica, so navadno polno zasedeni .... Domačini si zadovoljno manejo roke spričo ugodne sezone ... Zadovoljni si prižigajo pipe in cigare v prešerni »vesti, da jo h jih domača hiša in rodna vas ha njih stara leta dobila v goste toliko gospode, ki bo' ob koncu sezone dobila lepe denar-ce za. nakup najpotrebnejših stvari < »Slovenski narod«,« 30. VII.). Tako so dandanes na glavo postavljene vse reči. Včasih je dežela uganjala tujski promet za to, da bi domačini na pošten r.ačlft zaslužili denarcev za davke U kar iih šip tare, danes pa hodi letoval gospoda, ki sama išče dsaarja za nakup naj-potrt baejiih stvari. Cpiz^1 led* A®#N SPREDAJ ZADAJ Oglas je reg. pod S. Br. 181 od L HI. 1937 Maribor preko nedelje Maribor, 1. avgusta. Oblačnost in deževje sta snoči povzročila »Mariborskemu tednu« precej škode in odtegnila precej občinstva od nameravanega poseta slikovitega in bogatega raz starvišča. Ta vremenska nekonjunktura je tudi povzročila, da se ni mogla snoči vršiti napovedana premiera na prostem (Schakespearejevega »Sna kresne noči«). Vzlic vsemu temu pa je v posameznih oddelkih valovalo precej živahno življenje, četudi bi ob ugodnejših vremenskih prilikah bil odziv neprimerno boljši. Letošnje prireditve in razstave Mariborskega tedna kažejo veliko izpopolnitev, pa tudi mnogo okusa v priredbi in opremi. Bilo je na M T že prvi dan precej tujcev, zlasti iz Avstrije. Poseben avtobus je prispel tudi z izletniki iz Rogaške Slatine. Tudi danes so prihajali v Maribor avtobusi s številnimi tujci, ki jih dopoldne ni motilo z oblaki zastrto nebo. V središču današnje prireditve M T so bile neštete športne prireditve, o čemer poročamo na drugem mestu. Veliko pozornost je vzbudil dopoldne slikovit sprevod kolesarjev skozi mesto z dvema vozovoma. Izvirno organiziran sprevod je zbudil mnogo zanimanja, pa tudi veselja. Danes je prispelo v Maribor veliko športnikov in športu naklonjenega občinstva iz raznih delov naše banovine in države. Gostje so se o prireditvah M T zelo pohvalno izražali, zatrjujoč, da niso mislili, da premore Maribor kaj tako lepega. če izvzamemo prireditve M T ni bilo v Mariboru, ki je bil itak popolnoma zavzet v pozornosti za M T, nikakšnih posebnih dogodkov, tako da niso niti običajni žeparji v prvih dneh M T dajali policiji preveč posla in skrbL Otroci zanetili požar. V zadnjem času se množe požari kot posledica otroške igre in. neprevidnosti Pri posestniku Juriju Cestniku iz Prepolja pri Račah so se igrali otroci v shrambi za kolesa in razno gospodarsko orodje. Od nekod so prinesli žaro ki jo skrili v kupu dame. Tleča žara je vnete, slamo tn je ogenj kmalu za tem zajel vso zalogo krme ter vse gospodarsko poslopje, ki je bilo na mah v plamenu. Ker sta bila Cestnik in njegova žena popoldne vsak po svojih poslih nista opazila ognja vse dotlej, dokler ni bOo vse poslopje v ognju. Sosedje so sicer takoj prihiteli na pomoč in dona-šah vodo v vedrih, vendar pa je ognjeni element med tem že opravil svoje. Zgorelo je gospodarsko poslopje z več kolesi in orodjem, žrtev ognja pa Je postala, tudi vsa zaloga krme. Škodo cenijo na 30 tisoč Din, vendar pa je krita z zavarovalnino. šahovske prireditve v časn VL Mariborskega tedna. Mariborski šahisti so se odločili, da bodo odigrali v času 6. »Mariborskega tedna« medklubske pokaine tekme za klubsko pa* venstvo Mar i borna. Take tekme so redno vsako lefco in sicer so si priborili prehodni pokal za klubsko prvenstvo Maribora do 3edai v ktdih 1933 in 1934 Mariborski šahovski klub, v let/a 1935 Udruženje J.SL2. i-B. in v ietu 1936 zopet Mariborski šahovski klub. Letos bodo tekmovali štirje konkurenti in sicer Mariborski šahovski klub ter šahovske sekcije UJ.N^jJB^ S. K. Železničarja in S.K. Sla vije. Tekme se izvršijo tako, da tekmuje vsaik kiub t vsemi ostalimi in sicer na 8 deskah. Zreb je odločil, dia nastopijo letos v prvem kola naslednji nasprotniki- S J?. ZeiezoiSar proti S.K. Slavija in UJ.N.2.LB. proti Harfo šah. klubu. To prvo kolo se bo odigralo v sredo di»e 4. t. m. ob 20. na verand! restavracije »Novi svet* v Jurčičevi uJkri. V drugem kolu se srečajo: S.K. Zeteznfcsr proti U.J.N.2.1B. in S. K. Slavija proti Marfb. šah. klubu. To kolo ee bo odigralo v nedeljo 8. t. m. ob 9. uri na razstavišču >Mariborskega tedna«. V tretjem kote ee p« srečajo UJ.N.Ž.i.B. s S.K Sbrrijo ter Marib. šah. kjufc e SJL Žeteraričarjem. To zadnje kodo se bo odigralo predvidoma v soboto 14. t. tn- ob 20. v švkariji »SLaveoc nad Tremi ribniki Tudi celjska razstava otvorjena Pestra in zanimiva razstava zasluzi obisk Celje, 1. avgusta. Dopoldne je bila v Celju otvorjena razstava obrti, trgovine m industrije. Ob pol 9. dopoldne je odšla železniška godba po mestnih nlicah pred mestno narodno šolo, kjer so se zbraH zastopniki civilnih in vo-jaSkih oblastev ter uradov, gospodarskih organizacij in drugi predstavniki. S polurno zamudo je ob pol 10. predsednik zadruge »Obrtna razstava« kot prire-diteljice g. Janko Brišček pozdravil navzoče zastopnike mestne občine, politične uprave, civilnih in vojaških oblasti, šolstva, Mariborskega tedna, policije, cerkve in gospodarskih organizacij, nakar je očr-tal pomen razstave z gospodarskih in tuj-sko-prometnih vidikov. Sreski načelnik je v imenu banske uprave čestita! prireditelj?« k razstavi, nakar je celjski župan s kratkim nagovorom razstavo otvoril. Z razstave so bile poslane udanostna brzojavka Nj Vel. kralju ter pozdravna brzojavka ministru za trgovino in industrijo. Prisotni so si nato ogledali pestro m zanimivo razstavo, ki je nameščena v vseh prostorih šolskega poslopja. Danes si je ogledalo razstavo mnogo obiskovalcev iz Celja in drugih krajev. Tudi na veseličnem prostoru, kjer je skoro ves dan igrala godba, je bilo zelo živahno. Velik požar v Ogorevcu Celje, 1. avgusta. Včeraj je okrog 17-30 med nevihto treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Andreja Fidlerja v Ogorevcu pri Sv. Jurija ob južni železnici. Poslopje je bilo ▼ hipa v plamenih ter je pogorelo skoro do tal. Ogenj _je uničil tedi poljedeljsko orodje ter veliko koMemo žita in sena, ki je bila spravijena v njem. Škodo cenijo na okrog 80.000 din. Poslopje je biLo zavarovano za 62.500 din. Požar so gasile gasilske čete iz Gaberja, Celja, Troovelj in To-harja, ki so preprečile, da se ogenj m taa-širl na sosednja poslopja. Sokolski dom v Št Pavli, slovesno otvorjen Celje, 1. avgusta. Popoldne je bil v St. Petra v Savinjski dolini slovesno otvorjen pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. ponosni Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Uedinrtelja. Sokolski dom je otvoril kot zastopnik pokrovitelja polkovnik Nečak rt Celja. Po otvoritvi je krenil sokolski sprevod, v katerem je bilo okrog 800 pripad>-nikov Sokola, s sokolsko godbo iz Trbovelj ter prapori na čelu v trg in nato saf do kolodvora. Prebivalstvo je ves čas navdušeno pozdraljalo Sokole. Sledil je na te-lovadišču Sokolskega doma izredno ospoi telovadni nastop, ki mu je kljub neugodnemu vremenu prisostvovalo okrog tisoč gledalcev. Po telovadnem nastopa se je vila prijetna zabava. Kupujte domače blago! Viva Franco! Te dni je obiskal naše uredništvo g. Rudolf Harc, ki je služil pri generalu Franku kot afferes (podporočnik) v Karlistov-skih trupah... Velik napis in nemška zastava kažeta center vseh nemških vojaških sil v Španiji — »Legion ondr« . . . V bližini glavnega trga — »Plača mayor« :— leži generalat italijanske vojske v Španiji... Po en vojak iz »Falange« in »Re-novation espagnola« koraka pred palačo in stoji pred vhodom... »A suz ordines, alferes!« . . . (»Slovenec«, 14. VIL) Karlisti (Requetš) so globoko vernL Njihovi duhovniki jim vsak dan na fronti mašujejo. Njihovi polki nosijo imena: »Re-quetš Cristo Rey« — »Requetš Virgen de Pflar«... Druga velika grupa so falan-gisti (Falangue Espagnola) ... Geslo jim je: »Espana ima, grande et libre«... Mo-narhistična stranka »Renovation Espagnola« je Številčno najslabša... »Aktion Po-pulaire« se kot stranka sedaj za časa vojne politično ne udejstvuje (»Slovenec«, 21. vn.). Naj nam čitatelji oproste, da smo Jim za današnji ponedeljek priredili tole nepričakovano, morda nevšečno lekcijo iz španščine. Toda članki, iz katerih smo povzeli citate, predstavljajo zgodovinsko dragocen donesek našemu pismenstvu. Nič drugega nam ne kaže, kakor da sramežljivo priznamo svoje bedno neznanje v rečeh, ki so nam sicer tako blizu — saj je španska afera takorekoč naša stvar — nič drugega nam ne kaže, kot da se poklonimo v nemem spoštovanju. Ah, koliko učenosti, koliko nezaslišane razgledanosti po svetu, koliko burnih doživetij ima za min ta, Budotf čtase, afienes a& atifem generala Franca, eden izmed redkih Frao-covih oficirjev, ki so imeli priliko, gibati se po kabinetih svojega vrhovnega povelj nika in od blizu zreti skrivnost podzeok* nih aerodromov! f KoKka škoda pri vsem tem, da kažBEjo članki Rudolfa Harca v »Slovencu« tako pomanjkljivo znanje španščine, kakor da mu je zvonka govorica vrlih kariistov, £a-langistov in kakor se še imenujejo vsi ti prinašalci sreče novi Španiji, v resnici španska vas! Ah, kolikšna škoda zares, da čitateljem »Slovenca« ni utegnil sporočiti niti točne oznake svoje šarže. Podporočnik se po špansko namreč ne reče ne afferes ne alferes, temveč alferez. Kolikšna škoda, da niti najbolj pogostokrat izgovarjane in zapisovane španske besede, oznake za španski na vsem svojem romantičnem romanju po Francovih frontah ni utegnil čitati v španskem izvirniku. »Renovation espagnola« se namreč po Špansko pravilno reče in zapiše: »Renova-cičn espanola«, besedi, kakor jih čitamo v »Slaven čevih« člankih, pa imata za botra francoski tekst. Po francoskem branju je Rudolf Harc očitno zapisal še celo vrsto drugih besed. Iz francoščine je naglas na besedi »Requetč«, francoska Je pisava »Falangue« in »Populaire«, medtem ko je pisava »Aktion« prepisana očitno iz nemškega vira. Narobe in nesmiselno pa je zapisana še cela vrsta drugih besed. Kaj U se dalo iz vseh teh sitnih, cBa-kocepnih ugotovitev posneti? Samo brezpomembno dejstvo, da so »doživetja« Rado if a Harca na Francovih frontah, ki JA je »Slovenec« objavil kot najpomembnejše dokumente iz naših dni, posnete predvsem po rasnih francoskih to nemških 4fHRpet doseže vodstvo za naše. 2:1 za Jugoslavijo Igra je zelo ostra. V 25. minuti Tirnanič lepo centrira Lešniku, ki je v igodni poziciji, toda strelja preko gola. Kmalu nato sledi kombinacija med Tir-naničem in Vujadinovičem. Vujadino- vič odda Lešniku, ki je zopet v lepi poziciji in z desne strani strelja v levi kot 3:1 za Jugoslavijo Tri minute pred koncem ima Lešnik zelo lepo šanso, toda strelja v prečko in žoga se odbije v polje. Do konca se rezultat ne menja. Kako so igrali Tekma je bila odigrana z obeh strani v zelo ostrem stilu. Bilo je mnogo surovosti, tako da je bilo več igralcev ranjenih. Jugosloveni so zmago zaslužili, vendar njihova igra ni zadovoljila. Opaža se, da so naši reprezentančni igrači utrujeni in dokaj brez treninga. Turki so se odlikovali zlasti s svojim elanom in požrtvovalnostjo. Sodil je italijanski sodnik Barlassina, ki je bil objektiven, vendar pa je grešil s tem, da je dopuščal preveč surovo igro. _ Nočna tekma v Mengšu Mengeš, 1. avgusta. Snočnja nočna tekma med SK Mengšem in Diskom iz Domžal, ki se je pričela ob 9. zvečer, se je končala z rezultatom 2 : 2 (1:1). Ker je bila to prva nogometna tekma pri električni razsvetljavi, je vladalo zanjo veliko zanimanje. Tekma je bila odigrana v ostrem tempu in je mnogoštevilno občinstvo burno navijalo za domače, ki so igrali zelo energično, vendar pa zmaga zaradi dobre in požrtvovalne igre Domžalča-nov niso mogli doseči. Igrišče samo je bilo precej dobro razsvetljeno, vendar pa je imel sodnik Vrhov-nik iz Ljubljane težko stališče, ker so bile žarnice postavljene na vogalih, ker je motilo dober pregled. Ostale nogometne tekme Zagreb : Slavi ja (Varaždin): Concordia 1 :0. Subotica : Beograd : Subotica 3:0 (0:0). Kragu jevac : Jugoslavija : Slavi ja 10 : 0 (1:0). Sarajevo : Sašk : Slavi ja 6:2. Dunaj: Nizozemska amaterji Avstrija amaterji 2:1. Obširen športni spored v Mariboru O prilika otvoritve Mariborskega tedna so se včeraj vršile kolesarske in motociklistične dirke ter laHko-atletske in nogometne tekme Maribor, 1. avgusta. V okviru »Mariborskega tedna« se je vršila diines dopoldne na 90 km dolgi progi itfaribor—Sv. Martin—Ptuj—Sv. Lenart — Maribor jubilejna kolesarska dirka, ki jo je prired.,1 in organiziral ob priliki 40 letnice L Delavsko osrednje kolesarsko društvo dravske banovine v Mariboru. Start je bil ob 5. zjutraj pri pokopališču na Pobrežju, cilj pa pri poštni carinarnici na Aleksandrovi cesti. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. Ivan Ceh (Pobrežje) 2:49.7, 2. Pran jo Bra-tun (Litija) 2:51.24, 3. Franjo Vrečko (Slov. Bistrica) 2:54.29, 4. Franjo Cvahte (Slov. Bistrica) 2:56.39, 5. Karol černčec (Pobrežje) 2:59.17, 6. Rudolf černec (Pobrežje) 3:04.28. Startalo je 12 dirkačev, od katerih je prispelo na cilj 11. Po dirki se je razvil im-pozanten obhod kolesarjev po mariborskih ulicah. V sprevodu so bile tudi tri godbe. Razdelitev daril se je vršila ob 10.30 v restavraciji »Gambrinus« in je zmagovalec prejel krasen pokal, ostali pa spominska darila. Medklubski lahkoatletski miting Na stadionu železničarja se je vršil danes dopoldne medklubski lahkoatletski miting ter dvoboj med zagrebškim Maratonom in mariborskim železničarjem. Današnjega lahkoatletekega mitinga, ki ga je organiziral železničar, so se udeležili atleti Primorja iz Ljubljane, celjske Jugoslavije, zagrebškega Maratona ter mariborskih klubov Rapid, Maraton in železničar. Rezultati medklub^kega mitinga so bili: Tek 100 m: 1. Pleteršek (P) 11.8, 2. Kar ner (Maraton, Zagreb) 11.8, 3. Urbančič (P) 11.9. Tek 200 m: 1. in 2. Pleteršek (P) in Kamer (M.Z.) 24.1, 3. Urbančič (P) 24.2. Tek 800 m: 1. Kneževič (M.Z.) 2:08.7, 2. Žerak (MZ.) 2:10.2, 3. Herič (Zel.) 2:11.2. Tek 5000 m: 1. Podpečan (žel.) 16:52.4, 2. Zupan (žel.) 16:56, 3. Končan (Jugosl.) 17:12.4. Tek 1500 m: 1. Hanzi (Rapid) 4:30.1, 2. Hornik (MZ.) 4:34.2, 3. Kneževič (MZ.) 4:37.4. Tek 400 m: 1. Pleteršek (P) 53, 2. švarc (MZ.) 56.8, 3. Herič (žel.) 58.4. Štafeta 4x100 m: 1. Rapid 47.7, 2. Pri-morje 47.8, 3. Maraton, Zagreb 48, 4. Maraton, Maribor. 5. železničar. Skok v višino: 1. Kalay (MZ.) 1.70, 2. Hanzi (R) 1.60, 3. Kranjčič (Zel.) 1.60. Skok ob palici: 1. in 2. Smerdu (Zel.) in Smerdel (Mar Z.), 2.90, 3. Filipič (MM.) 2.80. Met krogle: 1. Novakovič (MZ.) 12.94, 2. Hiade (ŽeL) 12.18, 3. Kleut (ZfcL) 11.85. Met diska: 1. Silagi (Mura) 38.22, 2. Kalay (Zg.) 36.29, 3. Hlade (Zel.) 35.39. Met kladiva: 1. Gujsnik (žel.) 36.07, 2. Vuk (MZ.) 32.85, 3. Pleteršek (P) 29.75 m. Skok v daljino: 1. Kalay (Zg.) 6.68, 2. Požar (P) 6.47, 3. Skok (žel.) 6.08. Troskok: 1. Kleut (žel.) 12.18, 2. Požar (P) 12.05, 3. Bonač (MZ.) 12. V okviru današnjega mitinga se je, kakor že omenjeno, vršil dvomateh med Maratonom in Zagrebom in železničarjem, ki se je končal z zmago Zagrebčanov. Stanje točk je bilo sicer izenačeno 47:47, ker pa si je Maraton priboril več prvih mest, je bil zagrebški Maraton proglašen za zmagovalca in mu je zastopnik železničarja g. Fišer izročil lep pokal. Dvomateh je obsegal naslednje discipline: Tek 100 m, 800 m, 5000 m, štafeta 4x100 m, skok v višino in daljino, met krogle, kladiva in diska. Z današnjo prireditvijo je železničar ab-solviral prva del prireditev, ki jih ima v razporedu v okviru proslave 10 letnice obstoja kluba. Motociklističnf dirki V okviru »Mariborskega tedna« sta se danes popoldne vršili kar dve motocikli-stični dirki, in sicer je Motoklub Maribor priredil dirko na progi Maribor—Kamnica •—Maribor, Motoklub Pohorje pa je izvedel na progi Reka—Pohorski dom tretjo mednarodno pohorsko gorsko dirko. Obe dirki sta se izvršili povsem v redu ter ni nikjer prišlo do večjih nezgod. Zlasti dirka v Mariboru je bila zelo dobro organizirana ter je vzbudila izredno veliko zanimanje. Računajo, da je prisostvovalo tej dirki 8 do 10 tisoč gledalcev, ki £0 se razvrstili vzdolž dirkalne proge, ki je vodila iz Vrba-nove ulice, Koroškega drevoreda do Kam-nice, po Koroški cesti, Vrtni in Vrbanovi ulici do gostilne Kosič, kjer sta bila start in cilj. Vozači so morali prevoziti to progo 10 krat, tako da je znašala celokupna proga 68 km. Startalo je 38 dirkačev iz Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Gradca in Celovca. Značilno je, da je prispelo na cilj samo 7 dirkačev, iz česar se vidi, da je ta dirka stavila na dirkače in na vozila velike zahteve. ■ Rezultati mariborske dirke, bi se Je pričela ob 16. so bili: Novinci: 1. Komel (Perun, Maribor), Puch 250 ccm, 50.32, 2. Dobnik (Motoklub Maribor), NSU 350 ccm, 50.34, 3. Suppanz (Motoklub, Maribor) NSU 350 ccm, 52.28. Turni motorji: V tej kategorij ni prišel na cilj noben konkurent. Športni motorji do 500 ccm: 1. Dencent (Dunaj) BMW 500 ccm, 41.05, Najboljši čas dneva. Športni motorji do 850 ccm: 1. Urojlč (Zagreb) DKW 250 ccm, 45.13, 2. Milen-kovič (Gradec) Puch 250 ccm, 46.56. Športni motorji preko S50 ccm: 1. Inž. Rudi Lotz (Motoklub Maribor) NSU 350 ccm, 44.22. Rezultati pohorske dirke, čije proga je znašala 5000 m, so bili: Jtmtar^: 1. Martin Gajšek (Motoklub Pohorje) NSU 500 ccm, 5:05, 2. Ivan Cene (Motoklub Pohorje), Puch 250 ccm, 5:54, 3. Komel (Perun), Puch 250 ccm, 6:03, 4. Ivan Ribič (Pohorje). Ardie 200 ccm, 6:52. Motorji do 250 ccm: 1. Anton Urojič (Zagreb) DKW 250 ccm, 4:16, 2. Milenkovič (Gradec), Puch 250 ccm, 4:20. Motorji od 250 do 350 ccm: 1. Urojič (Zagreb) DKW 250 ccm, 4:22, 2. Milenkovič (Gradec), Puch 250 ccm, 4:33, 3. Rudi Lotz (Motoklub Maribor), NSU 350 ccm 4:35.8. Motorji od 350 do 500 ccm: 1. Dencenc (Dunaj) BMW 500 ccm, 4:08. To je najboljši čas, ki se je kdaj dosegel na tej progi. 2. Anton Schildhabel (Zagreb), Ariel 500 ccm, 4:37, 3. Nikola Goljak (Zagreb), Ariel 500 ccm, 4:49. 4. Alfonz Resnik (Mo- toklub Maribor), Puch 500 ccm, 4:57, 5. i avgusta. Martin GajSefe (Pohorje), 1CSTT 900 ecm, 4:60. Motorji od 500 do 1000 ecm s prikolico 1_ Fran Bernhardt (Dunaj), Enfield 500 ccm, 5:01.4, 2. Vaška (Gradec), SaroDea 600 ccm, 5:02, 3. Ivan Tomažifi (Ilirija), NSU 500 ccm, 5:43. GAK: železničar 5:0(1:0) Na igrišču Železničarja se je danes popoldne odigrala mednarodna prijateljska tekma med bivšim štajerskim prvakom GAK in Železničarjem, ki se je končala z visokim porazom domačega moštva. Vremenske prilike so bile skrajno slabe, ker je pričelo pred tekmo tako močno deževati, da je bil skoraj ves teren pod vodo. Železničar je moral nastopiti z oslabljeno postavo. Njegova vrata je mesto Svaj-hoferja, ki se je prijavil za sarajevsko Slavijo, in namesto Hermana, ki je pred tekmo odšel, ker je preveč deževalo, braniti mladi Peterman. Moštvo Železničarja je sicer v polju predvajalo zadovoljivo igro, toda zdelo se je, da je vse začarano, ker nit? en strel ni našel svojega cilja Gradčani so predvsem v polju lepo igrali, bili so pa tudi pred nasprotnikovim golom odločnejši. Ker je bil tudi domači vratar precej siab, so gostje zasluženo zmagali. Sodil je g. Kopič, ki ni hnel težkega posla. V predtekmi so se srečal; v prijateljski igri sodniki iz Gradca in sodniki iz Maribora. Zmagali so Gradčani s 3:1 (2:0). Sodil je dr. Planinšek. Teniški turnir za držs enstvo mo- štev, ki bi se moral danet . v Mariboru med SK Rapidom in Beograjskim teniškim klubom je bil preložen na soboto dne 7. Ilirija porazila Splitčane Veselje plavačev, žalost vvaterpolistov V dtrugi izdaji svoje nedeljske številke smo objavili rezultate dvoboja med Ilirijo in Jadranom, ki 9e je končaj s 57 : 52 v korist Ilirije. Ker vsi naši narodrriki niso dobili druge izdaje, ponavljamo plavalne rezultate tega dvotx>ja, ki je bil v soboto zvečer v Splitu. 400 m prosto mošld: 1. Gazzarl (J) 5:13.6, (boljši od jugoslovenskega rekorda), 2. Mihalek (I) 5:22.8, 3. Petrone (J) 5:23.8, 4. Pestevšek (I) 5:42. 3, Gazzari je vodil ves čas, borba je bila samo za drugo mesto. Točke: Jadran 7, Ilirija 4. 100 m hrbtno, ženske: 1. Beara (J) 1:30, 2. Lampret (I) 1:36.2, 3. Bradač (I) 1:36.6, 4. Ožegovič (J) 1:39.1. Točke: Jadran 13, Ilirija 9. 200 m prsno, moški: 1. Cerer (I) 2:53.4, (boljše od jugoslovenskega rekorda — 100 m je plaval 1:16), 2. Matošič (J) 3:00.1, 3. Hribar (I) 3:01.S, 4. Bašič (J) 3:28. Točke: Jadran 17, Ilirija 16. 100 m prsno, ženske: 1. Werner (I) 1:34.2, 2. Fine (I) 1:40.7, 3. Stipanovič (J) 1:45, 4. Kneževič (J) 1:51.8. Točke; Ilirija 24, Jadran 20. 100 m prosto, mc 1:19.4, 4. Perseta (J) 1:21. Točke: Ilirija 41, Jadran 36. , Štafeta 4x50 m, ženske: 1. Jadran (Ra-dica, Sidar, Petrošič, Beara) 2:16.2, (boljše 6d jugoslovenskega rekorda), 2. Ilirija (Fine, Kržan, Bradač, Grošelj) 2:27.1. Točke: Ilirija 47, Jadran 46. Štafeta 4x200 m prosto, moški: 1. Ilirija (Schell, Mihalek, Fritsch, Wilfan) 9:52 (!), 2. Jadran (Gazzari, Karaman, Petrone, Senjanovič) 10:00. ZakIhično stanje točk: Ilirija 57, Jadran 52. V plavalnih konkurencah je po današnjem srečanju stanje točk naslednje: Triestina 320 točk (6 srečanj), Ilirija 294 (&), Jadran 252 (5), Viktorija 211 (4). V waterpolu pa smo doživeli velik poraz. Jadran Je zmagal z 9 :1 (4 :1). Slovenci so igrali precej podrejeno vlogo. Stanje v waterpolu je sedaj naslednje: Danes nastopi Ilirija na Sušaku proti tamošnji Viktoriji. Razpis tečajev za tekmovalce in vaditelje plavanja v plavalni šoli v Ljubljani Namen tečaja je, da dobe tekmovalci priliko za izpopolnitev njihovega znanja praktično in teoretično pod strokovnim vodstvom. Tečaj bo v dneh od 9. do 15-avgusta. Tečaj je odprt za tekmovalce in tekmovalke, verificirane pni JPS ne glede na klubsko pripadnost, število udeie. žencev je omejeno, prednost tonajo prej prijavljeni. Pogoj za sprejem je uspešno opravljan izpit na eni sledečih prog; 50 m prosto 35 sek, 100 m prosto 1:25, 100 m 1:37, 100 m hrbtno 1:35. Prijavi j enci, ki plavajo slabše, se tega tečaja ne morajo udeležiti. Udeieženci tečaja bodo prod pričetkom tečaja zdravniško pre. iskani Prijavnina znaša Din 20.— obenem z vstopnino v kopališče in Jo Je tre. ba poslati obenem s prijavo. Tečaj vodi trener Bela Hobt PO končanem tečaju se udeleže vsi udeleženci med_ sebojne tekme, da pokažejo doseženi napre dek ____| .. Tečaj aa vaditelje plavanja. Namen tega tečatfa Je vzgojiti vaditelje plavanja, skakanja ▼ - t k. , •7fcfcf?*-.-**; < . .-z. — ... .:. .:.-. MatMas Wi emann Je eden izmed najboljših mlajših nemških gledaliških umetnikov. Tudi pri nas je že dobro znan. V novi sezoni ga bomo videli v dveh filmih: »Patrioti« ln »Podjetje Mihael« Ljubljenec Amerike Robert Tayk* je danes v Ameriki tako popularen, kakor sta doslej bila Waklemar Psilamder in Rudolf Valentina Amerika ga imenuje »stoodstotnega moškega«. Lepi in odlični igralec je naglo osvojil svet To je Apolon naše dobe, sen vseh zaljubljenih žensk, moški, čigar vsaka podrobna kretnja zanima ameriško javnost Najbolj slaven je postal kot partner Grete Garto v filmu »Dama s kamelijami«. 2e v pričetku nove sezone bomo videli nov film, za katerega je bil Robert Taylor^ angažiran pri MGM. Senzacija bo tem večja, ker bo to obesnem poslednji filim, v katerem je nastopila nedavno umrla zvezda Jean Harlow. FOTOAMATER ZAKAJ JOKA Osemletni Jurček je na obisku pri starem očetu na deželi in je zelo nemiren. Naposled izgubi stari mož potrpljenje. Pred vrati vzame nadebudnega vnuka čez kolena in mu jih naloži nekaj gorkih. Jurček pa molči kakor riba, čeprav ga udarci bole. Malo nasto ga sreča sosed: »Reci mi, Jurček,« ga vpraša, »zakaj pa nisi nič jokal, ko te je stari oče nabil?« »Oh, pri njem pa res ni vredno. Dedek je gluh.« na papir dosežemo s strokovnim ustalje-vanje in s tem, da fiksirni natron, ko je opravil svojo nalogo, čim temeljiteje spravimo s papirja. To se zgodi z izpiranjem, toda zelo težko ali pa nemogoče je spraviti fiksirni natron iz odtisov, če smo uporabili preveč okisan ali preveč koncentriran ustavjevalec. Tenki papirji se tudi lažje izpirajo nego debeli. Ostanki fiksi-ranega natrona v odtisu povzročajo, kakor znano, s časom vsakovrstne neprijetne pojave, maroge, porumenitve itd., celo papirna oziroma kartonska podlaga se lahko uniči, ker nastaja po oksidaciji fiksir-nega natrona žveplova kislina. Da se izognemo teh posledic, priporočajo za papirne odtise ustaljevalec, ki ni tako koncentriran ali okisan, kakor ga uporabljamo za ustaljevanje plošč in filmov; nadalje odtisov ne smemo puščati predolgo v usta-ljevalcu in končno je dobro, da damo odtis pred izpiranjem v 1-odstotno raztopino sode. Že po desetminutnem izpiranju v tekoči vodi izgine po tej vmesni kopeli toliko fiksirnega natrona iz odtisa, kolikor ga izgine drugače po 30minutnem izpiranju. Vmesna kopel naj ne vsebuje več nego en odstotek sode in naj ne traja več nego 1 minuto. Izmenjati jo moramo večkrat s svežo, ker jo kisli ustaljevalec, ki pride vanjo, razmeroma hitro nevtralizira. Sušenje negativov in odtisov zahteva komaj polovico običajnega časa, če jih obrišemo z mehko usnjeno krpo ali še bolje z drobnoluknjičasto viskozno gobo Agfe. S krpo ali gobo moramo pobrati vse vodne kaplje na zadnji strani filmov, ker utegnejo po osušitvi nastati tukaj usedlinske maroge, ki jih je pozneje zelo težko odpraviti. Motive z najhujšimi kontrasti (notranjščine, soteske itd.) je bolje snemati ob zastrtem nebu, ker raztresena svetloba kontraste zmanjšuje. Temperature različnih kopeli izpiralne vode itd. naj se medsebojno preveč ne razlikujejo, ker se drugače želati-na grbanči in ločuje od podlage, posebno poleti. Najprimernejša temperatura za vse kopeli je 18 stopinj Celzija. Pri sestavljanju ustaljevalne kopeli raztopimo okisajočo snov — večinoma kalijev metabisulfit — v topli toda ne vreli vo-dL To raztopino dodamo fiksirnemu natrona šele tedaj, ko se je ta popolnoma raztopil, kajti drugače bi se utegnilo izločiti žveplo, kar spoznamo po tem, da postane kopel rumenkasta. Takšna kopel ustaljuje slabše. Iz amaterskega gibanja Potokinb Ljubljana: člane opozarjamo, da se bliža, zadnji rok za oddajo slik za zagrebško mednarodno razstavo. — V del jo 15. t- m. celodnevni piknik. Prijav« ob torkih Jn petkih zvečer. Med revijami V dobi počitnic posvečajo fotografske revije, kar je naravno, mnogo prostora motivnim področjem, ki imajo sedaj svojo najboljšo sezono. Tako je napisal znani športnik in fotoamater Walter Remmel v letošnji 14. štev. »Photographie fttr Alle