-'•eitnuia pH&ua »
Naročnina
:a*ia letno 30 Din, polletno 15 Ehn, - sa inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stav. 1 Din
UREDNIŠTV0"~UPRAVA : pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8.
i1»» rsČ. poštne hran. 12.549
«siiaia vsako aetf afflo
IV. LETO
Murska Sobota, 19. ma|a 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60t Din, pol strani 300 Din. — Cena •nalim oglasom do 30 besed 12 Din rsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/o dražji Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCago
ŠTEV, 20
V novo razdobje.
Volilni boj je za nami. Računi so sklenjeni za izgubo onih ljudi, ki so si hoteli z demagoškimi govori pridobiti ljudske množice, da bi drveli za njimi in jih dvignili na najodgovornejša mesta v državni upravi. Nosilec državne liste g. Bogoljub Jevtič je izbojeval svoj časten boj z nasprot-I niki in je v nedosegljivost dvignil zadnje besede Velikega kralja : „Čuvajte Jugoslavijo". Svojo domovino je znal ohraniti na poti, ki jo je začrtal blagopokojni kralj. Ta pot je predvsem okrepitev državnega edinstva. Uspeh zadnjih volitev je pa tudi velikega mednarodnega pomena. Pokazale so, da jugoslov^ski narod odobrava notranjo in zunanjo politiko g. Jevtiča in je tako povedal vsemu svetu, da ta politika ustreza njegovim težnjam. In ko čitamo poročila inozemskih listov o naših volitvah, ki so si skoro vsi edini v tem, da se naši državi bližajo boljši dnevi, nas navdaja ponos, da smo z lastnimi močmi pre-bredli vse težave preteklosti in hladnokrvno prenašali udarce usode v večni veri, da bomo tudi mi krenili po ravnih in sončnih cestah. Če kakšen narod to zasluži, zaslužimo mi ! Drago smo si kupili našo svobodo, tisoči in tisoči naših najboljših sinov in očetov je umiralo po bojnih poljih, da bi nam pripravili boljšo bodočnost, da bi nam zgradili mogočno stavbo za svobodno in mirno sožitje. Mar ne bi bil zločin napram našim najsvetejšim čustvom, oskrunjenje spomina naših mučenikov, če bi izpodkopa-vali naše edinstvo, samo za to, da utešimo svoje osebne težnje. Na oltar svoje domovine se je žrtvoval naš kralj. Komu je doprinesel žrtev ? Tudi tistim, ki so se dotaknili naše skupnosti !
Dva tabora sta si stala pri zadnjih volitvah nasproti. Jevtič— Maček. Maksimovič in Ljotič ne prideta v poštev. Njihov pokret je ljudstvo enkrat za vselej likvidiralo. Oba primera pa služita v dokaz, da je vsaka umetna politična tvorba že v svojem postanku zapisana propasti. Dočim prihaja g. Jevtič z jasno obeleženim programom v Narodno skupščino, ki ima za osnovo nedotakljivost na-
rodnega edinstva, rešitev vseh gospodarskih in socialnih vprašanj, ki jih narekuje sedanjost, prihaja maloštevilna opozicija z neko tajin-stvenostjo in bati se je, da bi zopet načela brezplodna politična vprašanja, kar bi bilo le v škodo celokupnemu delu v parlamentu, čigar prva naloga bo, da se takoj loti dela za ozdravitev današnjih razmer.
In prav ta negotovost bodočega dela, s katero je šla opozicija v volilni boj, je mnogo pripomogla, da so se volilci v tako ogromnem številu oklenili vladine kandidatne liste. A za obžalovati pa je, da so se tudi pri nas našli ljudje, ki so krenili v nasprotno smer. O kakem političnem prepričanju ne more biti govora ! Ob osebnih malenkostnih vprašanjih so izgubili iz vida višje interese, ki naj bodo svete vsakemu državljanu in vsakemu, kdor ljubi svojo domačo zemljo. In tako malo je bilo domačih kandidatov na opozicijski listi ! Pač pa so bili na njej ljudje, ki so pri volilnih shodih prvič vidli naše Prekmurje in so računali z nerazsodnostjo našega ljudstva, da jih dvigne do poslanskih mest.
Hvala Bogu, da je narod v
veliki večini pokazal, da ni mrtva igrača v rokah nekaterih gospodov, temveč da zna dobro presoditi kdo je vreden njihovega zaupanja in kdo je zmožen, da na najvišjem mestu zagovarja njihove pravice.
Zato je ravno pri zadnjih volitvah izvoljenim poslancem naložena dvojna dolžnost, da z naporom vseh svojih sil in s popolno zastavitvijo vseh svojih sposobnosti dokažejo, da so res oni, ki jih je narod postavil za svoje glasnike in zaščitnike, da so v stanju popraviti ono kar je bilo do sedaj pogrešenega, ter prinesti domov gospodarske in socialne uspehe. Prepričani smo, da bodo to v polni meri izvršili, zato je naš pogled v bodočnost jgsen.
Naloga nas vseh pa naj bo, da stojimo našim voditeljem s svojim delom ob strani, da jim pomagamo v njihovi pravični borbi, da v požrtvovalni ljubezni do naroda in njegove države iščemo pota k sodelovanju vseh, ki jim je naša velika domovina pri srcu. In v tem je edina pot do ozdravitve težkih ran, ki jih je zapustila pravkar minula politična borba na narodnem telesu.
PO LI £ I K fl
Uradni izidi nedeljskih volitev.
V vsej državi je glasovalo dne 5. maja vsega 2 778 172 volilcfv ali 72 o/0 vseh upravičencev. Od tega odpade na listo g. Jevtča 1,738.390 (62 60o/0); listo g. Mačka 983 924 (35.40 o/0) ; listo g. Ljotiča 23 814 (0.86 o/0); listo g. Maksimoviča 32 720 (1.18 o/0) Razen 4 biv-š h poslancev so bili v dravski banovini izvoljeni popolnoma novi ljudje.
Pruski ministrski predsednik in vrhovni poveljnik nemškega vojnega letalst'.«, general Göring, bo še te dni poset'1 Beograd. Nato bo odpotoval v Dalmacijo in prebil mesec dni na enem izmed naših otokov.
Na pobudo Mussolinija bo v ktatkem v Benetkah sestanek med na šiiti zunanjim ministrom g. Jevt čem ter italjanskim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Suvichem. Vsi inozemski listi posvečajo temu sestanku veliko pozornost, saj so bili italjansko-jugoslovanski odnošaji skozi vsa leta v stalni napetosti, ter so grozili, da se razvijejo v konflikt na Jadranu. Predviden sestanek bo končnoveljavno pomujedje med Rimom in Beogradom
ter pričetek novega uspešnega sodelovanja v južno vzhodni Evropi.
V Turčiji so odkrili zaroto, ki je imela namen vprizoriti revolucijo. Zaprli so nad 70 oseb, med njimi tudi vodjo zarote nekega 70 letnega starčka. Vsa zarota je bila zasnovana na verski podlagi.
Pogodbe, pogodbe... Skoro ne mine teden, da ne bi kaka država v Evropi sklenila pakt o nenapadanju s svojo sosedo ali oddaljenejšo državo, kljub temu, da mir za to ni prav nič bolj zajamčen. Vsa Evropa je že preprežena s takimi pogodbami. Sprožila pa jih je predvsem Nemčija, ki je poteptala mirovne pogodbe in ponovno segla po orožju. In da se Italija, Francija in Rusija zavarujejo proti napadom, so začeli ustvarjati okrog Nemčije obroč, ki naj jo loči od vseh ostalih narodov. Ta namera se jim bi posrečila, če bi pristopili k njihovim pogodbam še Anglija in Poljska, ki pa še stojita ob stkani.
Vojna med Italijov in Abesi-nijo je skoro neizogibna. Neprestano odhajajo italjanski vojaški transporti
v Afriko, kjer je že zbranih nad 283 000 vojakov, in delavcev, ki samo čakajo povelja, da vpadejo v Abesinsko ozemlje. Ob takih vojnih pripravah svojih kolonijalnih sosedov (udi Abe-sinci ne drže roke križem. Evropske države ji prav pridno uvažajo potrebno orožje in strelivo. Italjanski bojni pohod v Abesinijo, pa lahko povzroči prav resne zapetljaje v Evropi. Kajti prva posledica bo ta, da bo Nemčija segla po Avstriji, v svesti si, da Italija ne bo mogla dovolj uspešno ščititi svojo varovanko. Za to ni čuda, da tudi druge velesile odsvetujejo Italiji vsako pustolovščino v Afriki. Izbruha sovražnosti pričakujejo jeseni, ko odnehajo deževni nalivi.
Velike svečanosti so se te dni vršile v Londonu ob priliki 25 letnice vladanja angleškega kralja. Na milijone ljudi je prišlo iz vseh krajev sveta, da se poklonijo svojemu vladarju, ki se je ves čas svojega vladanja tankovestno držal ustave in ohranil v svoji velikanski državi nedotakljivo vse ljudske svoboščine.
V Bukareiti so se sestali zunanji ministri držav Balkanskega sporazuma. (Jugoslavija, Romunija, Turčija in Grška.) Po več dni trajajoči konferenci so izjavili, da so popolnoma edini v obsojanju zahtev Avstrije, Madjarske in Bolgarije po novi oborožitvi. Med drugimi so tudi izjavili, da vpostavitev Habsburžanov ni le notranja zadeva Avstrije. Habsburžani so predmet mednarodnega prava. V posvetovanjih so govorili tudi o stališču Balkanske zveze do Italije. Izboljšanje odnošajev Jugoslavije do Italije se je vzelo z zadovoljstvom na znanje.
Na poti v Moskvo se je francoski zunanji minister ustavil tudi v Varšavi, da pridobi Poljake za pogodbo naperjeno proti oborožujoči se Nemčiji. Vse prigovarjanje je bilo zaman. Poljska se noče odreči svojemu prijateljstvu do Nemčije in noče prevzeti nikake obveznosti, da bi s svojo vojaško silo branila kakšne meje, razen svojih.
MarSal Pilsudski je umrl. Nad
Poljsko je legel molk. Njihov prvi maršal, največji borec za nj hovo svobodo g. Jožef Pilsudski je dne 12. maja umrl v Varšavi. Pokojni je imel raka v želodcu in v jetrih. Smrt je povzročila oslabitev srca. Umrl je mož, ki je osvobodil Poljsko in ustvaril iz nje veliko, urejeno bogato in močno slovansko velesilo. Za to razumemo vso veliko žalost, ki je objela naš bratski narod.
Abstinenca.
Kaj bi razlagali besedo ! Tisti, ki so ostali pri zadnjih volitvah doma, so jo izvajali 1 Beseda hujskače» jim je bila več vredna, kakor državljanska dolžnost. Kaj so s tem hoteli doseči, niti sami ne vedo, kakor tudi ne tisti, ki so j;h k temu prigovarjali. Stokrat izpričena resnica namreč je, da ni v javnem življenju nobena stvar tako napačna, kakor če se postaviš na stran dogodkov in dejanj in si samo gledalcc. Življenje ga vedno brezobzirno potisne v kot in dogodki se razvijajo proli njegovi volji v njegovo lastno škodo. Gledalcem ob strani ne gre nobena beseda, da bi govorili delavcem, tako in tako delaj. Oni smejo samo gledati in čakati. I« ko je delo končano in uspeh dosežen, mar bodo delavci delili svoj zaslužek z onimi ob strani ? Ne. Še smejali bi se jim in si mislili: le delajte naprej, od vašega truda bom tudi jaz imel koristi. A to so le neizpolnjene sanje, ker je današnji boj za obstanek preveč neizprosen.
Njim, ki so pri zadnjih volitvah ostali doma iz lastne malomarnosti, še ni toliko za zameriti. Vso obsodbo pa zaslužijo tisti, ki so storili to na menoma. Ti ljudje spadajo v tabor tistih politikov, ki so ali popolnoma osamljeni in se ne znajo prilagoditi zahtevam novega časa, ali pa so izgubili vsako upanje, da bi mogli v političnem življenju še kaj doseči. Zato zbirajo okrog sebe ljudi, da bi bil njihov poraz manj viden. Greh pa je greh, če ga izvrši eden ali pa tisoč ljudi. Na volitvah se rdloča o usodi naroda in kdor se jih ni udeležil, je delal proti sebi in v škodo vsega naroda. Saj so bile zadnje volitve tudi glasovanje ali narod odobrava novo gospodarsko in finančno politiko, ki nam je prinesla že mnogo olajšav ali pa se naj začenja spet stara politika z povišanjem davkov, gospodarskih težav in praznega prerekanja. Narod je vse to obsodil kljub onim gledalcem, ki so sebi in drugim hoteli le zlo.
O onih pa, ki so stali pri voliščih in čakali, da jim kdo stisne v roko 10 Din, da gre izpolniti svojo državljansko dolžnost, pa se ne izpla-
Občni zbor Rdečega križa v Murshi Soboti.
(Nadaljevanje.)
c) člani : g. Dr. Brandieu Silvij, primarij bolnice, g Özek Gustav, učitelj, g. Dr. Gregore Albin, sreski sanitetni referent, g. Heimer Oskar, den tist, g Koder Anton, notar in g. Dr. Vučak Štefan, ban. zdravnik.
Razven tega so člani upravnega odbora v smislu čl. 28 pravil : g. Dr. Strmšek Pavel, direktor gimnazije, g. Velnar Jože sreski šolski nadzornik. Dalje dva člana iž sreza : g. Titan Janez, predsednik občine Kupšinci in g. Vezer Geza, predsednik občine Martjanci.
II. Nadzorni odbor : a) predsednik : g. Jezovšek Vladimir, notar.
ča izgubljati b«sed. Kdor svoje prepričanje prodaja kakor sejmsko blago, je kakor garjeva osca v človeški družbi. Še Boga bi zatajil in svojo mater. Vest ga ne bi pekla, ker jo nima !
Straina smrt mladega delavca.
V Eppingerjevi opekarni v Dolnji Lendavi je bil zaposlen 25 letni delaveQ_Ši£faaJEke. Imenovani je delal pri stroju z* pripravljanje ilovice za opeko. Ko se je za trenutek odstranil od svojega posla, se je po neprevidnosti približal transmisiji, ki ga je v hipu zgrabila za platneni predpasnik in ga potegnila v kolesje parne lokomobile. Nesrečneža je vrtelo nekaj minut okrog, ga butalo z glavo ob zid in ga popolnoma zmlelo. Ko je bližnji delavec zaustavil loko mobilo, so iz stroja potegnili le krvavo kepo zmečkanega mesa: Po izjavi zdravnika je smrt nastopila takoj. Tragedija mladega delavca je po vsej okolici vzbudila največje sočutje.
TiflSä KF^JIDfl
ITlurska Sobota :
Slovo. Med drugimi je odšel k vojakom tudi sin našega narodnega poslanca gops. Benko Josip. Svojemu stanu dostojno se je z veseljem odzval svoji dolžnosti, čeravno je zapustil -koi edini sin svoje stariše in se je moral odtrgati od podjetja pri katerem je bil poleg očeta glavni vodja. Vso njegovo priljubljenost je pokazala njegova odhodnica, ki mu je priredilo uradništvo tovarne in domača gasilska četa. Vsi njegovi številni prijatelji mu želijo mnogo zadovoljstva in us-spehov, v izvrševanju svoje državljanske dolžnosti.
K odslužitvi kaderskega roka se je podal tudi g. Šiftar Pali, sin tukajšnjega uglednega mlinarja in posestnika. Tudi njemu želimo vso srečo na novi poti!
— Otvoritev streliSča. Dne 19 maja 1935 ob 9 uri je otvoritev stre Ijanja strelske družine v Murski Soboti, na strelišču za gradom. Vabimo
b) člani : g. Hahn Izidor, trgo vec, g. Kočevar Heda, uradnica in g Skuk Josip, uradnik.
V sestavi odbora se ni izvršila od zadnje skupščine do danes nobena sprememba.
Na seji sreskega odbora dne 2. aprila so se izvolili funkcijonarji, od nosno sledeče sekcije :
Za tajnika : g. Č>žek Gustav, za blagajnika : g. Dr. Gregore Albin za upravitelja skladišča : g. Velnar Jože.
Sanitetna sekcija : predsednik g Dr. Brandieu Silvius, član» Dr Gre gore Albin, Dr. Vučak Štefan in Čt žek Gustav.
Sekcija Pomladka Rdečega križa : Predsednik Dr. Strmšek Pavel. Ciani Velnar Jože in Gabrijeičič Franc.
Upravni odbor je imel od zad nje skupščine 7 sej ter žalno sejo z* blagopokojnim Viteškim kraljem Ale ksandrom I. Ujedmiteljem, nadzorni
vse člane in prijatelje našega športa, zlasti mladino, da se otvoritve v čisn-večjem številu udeleže. Streljalo se bo tudi s puško na zračni pritisk, ta-kozvano .sobno streljanje', V to svrho je streljačka družina nabaviia novo moderno puško. S to puško bodo lahko streljale tudi dame in mladina. Ostale 4 puške so prenovljene in preizkušene. Strelce vabimo, da se pridno vadijo v streljanju, ker bomo v kratkem priredili nagradno streljanje.
Uprava.
—	Vojaški novinci. Prejšnji teden so se zopet odpravljali fantje k vo jakom. Prihajali so v gručah, s petjem in vriskanjem in prinesli s seboj polno življenja v naše ulice. Bikovčani so spremljali svoje fante z godbo. Tudi godba tukajšnjega gasil, društva je korporativno spremljala svoje odhajajoče fante na kolodvor. In ob odhajajočem vlaku je bilo pravo praznično razpoloženje. Red in mir se ni motil nikjer. Fantje so prihajali dostojno na kolodvor. Tako je pravi
—	Zopet vlom na kolodvoru. Pred dnevi so zopet vlomili neznani zločinci v vagon tovornega vlaka in odnesli iz njega 88 kg različne tkanine, v vrednosti 3900 Din. Železniški delavec, ki je imel nočno službo na kolodvoru, je sliša! proti jutiu sumljivo ropotanje. Ker so se pa isto noč nahajali na kolodvoru tudi sezonski delavci, ki so odhajali v Francijo, ni temu ropotu pripisoval nikake važnosti. Ukradeno blago je bilo poslano za g. Cvetiča. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bilo na delu več vlomilcev. Storilcem so že na sledu. Sled vodi v neko cigansko naselbino.
—	Materinski dan. Kakor vsako ieto, bo tudi letos priredilo tuk. Kolo jugoslov. sester proslavo, ki je posvečena našim materam. Prireditev bo v soboto, dne 18. t. m. ob 20.30 v Sokolskem domu, z res izbranim spo redom. Prvikrat bo nastopil tudi naš mladinski orkester pod vodstvom g. R. Laha. Ostali program pa obsega solopetje g. Čepičeve, violinski solo g. ing. Hofbauerja in nastop moškega zbora pod vodstvom g. nadz. Velnarja. Govor o pomenu proslave bo imel g. ing Zobec. Drugi del programa obsega vprizoritev dramskih fragmentov .Mati*, ki j h je spisal g. M. Ferjan.
odbor pa 1 sejo. Posamezne sekcije so imele sledeče število sej :
a) Sanitetna sekcija 2 seji. Na prvi seji je bil izvoljen za šefa sama rijanskega tečaja gosp. dr. Brezovmk Vladimir, primarij bolnice, za njega vega pomočnika pa g. dr. Gulič Vi* dimir, sekundarij bojnice.
Na dan 31. decembra 1934 je imel sreski odbor po poročil h naš h edinic 759 članov in sicer: 530 red n h 227 pomožnih članov. Koncem I 1933 je bilo 104 rednih, 49 pumoin h članov. Prirastek je znašal tedaj 426 rednih, 178 pomožnih članov.
Od izkazanih članov na dan 31 decembra 1934. je bilo: a) Državnih uslužbencev iz vojske in žandarnie rtje : — rednih, 129 pomožnih b) ci vHmh državnik us<užbencev 229 red nih in 66 pomožnih, c) iz meščanstva 251 rednih in 32 pomožnih.
Pri teh sodeluje govorilni zbor ter naraščajnice Sok. društva pod vodstvom gdč. Pečkove. ki bodo izvajale pantomimičen balet. Godbo je skom-poniral gosp. prof, Ubald Justin. Obeta se nsm zanimiv in lep večer, za to smo prepričani, da bo obisk polnošteviien. Pa tudi človekoljubno delo, ki jo izvršujejo članice Kola jugosl. sester nam nalaga dolžnost, da njih prireditev posetirno, ter jih tako tudi mateiieino podpremo v njihovi nesebični akciji. Predprcdaja vstopnic je v trgovini g. Hahna.
—	Nesreče. Pri nakladanju panjev se je ponesrečil najemnik Horvat Alojz, doma iz Kroga. Nakladali so panje in po nesreči se mu je eden zvalil na noge. Z polomljeno nogo so ga odpeljali v bolnišnico. - Pri padcu se je močno poškodovala nogo, posestni-ca Kerčmar Marija iz Sela. — Desno roko si je zlomil Ivančič Janez iz Kri-ževci. — Po nesreči je padla iz postelje 6 letna Hozjan Ana in si pri tem zlomila roko. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tuk. bolnici.
—	Kopališče. Komaj leto dni je od tega, odkar se je započela akcija, da se zgradi prepotrebno kopališče, ki bo ustreglo vsem zahtevam našega kraja. Meščanstvo se je radesoljno pridružilo akciji in prispevalo skoro ves potreben denar za zgraditev. Tako se je v kratkem času nabral del potrebnega kapitala in pred dnevi je kopališki odbor oddal vsa zidarska dela stavbnemu podjetrAu g. Mesariču, ki je izmed treh refiektantov, postavil najnižjo ponudbo. Deia pri gradnji kopališča so se že pričela in po sklenjeni pogodbi, mora biti zgrajeno do konca meseca junija. Razpisane so pa tudi že ponudbe za izvršitev potrebnih mizarskih in tesarskih del. Tokrat je bila od načrtov do dejanja res kratka pot, akcija se ni zavlekla, ne zaspala, kakor marsikatera druga, ki še vedno čaka nujne rešitve.
—	Športniki. Cenjenim prijateljem športa vljudno naznanjam, da sem vzel svoj tenis prostor v lastno režijo in je motnja igralcev od strani nezaželenih tretjih oseb zabranjena. Da omogočim prijateljem tenis športa čim cenejše igranje, imajo vsi v M. Soboti bivajoči novi igralci 30% popusta. Vsak redno prijavljeni igralec ima na
Članstvo iz meščanstva se deli : 1) zdravniki 7 redni, 2) odvetnik: in notarji 7 redni, ••) banovinski in obč. nameščenci 41 redni, 13 pomožni, 4) jrivatni nameščenci 11 redni, 1 pom. 5) trgovci in obrtniki 72 redni in 6 pomožni, 6) kmetovalci 74 redni, 5 pomožm, 7) delavci 1 pomožni, 8) razni 39 redni in 6 pomožni.
Pri posameznih naših občinskih odborih in poverjeništvih je sledeče članstvo :
Sreski odbor M. Sobota 204 rednih, 179 pomožnih, 383 skupaj čl. Občinski odbor Cankova 32 rednih, 14 pomožnih, 46 skupaj, G Lendava 37 rednih. 37 skupaj, G Sia eča 37 redn h Mačkova 20 rednih Martjanci 25 rednih Pertoča 25 rednih, Pro-senjakovet 22 rednih, Rogaševcih 22 rednh, 4 pomožnih 26 skupaj. Gor. Petrovci 20 rednih članov. (Dalie)
teden 3 igralne ure. (Par igra 1. uro; 2 para 2. uri.) Nadomestilo rednega igralca po neprijavljenih osebah je dovoljeno samo proti plačilu od Din 5'— na uro. Igranje se vrši do konca septembra. Odškodnina za prostor in za pobiranje žog znaša za osebo : 1.) za vso sezijo Din 3C0 —, 2.) za pol sez'je Din 200 —, a) I. polsezija traja do 24. VII. b) II. polsezija traja od 25. VII.-30. IX 3). za počitničarje v dobi dvomesečnih počitnic Din 125 Počitniška igralna doba je od 6. VII. do 5 IX. Odškodnina in prispevki so plačljivi : Za igralce ad, 1.) polovica pri prijavi ; druga polovica 1. VII. Za igralce ad 2) a, b in 3) ves prispevek ob prvi igri. Prijave se sprejemajo na stanovanju, Grajska ul. 6. dnevno od 13. do 14. ure; ali na spodaj označeni naslov potom dopisnice. Prijave naj vsebujejo: dan in uro, kedsj želi prijsvnìk igrati; da li ima partnerja in koga: ako želi, da se mu partner preskrbi. Hradil Josip, Murska Sobota, Grajska ul. 6.
— Jubilej Prejšnji teden je dovršil tuk. predstojnik sodišča g. dr. S. Šumenjak svojo pol stoletno življen-sko dobo. Neopazno je še! ta dogodek mimo nas, neopazno, kakor je on sam v svojem nehanju in dejanju med nami. Ves posvečen svojemu po klicu, družini in javnemu delu je prehodil vso dolgo pot, ob kateri so nanizani sadovi nesebičnega dela. Osem let je že pri nas. Pridobil si je ljubezen in spoštovanje pri vseh, ki ga poznajo, za to je število častilcev ob tem pomembnem jubileju veliko. In v vseh je ena iskrena želja : še mnogo srečnih in zadovoljnih let v našem krogu l
Uornja Lendava:
— Društveni dom. Akcija za zidavo društvenega doma zelo lepo napreduje. Če bo vse po sreči, se bo že v .jeseni pričelo z zidavo doma. Nabiralna pola izkazuje že lepe zneske, vidi se, da so vsi sloji zainteresirani nad tem lepim in plemenitim delom. Darovali so: Benko Josip, nar. poslanec 200 Din, Beleglavec, šol. upr. 100 Din, Tomori, učit. 200 Din, Dr. Lukman 300 Din, Bačič Franc, posest. 100 Din, Koglot Josip, šol. upr. 100 Din, A. Droč, šol. upr. 100 Din, Vaupotič Ivan, učit. 100 Din, Stane Stanič, učit. na Krogu 100 Din, Viljem Bežan, učit. v Radmožanc h 100 Din, Dugar Poldka, učit. v Vi-doncih 100 Din, Pagon Franja, učit.
v G Lendavi 100 Din, Župan Danica in Ana, učit. v Gor. Lendavi 200 Din, Kaiser Mara, učit. v Kruplivniku 100 Din, Kuitrin Stane, učit. v Gor. Sla veči 100 Din, Zvonimir Črneka, š. upr. v G. Slaveči 100 Din, Špalič Marija, zašč. sestra v G. Lendavi 100 Din, Lovrečič Albina, šol. upr. v Kuzmi 100 Din, Huber Franc, gostil, v Kuzmi 100 Din, Fartele Franc, gostil, v Kuzmi 150 Din, Hüll Ludvik, trg. v G Lendavi 150 Din, Bokaa Josip, župan v G Lendavi 100 Din, Weiss Alojz, učit. v Videncih 100 Din, Mr. Milica Jezcvšek, iekarna G. Lendava 200 Din, Stef. Žigo, žand. pod. 100 Din, Franc Možina, obč. delovodja 100 Din, Mervar Anica, pošt. uradnica v G Lendavi 100 Din, Kreit Alojz, gostil, v G. Lendavi 100 D?n, Pastaj-ner Oto, fin. podpr. 100 Din, Saga-din Jožef, komand, stanice v G. Lendavi 100 Din, Živko Tomiš.č, šol. upr. v Serdici 100 Din. Nadaljevanje sledi. Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala.
—	Otvoritev strelišča. V nedeljo, 12. t. m. so naši strelci otvoriii svoje novo strelišče ter začeli letos s prvim streljanjem. Lep otvoritveni nagovor je imel predsednik g. Koglot Jožef, šol. upr. v Kruplivniku. Ijgieda, da je sedanje strelišče, na zelo posreče nem mesfu, kajti to je že pokazala številna udeležba otvoritvenega stre Ijanja. Streljišče je dobro urejeno ter strokovnjaško pregledano, tako, da o priliki streljanja ni nobene nevarnosti za pešce, ki gredo v „Bežanovo gra-bo*. Vsako jezikanje v tem pogiedu je neumestno. Naša dolžnost je, da podpiramo požrtvovalno delo streijačke družine.
—	Sokolska četa je uprizorila v nedeljo 12 t. m. popoldne zelo leso uspelo igro „Radikalna kura". Vse vloge so bile posrečene. Zelo je uga jala tudi scenarija, ki je pokazala, da se da z voljo in trudom tudi majhne odre okusno urediti. Režiserju Vau poiič Ivanu, učit. iz Vidoncev in igralcem naj bo ta uspeh vspedbuda za nadal.ije delo. Le eno priporočamo, da se v bodoče vprizarjajo (gre z nekoliko manj vajami, a te n^j bodo intenzivnejše, polne discipline, pegio bitve in volje, Predno pa se vpelje ta sistem, si naj nabavi režiser .železno metlo."
—	MartjancL Na lastno prošnjo je bil upokojen s 1. majem doigeletni zaslužni naš nadučiteiLČepregi Karel. Usoda ga je 1. 1895 zanesla v Sv, Jurij, kjer je začel službovati. Službo val je potem v Beltincih, a nazadnje pri nas. G. nadučitelj si je pridobil za razvoj naše šole nevenljive zasluge in je njegovo ime tesno združeno z napredkom našega kraja. Bridka usoda ga je iz bojišča zanesla v^sibiVske tajge in stepe, a doma mu je pa povzročila žalostno družinsko traged jo ! Neštetokrat je bil žrtev denunc jantev a vse to je moško prenesel ! Kot šolnik je slovel radi svoje bogate pedagoške prakse, spretnosti in izredne točnosti, v vrstah svojih stanovskih tovarišev pa je užival veliko spošto-
vanje. Kot človek slovi radi svojega globokega socijalnega čuta in je z revežem pripravljen deliti zadnji košček kruha. Ni si spravil nobenega premoženja, ampak eno dragoceno pridobitev pa le ima in to je ljubezen do otrok, učencev in staršev. Kot vzornemu in zaslužnemu vzgojitelju mu želimo,da bi dolgo užival pokojv sreči in zadovoljstvu. — V nedeijo dne 19. t. m. priredi tuk. sokolska četa Golarjevo veseloigro: Vdova Rošlinka. Začetek predstave bo ob 15. uri na vrtu br. Vezirja. Pred in po igri se vrši veselica s plesom. Ob tej priliki bo izbran najboljši plesni par, ki bo prejel primerno darilo. Igra godba Baranja I. Vsi prijatelji Sokola iskreno vabljeni !
—	Noršinci. VrJi gasilci naše gasilske čete nameravajo z ostalo mladino prirediti igro »Trije vaški svetniki" na Petrovo, to je dne 29. junija 1935. Za pozdraviti je, da se je naša mladina zbudila ?z sna in ie začela delati tudi na kulturnem polju. Vsi vaščani nestrpno pričakujemo dan, ko bomo lahko videli sad njihovega dela. Kmečki človek, ki je navajen težkega dela, je najbolj potreben po svojem težkem delu duševnega razvedrila. Za to je naša dolžnost, da tem mladim delavnim ljudem pomagamo po vseh svojih močeh. Fantje in dekleta, Vi se pa ne ustrašite dela, hodite ravno pot z? svojim voditeljem in uspeh ne bo izostal. — S. Š
—	Cankoi'a. Pod gostoljubno streho g Viktorja Vogierja je uprizorila carikovska sokolska četa v nedeijo, dne 12. maja na svojem novem odru igro „Trije vaški svetniki", združeno s pevskimi točkami in deklamacijami. Vsi sodelujoči so izvrstno rešili svejo nalogo, za kar so se jim oddolžili številni navzoči giedalci po vsakem od igranem dejanju, z dolgotrajnim ploskanjem. Ves obširni, skrbno izbrani spored je naštudiriifa učiteljica sestra Kočarjeva, katera 3e kljub prezaposle fiosti ni ustrašila ne truda ne žrtev. Med odmori je marljivo igrala so-koiska godba pod spretnim vodstvom šo;, upravitelja brata Kočarja. Vrlemu soko'Skerr'U paru, kakor tudi vsem sodelujočim smo hvaležni za prelepo prirtd tev in upamo, da nas agilna cankovska sokol, četa kmalu zopet iznenadi s slično prireditvijo.
■Vi^d tednom Domfl
Zagrebški zbor bo imel kot posebno privlačnost, razstavo živih morskih rib. V ta namen so izvršili velike priprave ter zgradili drage akvarije (prostor v katerem živijo ribe). Te dni pa so neznani storilci ponoči prerezali vodovodne cevi, da je iztekla voda iz akvarijev. Ribe so večinoma poginile.
Radi zemlje se je spri s svojim očetom posestnik Magda iz Stare Ješke (Slavonija). V jezi je sin potegnil nož in zabodel starca, ko sta bila sama v sobi. Na to se je sin podal v vaško krčmo, naročil sod piva, pogostil
vse pivce ter naročil tudi godbo. Še pijanega so ga orožniki odgnali v zapor.
V	naši državi je nad 12 tisoč slepcev. Šole in zavetišča za slepe pa so samo v Zagrebu, Kočevju in Zemunu. Zemunski dom slepcev ni le največji v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Letos bodo otvoriii zope* dve novi poslopji, v kateri bo prostor za 400 nesrečnikov. Ves potrebni denar so darovali dobrotniki. Tudi pokojni kralj Aleksander je v to svrho dal 100.000 Din.
Pri mlinskem kolesu sta se igrala otroka Ivkovič in Nišlič doma v Grocki ob Dunavu. Posebno jim je bila všeč os vrtečega se koiesa, katero sta začela loviti z rokama. Os pa je oba prijela za obleke in ju potegnila k sebi. Dočim je Nišlič dobil le male poškodbe, je starejšega dečka tako vrglo v zid, da je obležal mrtev.
Živinozdravniki iz naše države pripravljajo izlet v bratsko Bolgarijo. Doslej se je prijavilo že nad 400 udeležencev.
V	Sovičih (v Bosni) je tolpa lačnih volkov napadnla živino kmeta Spoljariča in mu poklala čest koz in eno kravo.
Zadnji mraz je povzročil v ptujskem srezu silno škodo. Posebno so bili prizadeti vinogradi in sadno drevje, ki je na nekaterih krajih popolnoma uničeno. Skupna škoda se ceni na okroglih 10 milijonov dinarjev.
V	hipni razburjenosti, je vsled malenkostnega prepira u-strelil Franc Rupar iz Zg. Brezovice svojega mlajšega brata Antona. Po zločinu je nesrečnik zbežal in se nekaj dni potikal po gozdovih, da bi ubežal orožnikom. Te dni pa se je sam javil pri ljubljanskem sodišču. Glad ga je prignal iz gozdov in težka vest.
DRUGOD
Londonska policija je prišla na sled beračem, ki so bili prav imoviti. Imeli so celo svoje avtomobile in so se z njimi pripeljali tudi do prostorov kjer so beračili.
Mnogo katoliških nun, pripadajoč redu šolskih sester, je zapustilo Turčijo, ker se niso hotele pokoriti odredbi turške vlade, ki je prepovedala sleherna verska oblačila.
Otok Formoza je zopet trpel zaradi potresa. Mnogo hiš je porušenih. Doslej so našli 19 mrtvih.
V	65 minutah so postavili v Ameriki hišo. Napravili so baje tako-le: Na vzravnano zemljišče so postavili železno ogrodje. Vnjo so polagali stene, vrata, okna in jih privili z vijaki. Stene so silno trpežne in so iz posebne mase iz betona, asfalta, klobučevine in slame. Če je vse to res menda ni težko biti v Ameriki hišni lastnik.
Francoski poslanik v H. Soboti.
Prejšnji petek je obiska! Mursko Soboto francoski poslanik v Ljubljani g. Remerand v družbi z La Croix-om predsednikom franc, instituta v Lubljani. Do Radenci so jim hiteli nasproti funkci-jonarji soboškega francoskega krožka z g. dr. Vadnalom načelu, ki je tudi ves čas spremljal goste pri ogledovanju Prekmurja. V popoldanskih urah so si na to ogledali nekatere naše kraje, ki nudijo kako zanimivost. Tako so bili na Tišini, v Martjancih, Bogojini itd. Zvečer pa se je vršil v restavraciji g. Faflika pozdravni večer na čast visokemu posetu, katerega se je poleg sreskega načelnika g. Lipovšeka udeležilo številno občinstvo. Uvodne besede je spregovoril prèds. francoskega krožka g. dr. Ludvik Vadnal v francoskem jeziku ter izročil g. konzulu dve starinski knjigi v spomin, na njegov prvi poset v naših krajih. G. preds. pa je bila poklonjena najnovejša knjiga o Prek-murju(V. Novak). Ko je navzoči sok. orkester, pod vodst. g. prof. Justina, odigral francosko himno, je povzel besedo g. poslanik, ki se je zahvalil nad lepim sprejemom. Na to je še govoril g. sreski načelnik Lipovšek, ki je v svojem govoru omenil tudi našo največjo socijalno vprašanje — sezonsko delavstvo, ki je našlo svojega največjega delodajalca, baš v prijateljski Franciji. Njegov prepričevalen govor je zapustil pri vseh najgloblji vtis in zavest, da bodo našle njegove besede popoln odmev pri mero-dajnih osebah.
V prijateljskem razpoloženju, katero je dvignilo igranje sok. orkestra, je minul večer, ki bo gotovo tudi našim visokim gostom ostal v najlepšem spominu.
Kako bodo posestniki
vlagali proinje za odpls zemljiškega davka, ki so bili oikodovanl po slani.
V nekaterih občinah, zlasti nižinskih pa tudi po GoriČkem v dolinah, je napravil mraz v začetku maja precej ikode, zlasti na žitu (rži). Škoda, ki jo je povzročila pozeba, se takoj v začetku ni niti opazila, ko so pa nastopili sončni dnevi, se je začelo beliti klasje. Oškodovani so zlasti vsi posestniki, ki so zgodaj v jeseni se jali pa tudi oni, ki so imeli dobro obdelane njive. Odporna se je izkazala Losdorfska rž. V zadevi znižanja zemliarine opozarjamo na navodila, ki so jih prejele vse občine in kmetijske organizacije v srezu pod št. 5574/1 z dne 14. julija 1934 od sre skega načelstva. Ta navodila piavi jo med drugimi sledeče : Zaradi ikode prizadete posevkom in drugim pridelkom po elementarnih nezgodah se
sme delome odpisati osnovni davek od zemljišč in to : 1) če je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpiše 25% letnega zemljiškega davka.
2)	če je poškodovana več nego polovica, a manj nego tričetrtine, se odpiše 50% osnovnega davka.
3)	če je oškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča, če se tako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretinama, druga pa z eno tretino.
Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila prizadeta po ele mentu in ki daje pravico do odpisa davka brez takse, najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijavo vloži lahko poedinec kakor tudi občine skupno za vse oškodovance.
Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi, ne na davčni upravi. V prijavi se mora navesti vlo-žitelj prijave, čas in vrsto elementarne nezgode, kat. štev. parcele. Prijavo mora podpisati oškodovanec.
Kmetijska podružnica.
Napad.
To je bilo zadnjič ko so odhajali novinci k vojakom. Kakor je običaj, spremljajo sorodniki odhajajoče prav do kolodvora, in tega so se držali tudi štirje možakarji (3 kmetje in 1 delavec) doma tam ob Muri. Ker pa je pot nazaj le predolga, so se v vlaku enostavno pomešali med odhajajoče fante z namenom, da se brezplačno peljejo do Dokle-žovja. A nesreča nikoli ne počiva. Tik njihovega cilja jih je ujel sprevodnik vlaka. Seveda so bili brez voznih listov in niso bili niti pri volji, da bi plačali zahtevano voznino. Ker je baš takrat obstal vlak, so zbežali, a orožniku, ki je spremljal vlak pa se je posrečilo, da je enega ujel. To pa je ostale tako ujezilo, da so začeli pobirati kamenje in z njim obmetavati orožnika. Kamenje je padalo tudi na vlak in le naključju se je zahvaliti, da izmed številnih potnikov ni bil nihče ranjen. Svojo nepremišljenost bodo drago plačali. Orožniki so napadalce že polovili. Zasluženo plačilo jih čaka.
Pogrebne svečanosti radgonskih žrtev v Gornji Radgoni.
Smrtni ostanki slovensk h voja kov bivšega avstrijskega, takozvanega tržaškega peipolka štev. 97, ki so bili kot jugoslovanski nacionalisti od av atrijske soldateske kot jugoslovanski uporniki ustreljeni dne 27 in 29 maj nika 1919 v Radgoni (Radkersburg) >n Maistrovih borcev, padi h v bojih za Radgono meseca februarja 1919
bodo na Vnebohod, dne 30. majnika 1935 ob pol 11. uri dopoldne na pokopališču Sv. Petra v Gornji Radgoni položeni v domači, svobcdni zemlji in svobodni domovini k večnemu počitku. Čas pogreba je določen z ozi-rom na ugodne železniške zveze, ker prihaja vlak iz Maribora, oziroma Ljutomera in Murske Sobote v Gornjo Radgono ob 9 44 uri dopoldne ter je na ta način omogočen pravočasen prihod občinstvu, ki se pripelje v tej smeri.
Pogrebne svečanosti se pričnejo ob pol 11. url dopoidne pred župno cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni, kamor bodo prenešene krste z zem-skimi ostanki padlih Radgonskih upor nikov in Maistrovih borcev iz mrtvašnice, kjer se sedaj nahajajo.
Radgonske žrtve so počivale do 7. majnika 1935 na pokopališču mesta Radgona, sedaj Radkersburg v Avstriji, Maistrovi borci pa na pokopališču v Obrajni, sedaj Halbenrain pri Radgoni. Na inicijativo trške občine Gornja Radgona, so bili smrtni ostanki Radgonskih žrtev in Maistrovih borcev izkopani ter dne 7. majnika 1935 dopoldne prepeljani čez obmejni most v Gornjo Radgono.
Krste bodo položene na posebnem podiju pred župno cerkvijo. Po končanih cerkvenih obredih bodo zbrani pevski zbori, ki se udeležsjo pogreba, zapeli žalostinko, na kar krene pogrebni sprevod na pokopališče.
Trška občina Gornja Radgona je razposlala vsem društvom, korpo racijam in raznim ličnostim, kakor gospej vdovi Maistrovi in drugim obširen spored s pozivom na udeležbo. Ker odhaja vlak iz Gornje Radgone ob 12 56 uri in ob 17 40 uri, ter je na ta način železniška zveza tudi za povratek zelo ugodna, je upati, da bode udeležba zelo številna.
Dolžnost vseh nas je, da se od dolžimo spominu za našo lepo domo vino Jugoslavijo padlih junakov in borcev ter pohitimo na dan 30 maja t. 1. v Gornjo Radgono k pogrebnim svečanostim.
Večna slava za domovino padlim junakom I
Ogromna Skoda zaradi slane.
Iz naših vinorodnih krajev pa tudi iz inozemstva prihajajo nova poročila o znatni škodi, ki jo je povzročila siana v prvih dneh meseca maja. Posebno žalostna so poročila prihajajoč iz Banata, iz katerih je razvidno, da je tam povzročila slana pravo katastrofo v vinogradih, kjer je povprečno propalo 80% pričakovanega letošnjega pridelka, ponekod celo 100%. Cene vinu so zaradi tega v zadnjih dneh naglo poskočile in so za nekatere slabe vrste narasle že za 100%. Strokovnjaki cenijo, da bo letošnji vinski pridelek zaradi slane v vinorodnih krajih severnega dela države (brez Dalmacije) za približno 2 milijona hI manjši, nego bi bil sicer pričakovati in da bo v teh okoliših letošnja letina najslabša v zadnjih 15 letih.
Delavski dom.
Slednjič je tudi akcija za zgraditev prepotrebnega Delavskega doma krenila z mrtve točke in pričakovati je, da bodo priprave za zgraditev v kratkem končane. Kakor smo zvedeli je tudi finančna plat ugodno rešena, ki je bila do sedaj največja ovira da se z gradbo že ni pričelo. Izseljenski komisarijat je obljubil, da krije še končni primanjkljaj v iznosu 400.000 Din. In tako je prav. Prekmursko delavstvo je v izseljeniški fond že vplačalo nad 780.000 Din in to od 1928 leta dalje. Čeprav je naš delavec iz tega fonda najmanj črpal, se je izseljenski komisarijat do zadnjega branil prispevati h gradnji Doma, ki je namenjen našim naj-bednejšim.
Načrte je izvršil g. arh. Novak. Gradbeni stroški so preračunani na 1.100.000 Din. Javna borza dela v Ljubljani je v to svrho obljubila soboški občini 700.000 Din brezobrestnega posojila za dobo 25 let. Kakor smo že omenili bo ostalo prispeval izseljenski komisarijat.
Seveda je še treba mnogo dela, da se izvršijo načrti. In položaj našega delavca zahteva, da se s tem ne odlaša. Borza dela nima primernih prostorov za delavce. Po 400 in še več jih prihaja na dan tja in borza le s težavo vrši svoje delo. Ubogi delavci zmrzujejo na blatni cesti. Po cele dneve morajo čakati, da pridejo na vrsto. V nočeh pa si
Zborovanje učiteljskih društev
M. Sobota, Dolnja Lendava Čakovec in Prelog bo v soboto, dne 25. maja v Ormožu.
GASIL5TO):
Pr« sto voljna gasilska četa Bo-rejci oriredi dne 10 junija 1935 v Borejc h tgro , Deseti brat" in plesno . eselico, na katero vljudno vabi v?e ar jatelje gasilstva.
Odda se v najem Ksyrffx
sega 1 veliko sobo, kuhinjo, klet, drvarnico, podstrešje in vrt. Oddam tudi sobo v najem z posebnim vhodom, na Lendavski cesti št. 44 Prav tako stanovanje se odda tudi v Grajski ulici št. 5. Cena se izve pri lastnika Leidavska cesta št 5.
lavna borza dela - ekspozitura v Mupsfti Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu Iščejo delo moški : 184 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 opekar, 2 kovača, 7 stroj, ključavn., 2 mehanikarja, 4 mizarji, 2 kolarja, 1 Žagar, 1 usnjar, 9 krojačev, 8 čevljarjev, 4 mlinarji, 1 pek, 1 natakar, 19 zidarjev, 2 slikarja, 1 knjigotiskar, 2 služitelja, 5 trgov, pomočnikov, 33 težakov, 1 zvaničnik, 2 šoferja, 1 kurjač, skupaj moških: 294. Ženske 60 polj. delavk, 1 natakarica, 4 pom. delavke, 12 služkinj, 1 uradnica, skupaj 78
Delo dobijo: 2 hlapca, 1 kolar, 1 pekovski, 1 mlinarski vajenec, 1 služkinja.
Vaino za delavce!
Borza dela v Soboti bo od 10. maja t. 1. naprej vpisovala tiste delavce, ki so nameravali iti na sezonsko delo bodisi v Francijo ali pa v tuzemstvo, a so vsled pomanjkanja dela ostali brez zaslužka. Vsem tistim delavcem obojega spola, ki so zaslužka res potrebni in so nameravali letos iti na delo, svetujemo, da se do konca junija t. 1. oglasijo pri Borzi dela v Soboti. Prijave se bodo sprejemale vsak delavni dan samo dopoldne od pol devete pa do dvanajste ure. Kdor se želi prijaviti, mora s seboj prinesti svojo poselsko ali delavsko knjižico. Knjižice morajo biti pravilno izdane, opremljene s sliko in re-gistersko številko. Prijave brez knjižic ali z nepravilno izstavljeno knjižico, se ne bodo vpoštevale.
Plemenski sejmi.
Po nalogu kr. banske uprave se vršijo v letu 1935 sledeči plemenski sejmi za selekcionirano govedo:
1.)	Gorenjska cikasta (pincgav-ska) pasma: 15. maja in 15. oktobra Kranj.
2.)	Ormoška cikasta (pincgavska) pasma: 2. maja in 26. septembra Ormož.
3.)	Svopšenična (pomurska) pasma: 3. aprila in 3. novembra Sv. Jurij ob juž. železnici.
4.)	Svetlolisasta (simentalska) pasma: 25 aprila Turnišče, 26. aprila Puconci in 26. oktobra Beltinci.
5) Dolenjska sivorjava (monta-fonska) pasma: 15. aprila Dobrepolje, 16. apr. Ribnica in 22. okt. Vel. Lašče.
6.) Slovenska bela (marijadvor-ska) pasma: 25. oktobra Slovenjgra-dec in 2 novembra Poljčane.

Rezultati nogometnih tekem dne 12. maja 1935.
Gradjanski : Mura 5:1 (4:0) Železničar : ČSK 3:1 (2:1) Ilirija : Hermes 7:1 (4:1) Primőrje:Rapid 2:2 (1:1) Atletika : Jugoslavija 6:2 (2:0) Concordia : Bask 3:1 (0:0) drž. prv. Jugoslavija:Slavija (O) 5:1 (4:0) Gradjanski:BSK 1:0 (1:0) Hajduk: Slavija (S) 10:1 (5:0).
SOKOL
Nišelvicer.
Ob petnajstletnici Sokolskega društva Murska Sobota.
Letos slavimo 15. letnico obstoja našega Sokolskega društva in 10. letnico razvitja prapora. Prav je, da ob tej priliki na kratko pogledamo življenje in delo društva v 15 letih.
Dne 18. marca 1920 se zberejo — na poziv br. Hafnerja — za Tyrše-vo idejo navdušeni Sobočani v gornji dvorani hotela Dobray, da ustanovijo tudi v Murski Soboti telovadno društvo, ki naj bi dalo Prekmurju drugo du hovno življenje in vlilo komaj osvobojenim bratom novih moči ter konč no tudi preobrazilo vse javno življenje.
Prvi starosta je br. Koder Anton, tajnik Brumen Ludvik, načelnik Sou kup Josip, blagajnik Čeh Franc.
Kljub vsem težkočam, ki jih ima na novo ustanovljeno društvo radi pomanjkanja vseh sredstev, saj nima niti telovadnice, niti primernega prostora za zborovanja (telovadnica v meščanski šoli je zasedena po vojaštvu) dela vneto, saj ima že prvo leto 21 sej, 5 članskih sestankov in tri občne zbore. Že prvo leto priredi v parku svoj prvi javni, nastop, kjer nastopi 14 članov, 16 članic in nad 100 naraščajnikov, odnosno dece. Uspeh je nepričakovan, saj je prisost vovalo nastopu nad 5000 ljudi in je znašal čisti dobiček preko 25 000 — Kron. Koncem leta šteje društvo 92 članov in 31 članic, redno telovadi 31 članov, 5 članic, 26 moške in 24 ženske dece.
V	drugem letu obstoja delo v društvu ne popusti. Starosta je br. Španger, načelnik br. Trobej Joško. Število članov malo pade, ustanovi pa se naraščaj. Skupno telovadi 119 pri padnikov. Na prvi vsesòkolskì zlet v Osijek pošlje društvo 2 člana.
Zanimivo v tem letu je tudi, da je bilo društvo v direktnem stiku s č O S ; bratje Čehi se ponudijo, da pošljejo v Mursko Soboto sekaj vaditeljev, vendar pa mora uprava to lepo ponudbo odkloniti, ker še nima telo vadnice in ker bi vaditelji mogli priti Ie v počitnicah.
Ob koncu leta se posreči dobiti telovadnico v meščanski šoli, tako, da prične leta 1922 .popolnoma novo življenje. članstvo hitro narašča, br. Hočevar, načelnik društva je dober organizator. Redno telovadi 38 članov. Skupaj poseča telovadbo že to leto 194 pripadnikov ; v tem letu se osnuje tudi draföStski odsek in knjižnica. Dramatski odsek ima v prvem letu 5 predstav, pevski odsek pa 2 koncerta.
V	letu 1922 se še osnuje odsek za postavitev spomenika dr. Dimoivču in tovarišem ter za zgradBöSökol skega doma.
Starosta je v tem letu br. Engels-berger.
Leta 1923/24. Delo se vrši z isto intenzivnostjo naprej. Pod vodstvom br. dr. Skerlaka se osnuje god beni odsek, ki že v prvem letu obstoja priredi tri samostojne nastope in sodeluje pri društvenih pri reditvah. Tudi na novo osnovani „Dijaški odsek" — prvi v Jugoslovanskem Sokolskem Savezu — vrši v polni meri svojo dolžnost.
Starosta je bil br. inž. Fišer, leta 1924 br. dr. Mihalič, po odfiődu zadnjega vodi društvo br. Prelog do konca leta 1927. -- (Dalje.)
Novi vozni red
se dobi v trgovini s papirjem I. HAHN v Murski Soboti. CINA 10 DIN.
!z delovanja Združbe trgovcev
v ìTlurski S°boti.
Zapisnik
o XIV. redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršila dne 26 aprila 1935 v „Sokolskem domu" v Murski Soboti.
II.
Poslovno poročilo tajnika
poda uradnik Združbe Lončar Franc, ki je v naslednjem :
Urad Združbe se je nahajal do 15. marca 1935 v hiši g. Čeha a se je presili! s 15. marcem na Lendavsko cesto št. 8, kjer ima odslej poslovne prostor? in uraduje od 8. do 12 in od 13. do 17. ure ob delavnikih ter od 8. do 11. ure ob nedeljah in praznikih, kar je bilo sporočeno potom tednika „Murska Krajina" vsem članom.
Pri uradu je bilo izvršenih 870 spisov v vložni zapisnik, prejeli smo 685, po pošti odposlali 756, osebno dostavljenih 287 dopisov brez okrožnic.
V začetku leta je bilo pri Združbi vsega 474 članov, med letom je odjavilo svoje obrtne liste 57 članov, a na novo je pristopilo 11 članov tako, da je znašalo število članov Združbe na dan 31. decembra 1934: 443 članov, od teh je 42 protokoliranih in 401 ne-protokoliranih.
Stanje vseh trgovcev po strokah je sledeče:
Trgovci z mešanim blagom 117, branjarij 65, trg. z manufakturo 2, trg. z jajci in perutnino 99, trg. z vinom 2, trg. z usnjem in čevljarskimi potreb ščinami 6, trg. z železnino 2, trg. z deželnimi pridelki 37, trg. z goveje živino, teleti in svinjami 53, razni trgovci 60. Skupaj 443.
Pomočnikov je bilo ob začetku leta prijavljenih 69, od teh je bilo 49 moških in 20 žensk. Tekom leta se je prijavilo 7 pomočnikov tako, da je bilo ob koncu leta vseh pomočnikov 76, od teh 56 moških in 20 žensk.
Prijavljenih je bilo v začetku leta učencev 17, od teh 13 moških in 4 žensk. Na novo prijavljenih 4, oproščenih 7, sporazumno odpuščen 1 tako, da je znašalo število učencev cb koncu leta 13, od teh je bilo 10 moških in 3 ženske.
Raznih nakupovalcev je bilo v začetku leta 63, med letom se je prijavilo 57 tako, da je znašalo njih število na koncu leta 120.
Tajniško poročilo se sprejme na znanje in se soglasno odobri.
III.
BlagajniSko poročilo,
ki ga poda zaradi odsotnosti bolnega blagajnika g Golob Ludvik:
A. Dohodki v letu 1934.
1. Inkorporacija in pristojbina nakupovalcev Din 20.600. 2 Sprejem-nina in oprostnina učencev, preizku-ševalna taksa Din 1 600 3 Članarina in globe Din 30 588. 4 Obresti naloženega kapitala D.n 9.858 91. Skupaj Din 62 64691
B. Izdatki.
1 Potnine, plače in nagrade Din 23.307 25. 2 Tiskovine in pisarniške potrebščine Din 2183698 3 Članari na Zvezi trg združenj Din 7 250 4. Podpore brezposel. trg. pomočnikom in raznim ustanov. Din 4 926 5 Razni izdatki Din 206 Skupaj Din 57 526 2i.
Imovina na dan 1. januarja 1935.
Gotovina v blagajni Din 2 818 15. Gotovina pri poštni hranilnici Din 2 601 38. Naložbe: Kreditna banka d. d. tu (fond>) Din 82 637 75. Kred*tna banka tu (ročna blagajna) D 20 523 85 Prekmurska banka tu Din 623 36 Kmečka posojilnica tu Din 2174. Občina Murska Sobota Dm 80.000 Vrednostni papirji Priv agrarne banke Beograd Din 2 500. Dofg članov na inkorporacijski pristojbini Din 1.200
Dolg članov na članarini Din 15 088 25. Skupaj Din 210.166 74
Blagajniško poročilo se v celoti soglasno odobri, na kar se preide na IV. točko dnevnega reda, to je poročilo nadzorstva, ki ga poda Golob I.
IV.
Poročilo nadzorstva.
„Podpisani Golob Ludvik, Kreft Alojz, Kolbl Alojz in Šnurer Josip, smo na svoji seji nadzorstva, ki se je vršila dne 17. aprila 1935 v pisarni Združbe, pregledali poslovanje Združbe za leto 1934, zlasti denarno vprašanje, tako vse knjige, iste primerjali s prilogami in drugimi pomožnimi spisi in našli vse v najlepšem redu, vsled tega predlagamo, da se podeli upravi in nadzorstvu razrešnica." Navzoči so odobrili razrešnico.
V.
Proračun za leto 1935.
poroča predsednik Čeh Franc.
A.	Dohodki : Inkorporactjska pristojbina (pristopnina novih članov) D-n 20.000. 80 trgovcev z živino, deželnimi pridelki, sadjem á 125 Din 10 000.52 protokoliranih trgovcev ter trgovcev z mešanim, manufakturnim, železnim, materijelnim blagom itd. v M. Soboti, torej trgovci, ki so protokolirani brez ozira na kraj, ostali samo iz kraja Murske Sobote á Din 175 Din 9 100. 30 trgovcev z mešanim blagom v Pu-concih, Petrovcih, Križevcih, G. Lendavi, Cankovi, Rogaševci in Sv. Jurij à 125 Dm 3.750 80 trgovcev s perutnino in jajci á 50 Din 4.000 200 ostalih trgovcev á 80 Din 16 000. Razni dohodki Din 4 000. Skupaj Din 66 850.
B.	Izdatki : Pisarniške potrebščine, poštnine,
telefon, brzojavi Din 5 000. Objave Din 13000. Plača tajniku in nagrade Din 18.000 Potnine Din 5 500. Članarina Zvezi trg. združenj Dravske banovine Dm 7 000. Najemnina pisarniškega lokala, kurjava, razsvetljava in čiščenje Din 5 200 Podpore brezposelnim in obnemoglim trgovcem in pomočnikom Din 4000 Podpora trgovski nadaljevalni šoli in tečaju Din 4.000 R^zni izdatki D<n 4.150. Skupaj Din 66 850.
Predlagani proračun se soglasno odobri in pooblasti upravo, da s predvidenimi zneski razpolaga.
Pred VI. točko dnevnega reda se oglasi k besedi g. Žagar, konzulent Zbornice TOI, ki v imenu Zbornice pozdravi vse prisotne in poroča o delovanju Zbornice za TOI, ki je bilo v preteklem letu obrambnega značaja. Položaj naših trgovcev je od leta do leta slabši, kar nazorno dokazujejo številne odjave trgovcev, katerih je bilo 1. 1934 v Dravski banovini 5 600. Veliko škodo povzroča trgovstvu zadružništvo, ki se vt ka v trgovske posle. Zato z velikim zanimanjem pri- ; čakujemo od narodne skupščine novi zadiužoi zakon.
Zbornica je posredovala za večji izvoz sadja in drugih pridelkov. Te žave pa so bile v urado vanju Urada za pospeševanje zunanje trgovine ia v devizah. Težke neprilike so povzro čili neposredni davki. Finančni mmisier je naložil tudi višja bremena in nove ; davke, vendar se je ta preostra da v j čna praksa zlomila ob nastopu o« ve ;< vlade, ki je izdala takoj olajievaine ukrepe. Prepričani pa moramo bih, 8 da bo vlada v svojem progra u | olajšave še nadalje zvajala in storila j-vse, kar bo v ubotj* nje današnjega! položaja trgovska G g-vorn k se jej, obenem po naroč lu predsed.rka Z'» r I niče za TOI gosp. jelačina z»h «lil ji Združbi za tesoo sodelovanje t Zbor » meo, ki je bilo v intrresu s lošnega gospodarstva.	(Dalje.)
RAOJNSKI ZAKLJUČEK
V poslovnem letu 1934 je imela hranilnica denarnega prometa.............. Din
Hranilnih vlog na hranilne knjižice je bilo koncem
leta 1933 ................ Din
v letu 1934 se je vložilo........... ,
Din
dvignilo pa................. .
Din
kapitalizirane obresti za leto 1934 iznašajo . . . „ Stanje hranilnih vlog koncem leta 1934 je torej Din
Hranilnih knjižic je biio začetkom leta . . . 744 na novo se jih je izdalo v letu 1934 . . . . 54
798
popolnoma realiziralo se jih je . . . . . 105 Stanje obstoječih hranilnih knjižic
Koncem leta 1934 je torej 693 Vlog v tekočem računu je bilo začetkom ieta 1934 Din
v letu 1934 se je vložilo........... »
Din
dvignilo pa................. „
Stanje vlog v tek, rač koncem leta 1934 je torej Dm
STANJE POSOJIL :
a) hipotečnih posojil je bilo začetkom leta . . . Din
v letu 1934 izplačanih........... »
Drn
vrnjenih pa.................. .
stanje hipotečnih posojil koncem leta 1934 ie torej D n
OBČINSKE HRANILNICE V MURSKI SOBOTI
za VI. poslovno leto 1934.
Poslovno poročilo.
b) meničnih posojil je bilo začetkom leta 1934 Din 16 415 126 45	v letu 1934 eskontiranih......... _
3	504 305 60 . .. Din 797 622 40 vrnjenih pa.................................._
4	301 928'_ stanje meničnih posojil koncem leta 1934 je torej Din
1	191.396 79 C) posojil proti zadolžnici je bilo začetkom ieta 1934 Din 3 11053121	vračano v letu 1934 ...........
1 22 032 44	w^mmmmtmmmmmm
- stanje posojil proti zadolžnici koncem 1. 1934 je torej Din
- č) posojil v tek. rač. je biio začetkom leta 1934 Din
v letu 1934 izplačanih.......... ,
Din
povrnjenih pa................................»
saldo posojil v tek, rač koncem ieta 1934 ie torej	Din Stanje naložb pri denarnih zavodih je biio kon-
897.935-— cem leta 1934 ..........................Din
_2768 009 15 Gotovina začetkom leta 1934 je iznašala ....	Din
2	737 50015 v letu 1934 se je v gotovini prejelo.............
«28 444- izp!ačal0 pa.................
ostane gotovina koncem leta 1934 ....... Din
2 435 124 29 --
113 850 55 Inventar iznaša koncem ieta 1934 ....... Din
2 548 974 84 Vrednostni papirji koncem leta 1934 ...... Din
143 331 44	j,ja podjagj letnih zaključkov podajamo v naslednjem
2 405 643 40 gied poslovanja v letih 1928/1929, 1930, 1931, 1932, 1933
56 761-75 153 361 75
210.123 50 139 140 -
70 983 50
322 157 75 81 329 82
240 827 93
627.041 — 53 887 —
680 928-81 993'—
598 935
1 054.139 35
18.229-4 328 476 35
4 346 705 35 4,303 746 60
42 958 75
2 712 10
440-
statistični pre-in 1934:
Leto
Vloge na hranilne knjižice
Vloge v tekočem računu
Menice
Hipotekama posojila
Posojila proti zadolžnici
Dolžniki v tekočem računu
Naložbe pri denarnih zavodih
Efekti
Rezervni fondi
Čisti dobiček
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
Din
1928/1929
1930
1931
1932
1933
1934
1,682.631 4,227.055 3 504.500 3,735.132 3,504.305 3,232.563
30 10 43 48 60 65
364925 625.070 937.265 759.632 897 935 928.444
163 900 181.120 89 680 61 650 56 761 70 983
75 50
938.790 1,382.957 2 481.210 2 583.081 2 435.124 2 405.643
27 29 40
245.000 341.710 434.275 369.965 322.157 240.827
75 93
19.625 126.580 431.150 417.985 627.041 598 935
782.592 2 847.083 1,814.792 1,152.008 1,224.930 1,054.139
52 07 77 23 66 35
250 1.000 1.000 440 440 440
11.079 47.654 98.987 147.326 176.217
22 87 25 47 72
12.979 36.575 45.143 39.711 20.469 14.750
22 65 95 58 12 48
V	času od 30. do 31. oktobra 1934 je revizor Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljub jani g. Mačuš pregledal poslovanje zavoda sn računske zaključke ter ugotovil, da se vsa dela vrže točno po navodilih in statutih.
Ob zaključku poročila se zahvaljujemo vsem cenjenim vlagateljem in uradom za izkazano nam naklonjenost s prošnjo, da nam isto tudi v bodoče ohranijo.
V	Murski Soboti, dne 11. maja 1935.	RAVNATELJSTVO.
AKTIVA
Bilanca na dan 31. decembra 1934.
PASIVA
Blagajna
Efekti
Menice
Hipotekama posojila
Posojila proti zadolžnici
Posojila v tekočem računu
Tekoči računi (nai. >/2 denarnih zavod.)
Sospezo
Cesijski dolžniki Inventar :
10^ odpis Prehodni račun (zaostale obresti) Prehodni račun (upravni stroški) Prehodni račun (davki)	_
. - t ■
■ <
n t - -
Í5- •
m»"
Dia
16 000 7 001 4 289
40
30
Din
42.958 440 70 983 2 405 643 240 827 598 935 1,054.139
2712 18 502 588 22.766
4 458 496
75
50 40 93
35
10 67
25
95
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu.
Nadzorstvo :
—
Ceh Franc L r. Lanscsak Franc l. r. Šiftar Ludvik l. r.
Hranilne vloge :
a)	na hranilne knjižice
b)	v tekočem računu Vloge na rač. sospezo
K. p. d. hipotekarnih posojil K. p. d. posojil preti zadolžnici Dispozicije Cesije
Rcntni davek Rezervni fond
Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na zsdolžnicah Posebna hipotečna rezersa Rezerva dubioznih terjatev Prehodni račun (predplačane obresti) Prehodni račun (davki) Prehodni račun (upravni stroški) Prehodni račun (hranilne vloge) Čisti upravni dobiček: donos iz leta 1933 upravni dobiček leta 1934 _
Din
T
3 232.563 928 444
16 000

824 14750
65
65 48
Din
4 161.007	65
2.457	62
22.421	94
21	95
24 112	35
3.291	50
113 865	42
8 850	20
22 241	50
31 260	60
19615	07
14 476	40
14.078	10
5142	02
79	50
15 575
4,458 496
13
95


V-'
Murska Sobota, dne 11. maja 1935.
Ravnateljstvo :
Benko Josip l. r. predsednik.
Koder Anton l. r. Hartner Ferdinand l. r. Htrschl Ludvik l. r. Dr. Bölcs Julii l- r.
IZGUBA
Račun dobička in izgube za ieto 1934.
DOBIČEK
	Din	P	Din	P	-	Din	P	D.n	P
1.) Obresti hranilnih vlog : a)	kapitalizirane v letu 1934 b)	izplačane v letu 1934	124 869 16212	25	141 081	25	Dobiček iz leta 1933. Obresti: 1.) hipotečnih posojil: a) zaostale v letu 1934	18.456	71	824	65
2.) Obresti vlog na tekočem računu :					b) prejete v letu 1934	162.827	91		
pripisane v letu 1934 3.) Obresti različnih fondov: pripisane v letu 1934			32 402 8 391	67 25	c) predplačane za leto 1935 c) povrnjene v letu 1934	181.284 9 737 570	62 20 23	170 977	19
4.) Upravni stroški: a)	Izplačani v ietu 1934 b)	povrnjeni v letu 1934	115.522 10 273	11 74	105 248	37	2.) menic: a)	zaostale v letu 1934 b)	prejete v letu 1934	25 6.421	86 67		
5.)	Davki: v letu 1934 odpadajoči plač. družb. d. 6.)	Odpisi: inventarja Čisti upravni dobiček: donos iz leta 1933 upravni dobiček leta 1934			14 078	10	c) predplačane za leto 1935	6.447 923	53 34	5524	19
			4 289	30	3.) posojil proti zadolžnici: a)	zaostale v letu 1934 b)	prejete v letu 1934	20 30 674	10 75		
	824 14.750	65 48	s 5 575	13	c) predplačane za leto 1935 č) povrnjene v letu 1934	3U 694 3815 111	85 86 20	26 767	79
									
					4) naložb pri denarnih za v.: a)	prejete v letu 1934 b)	povrnjene v letu 1934	65 826 229	61 34	65 597	27
					5.)	posojil na tek. računu: prejete v letu 1934 6.)	zamudne obresti: prejete v letu 1934			49 993 1.381	82 16
			321.066	07	i			321.066	07
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu.
Nadzorstvo :
Čeh Franc l. r. Lanscsak Franc l. r. Šiftar Ludvik L r.
Murska Sobota, dne 11. maja 1935
PREJEMKI
Denarni promet za VI. poslouno ieto mi od 1. januarja do 31. decembra 1931
Ravnateljstvo :
Benko Josip l. r. predsednik.
Koder Anton i. r. Hartner Ferdinand l. r. Hirschl Ludvik i. r. Dr. Bölcs Julij i. r.
IZOATKI
Račun: hranilnih vlog:
prejete hranilne vloge vlog na tekočem računu: prejete hranilne vloge hipotečnih posojil: vračila dolžnikov menic : plačane menice
posojil na tekočem računu:
vrnjeni krediti posojil proti zadolžnici : vrnjeni krediti tekoči (bančni) : dvignjeno pri raznih denar, zavodih sospezo: prejeta vplačila
k. p. d. hlpotekarnih posojil:
prejeta vplačila
k. p. d. posojil proti zadolžnici :
prejeta vplačila obresti : prejete
upravni stroški:
povrnjeni upravni stroški dispozicije : vknj>žena nakazila rentni davek; vplačani rentni davek prehodni (bil. preh. postavke): razne prehodne postavke rezervni fond (Splošna rezerva): prejete obresti
posebni rezervni zaklad za po kritje izgub na menicah:
prejete obresti
posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnlcah:
prejete obresti
posebna hipotečna rezerva:
prejete obresti
rezerva dubijoznih terjatev:
razne dubijozne terjatve
davkov:
razne razknjižene akontacije gotovina v blagajni dne 1. januarja 1934.
Din
922.491 2 768 009 143 331 139 140 81 993 81.329 1,981.043 447.121 121 878 16.421 335 946 10.273 1,091 873 3 970 34 514 5 422
421
1 059 1.488 9.432 22 766
8,219.928 18 229
8 238 157
65 15 44
82 80 76 10 50
59 74 29 46 05 15
40
10
60 25 25
10
10
t>
>>
Račun: hranilnih vlog:
vrnjene hranilne vloge „ vlog na tekočem računu;
izplačane hranilne vloge „ hipctečnih posojil: izplačana posojila menic :
eskontirane menice posojil na tekočem računu: izplačani krediti tekoči (bančni): naloženo pri raznih denar, zavodih sospezo: razna izplačila
k. p. d. hlpotekarnih posojil:
razna izplačila
k. p. d. posojil proti zadolžnici :
razna izplačila obresti :
izplačane odnosno povrnjene obresti upravni stroški: izdatki davkov:
plačani davki in akontacije dispozicije : izvršena nakazila rentni davek: plačani rentni davek prehodni (bil. preh. postavke) : razne prehodne postavke inventar : kupljeni inventar
tt
»
gotovina v blagajni dne 31. decembra 1934
Dn
Denarni promet:
Prejemki Izdatki .
1,194.233 2 737 500 113 850 153 361 53 887 1 810 252 480 410 126 053 18 021 197 580 115 522 36 844 I 067 936 5 037 80 699 4 006
60 15 55 75
49
61 82 55
34 11
35 94
50 59
8 195 198 42 958
8 238 157
35 75
10
Din Din
8 219 928 10 8 195 198 35
skupno: Dui 16,415.126 45
Rezervni fond.
1934 decb. 31		-		Din	P
	račun bilance			113 865	42
				113 865	42
					
1934 jan. 1. jan. 1. decb. 31.
1935 jan. 1.
raSun bilance
račun zgube in dobička
5 % obresti
račun bilance
D n
91 443 17 000 5 422
113 865
113.865
Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na menicah.
27 15
42
42
	1934 decb. 31.				Din	P	1934 jan. 1. jan. 1. decb. 31.				Din	P
•		račun bilance			8 850	20		račun bilance račun zgube in dobička 5 % obresti			7 928 500 421	80 40
					8 850	20	1935 jan. 1.				8 850	20
								račun bilance			8 850	20
Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah.
				Din	P	1934 jan. 1. jan. 1. decb. 31.					Din	P
1934 decb. 31.	račun bilance			22 241	50		račun račun 5 %	bilance zgube in dobička obresti			20 182 1 000 1 059	40 10
				22 241	50	1935 jan. 1.					22 241	50
							račun	bilance			22 241	50
Posebna hipotečna rezerva.
1934 decb. 31.
račun bilance
			Din	P
			31.260	60
			31.260	60
				
1934 jan. 1. jan. 1. decb. 31.
1935 jan. 1.
račun bilance račun zgube in dobička 5 % obresti
račun bilance
			Dn	P
			27.772 2 000 1 488	60
			31 260	60
			31.260	60
KTTiETIJSTVO
J. KOGLOT
Pomen globokega oranja.
Posebro dobro se razvijajo rastline z globokimi koreninami, kakor ukopavine, detelja, ž ta itd. V globoko obdelani zemlji ne škoduje rastlinam suša ker v taki zemlji dobijo globoko okoreninjene rastline še vedno potrebne vode, dočim je pri plitvem oranju že izginila Prav tako tudi moča ne škoduje globoko zrahljani zemlji, ker ta popije mnogo in lažje deževnico in se voda razde na večj< prostor; spomladi pa se hitro osuši, da jo lahko prej obdelamo. Z globokim oranjem se bolj zatira plevel, ker pride mnogo pleveinega semena globoko v zemljo, da ne more vskitti
Predno pa začnemo žboljševati zemljo z globokim oranjem, moramo pregledati in presoditi, kaka je zemlja pod sedanjo orsino plastjo in če je pripravka za glubokejše preoravanje ali ne. Če doženetno, da je spodnja ali mrtva plast pusta in nerodovitna, bi napačno ravnali, da bi jo spravili
na vrh In pomešali z zgornjo plastjo. Prav tako ne smemo globoko orati ako je spodnja plast neprodana, glinasta ab peščena. Globoko oranje pa se priporoča le tam, kjer je mrtva plast enaka ali podobna živi (oralni) plasti, ali je celo boljša. Da doseže-
mo z globoko obdelano zemljo tudi boljših pridelkov, moramo tako zemljišče prav dobro pognojiti, da po stane spodnja, do sedaj mrtva plast, hitreje rodovitnejša.
Kjer vidimo, da zemljo lahko zboljšamo z poglabljanjem v mrtvo plast, tedaj pričnimo z globokejšim oranjem. Toda ne smemo spraviti na enkrst na vrh prevelike množine mrtve plasti, ker bi lahko postala taka zemlja začasno nerodovitna, ampak poglabljamo le polagoma, to je vsaka 2—3 leta orjemo globokejše, vedno za par cm. Tako se spodnja mrtva plast z obdelovanjem dobro premeša z zgornjo živo plastjo in postane rodovitnejša. Posebno se priporoča tako obdelovanje v krajih, kjer je vrhna zemlja peščena, lahka in malo rodovitna, a spodnja plast neprodirna, težka in glinasta. S takim urejevanjem bi postala zemlja srednje težka in rodovitnejša in rastline bi bile upor nejše napram suši in moči.
Na mnogih naših krajih pa bi zemljo z globokejšim oranjem mnogo zboljšali. Toda žal pri nekaterih velja še vedno pravilo : .Kakor je delal moj
ded, tako bom tudi jaz * To mnenje je pa popolnoma napačno, ker danes stremimo za dosego čim večjih kvan-titetno in kvalitetno boljših pridelkov, da si tako izboljšamo naše gospodarstvo.
Posebno v današnjem času, ko
vse stroke močno napredujejo, smo mi v tem pogledu še vedno na mrtvi točki; a skrajni čas je, da pričnemo z intenzivnejšim obdelovanjem naše zemlje.	(Konec.)
NOVOST
„OPEL" KOLESU
mod. 1935 s
z elastičnim dvojnim okvlr-
Jem (Patent. Opel-Doppelrehr-Stabil-Rahmen), ki Vam vožnjo olajša. Najmodernelia kolesa. Krasni kromirani modeli. Sedaj še za reklamno ceno.
Samoprodaja :
Ernest Vogler, Cankova SÄ
Zastopstvo „Opel" avtomobilov in koles.
Hi&l 7 (iijfnm in gospodarskim poslop-nlatl L unum jem se ugodno proda. Primerna je za obrtnika ali za upokojenca. Cena 25.000 Din V gotovini je treba plačati 15 000 Din, ostalo na vknjižbo. Natančnejše pojasnila se dajejo v Gor. Radgoni, Glavna cesta št. 51. (Poleg g. Ciriča.) 2
Proda se posestvo VŽŠŽ Ä
njak in gozd ter zidana hiša pokrita z opeko. Več se poizve pri g. VERBAST FRANC-u, Negova 18, pošta Iranci.
Mestna hranilnica v Mariboru prodaja
34 oralov veliko posestvo,
obstoječe iz njiv, travnikov, sadovnjaka in gozda, hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo se nahaja v Spod. Gašteraju pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah št. 2. Cena Din. 150 000, plačilni pogoji zelo ugodni, tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov se sprejmejo v delno odplačilo kupnine. 1
Vabilo
na
XIV. redni občni zbor
PREKMURSKE POSOJILNICE r. z. z o. z. v Murski Soboti, ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. maja 1935 ob 10. uri v posojilniški pisarni.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva o poslovnem in računskem zaključku.
3.	Poročilo nadzorstva o pregledu poslovanja in računskega zaključka.
4.	Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice.
5.	Sklepanje o dodelitvi čistega dobička rezervnemu zakladu.
6.	Slučajnosti.
NAČELSTVO. j