BOGATO GORICA OBRODI VAM, BOGATO SE POUE OPLODI VAM. PODELI BOG KRUHA BELEGA, VSI LICA BODITE VESELEGA, OtonZipancic ~zt ko, slovenska ambasi- n* dorja nesebičnosti * svoj dom sta ponudila kot zatočišče devetim beguncem iz Dnbrov- «* mka. Kaj smo pisali v naš časopis leta 1971 - pred 20 leti. Dvajset let je kratka doba. C^O 0^0 O^C'' )^C( ,4* VEcSELE 50ŽIČNE # PDAZNIKE *!> IN vF OPEČNO 4* NOVO LETO ŽELI VcSEM (SVOJIM ,4, im? ČLANOM m ^ ,4*1 SINDIKAT PODJklJA ^ 4'. Srečno 19 9 2 Tako, kakor smo vstopili v 1991. leto se od njega tudi poslavljamo: zaskrbljeni, zmedeni, brez jasne perspektive za bližnjo prihodnost, pa tudi razočarani nad dogodki v iztekajočem se letu, ki so vzrok za nezavidljivo trenutno stanje in morda tudi za naslednje leto. Po uspešnem plebiscitu ob koncu 1990 leta so se pričele inten- zivne priprave na osamosvajanje. V parlamentu določen šestmesečni rok se je iztekel in v juniju, ko naj bi začeli z izvajanjem osamosvojitve, se je zgodilo tisto, česar smo se bali in upali, da bo prevladal razum in da do realizacije groženj ne bo prišlo. V kratki, vendar brutalni vojni smo Slovenci znova dokazali, da znamo biti enotni in ravno ta enotnost je preprečila, da bi se pregrete jugoslovanske glave lotile Slovenije tako, kot so se lotile sosednje Hrvaške. Žal je takih svetlih trenutkov enost- nosti med Slovenci premalo in ko je vojna nevarnost minila, smo se ponovno znašli v vrtincu strankarskih razprtij, podtikanja vseh možnih takih in drugačnih resnic, ipd. Tudi trimesečni, pod pritiskom mednarodnih institucij sprejeti moratorij nad izvajanjem osamosvojitvenih aktov nas ni streznil, kot da je vse drugo važno bolj kot to, da moramo za samostojno mednarodno priznano državo Slovenijo najprej položiti trdne in trajne temelje gospodarstvu, kajti le uspešno gospodarstvo daje materialno in socialno osnovo za uveljavitev novo nastajajoče države. Tega ni bilo in ob uvedbi osamosvojitvenih ukrepov in lastnega denarja smo se znašli sami, brez zunanje pomoči, brez prepotrebnega priznanja in tudi brez lastnih, jasno izdelanih programov. Tudi v času pisanja tega novoletnega voščila ni stanje nič boljše; Slovenskega razvojnega programa še ni, razviti svet nas kot samostojne države še ne prizna in nam tudi ne zaupa, odnosi z ostalimi deli bivše Jugoslavije niso urejeni in še bi lahko naštevali. Delavci TOSAME smo burno 1991. leto preživeli. Lahko bi tudi dejali, da smo veseli, ker ga je konec, da takšnega ne želimo nikoli več in da pričakujemo, da bo prihodnje 1992 boljše. Kljub nekoliko negativnem predznaku nad povedanim lahko rečemo, da smo glede na pogoje, glede na radikalne spremembe, ki se človeku pripetijo samo enkrat v življenju (ali pa tudi ne), glede na brutalne blokade posameznih gospodarskih in poslovnih področij in glede na nerazumljivo nezainteresiranost državnih institucij, razmeroma dobro gospodarili. Morda je ta občutek zaradi dogajanj v zadnjem obdobju leta (zamrznitev plač, precejšnje Finančne težave, izguba precejšnjega dela jugoslovanskega trga, težnja po zmanjšanju zaposlenosti, nerealizirani razvojni cilji), nekoliko pretiran, pa vendarle TOSAMA ni bila nikdar problematičen kolektiv, ki bi svoja bremena in svoje težave prenašal na druge. Vedno smo se in se zavedamo, da je naša usoda odvisna predvsem od nas samih. Pogoji gospodarjenja se v letu 1 9 92, glede na trenutno stanje, ne bodo bistveno izboljšali. Doseženi in načrtovani obseg poslovanja bomo lahko realizirali le z maksimalnimi in uspešnimi napori pri širitvi prodajnega trga na evropsko tržišče in pri ponovni vzpostavitvi poslovnih odnosov z drugimi področji bivše Jugoslavije. Seveda bomo uspeli le, če bomo za doseganje naših skupnih ciljev združili vse naše znanje in sposobnosti ter s tem našim poslovnim partnerjem dokazali kvaliteto in poslovno zanesljivost. Naše cilje moramo doseči - s tem pa tudi moramo vzdrževati in izboljševati renome, ki ga je TOSAMA dosegla. V tem je tudi zagotovilo, da se bomo v našem podjetju tudi v prihodnjem letu dobro počutili in si zagotovili primeren življenjski standard. OB VSTOPU V 1992 LETO VAM, SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SODE-LA VCI, ŽELIM ČIMVEČ ZDRA VJA, MIRU IN OSEBNE SREČE, VTOSAM1 PA DOBRO POČUTJE IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV. SREČNO Edvard Peternel POVEST O DOBRIH LJUDEH_________________________ V okviru pomoči beguncem so tudi domžalski sindikati prispevali svoj delež. Zbrali so denar za plenice v vrednosti 40.000,00 SLT, 70 brisač, 60 ijuh in prevleke za 30 blazin. Vse to bo beguncem v naši občini razdelila občinska organizacija Rdečega križa. V Domžalah je trenutno 370 beguncev. Večina je našla zatočišče pri družinah, nekaj pa jih je RK nemestil v izpraznjena stanovanja. Predstavniki sindikata so tudi skupaj s predsednikom te organizacije Branetom Kosmačem obiskali družino DANOTA JUTERŠKA, našega upokojenca, ki je pod streho sprejel kar 9 Dubrovčanov. Dano je ob napadu na Dubrovnik povabil svojega dolgoletnega prijatelja, s katerim sta bila v petdesetih letih skupaj pri vojakih v Šibeniku, naj z ženo pride v Slovenijo. “S prijateljem sva že skoraj 40 let v stalnih stikih - bodisi po telefonu ali pošti. Ko sem videl, kaj se na Hrvaškem dogaja, sem ga povabil k nam. Dva dni po tem vabilu se mi je oglasil in me prosil, naj mu rešim otroke in vnuke. Nisem pomišljal niti za hip“, pravi DANO, ki skupaj s prav tako upokojeno ženo ZOFKO in hčerko Polono živi sredi Doba. Pot v Slovenijo je bila za Katico Dra-govič, Marijo Brautovič in Ankico Rešetar skupaj s šestimi otroki, starimi od 6 mesecev do 7 let, vse prej kot lahka. “Od doma smo šle 16. oktobra z dvema avtomobila. Ena od od deklic je na invalidskem vozičku in le zato so nam dovolili na ladjo z avtom. Potovale smo s Slavijo. Pot, ki sicer ne predstavlja nobene posebnosti, je trajala 44 ur. S seboj nismo imele dovolj hrane, otroci so bili lačni, saj smo v 44 urah le enkrat jedli. Na ladji nas je bilo 1200. Nas 9 je spalo v eni kabini z eno posteljo. Pot nas je stala okrog 5.000,00 din. Tudi vso hrano, če jo je bilo sploh mogoče dobiti, je bilo treba plačati. Niti kruha ni bilo,“ pravi Marija, ki pa dodaja, da so neprijetnosti potovanja skoraj pozabljene, ostaja pa grenak priokus. Kakorkoli že, srečne so, da so lahko pravočasno zapustile Dubrovnik, saj so kmalu po njihovem odhodu zaostrili pogoje za zapustitev mesta. Njihovi možje so ostali doma. Eden je bil zaposlen na letališču, drugi v kmetijski zadrugi v Konavljah, eden pa dela v Dubrovniku. Biti morajo vsak čas na razpolago za mobilizacijo. Dekleta so v stalnem stiku z Dubrovnikom, saj v zadnjem času telefonske zveze spet delujejo. “Cel svet misli, kako Dubrovnik dobiva pomoč", pove Marija. “Pomoč res prihaja, a gre naravnost v trgovino Dubrovkinja, ki blago potem proda- Človek verjeti ne more! Ljudje imajo denarja čedalje manj. Dubrovnik je še vedno močno oblegan. Jaz živim v Konavljah oz. sem živela. Mož je telefoniral, da je vse porušeno, naša hiša požgana in v vasi je ostala le ena cela hiša. Nekaterim ljudem se je od vsega hudega omračil um. Me, ki smo tukaj, si vseh grozot niti predstavljati ne moremo. Sele, ko se bomo vrnile, bomo verjetno vse dojele11. Katica, Marija in Ankica so vesele, da so na svetu še dobri ljudje, kot sta Dano in Zofka. Vedo, da ni lahko sprejeti pod streho toliko ljudi. Čeprav sta oba upokojena, pravijo dekleta, sta šele sedaj več kot aktivna! Zofka se smeje: “Naenkrat smo res kar velika družina. Z Danotom imava tri hčerke in pet vnukov. Dve hčerki sta poročeni in ne živita doma. S prostorom smo sicer malo na tesnem, a kar gre. Kuhamo vsak zase. Drug drugemu se moramo prilagajati, pa kar gre. Otroci so zelo pridni, zlasti je zelo prisrčna najmlajša Mija. Priden in nezahteven otrok. Dano pravi. da bo ostala kar pri nas. Želimo si le, da bi bili vsi zdravi in da bi bilo čimprej vsega konec.11 Malo je ljudi, kot sta Zofka in Dano JUTERŠEK. Brez trohice slabe volje in kot samo po sebi umevno sprejemata dejstvo, da pač imata povečano družino. “Človek samo nase pomisli. Kaj bi bilo, če bi se znašel sredi vojne? Kdo ti bo pomagal, če ne prijatelj11, pravi Zofka, ki še dodaja, da jim veliko pomagajo tudi sosedje, prijatelji in znanci. Danotovi pevski kolegi iz To-saminega okteta so takoj ponudili pomoč. Silvo Prenar je celo prinesel moko in krompir, otroci so preskrbljeni s potrebnimi oblačili, saj so s seboj pripeljali le nekaj malenkosti. Soseda Cerarjeva, po domače Logaje-va, vsak drugi dan prinese mleko, sosed Vilar je pravkar prinesel jabolka, med in steklenico močnega. “Za Dubrovnik!11 je dejal. “Ne, nisva ostala sama11, pravita Zofka in Dano. “Zato se vsem, ki nam pomagajo, zahvaljujeva. Saj sama vseh stroškov res ne bi zmogla. Oba sva upokojenca, s pokojnino pa veste, kako je. Velikokrat nas obiščeta Nada Pišek in Helena Mohar, zelo sva hvaležna tudi Mimi Zicherl, pa krajevni organizaciji RK DOB - obiskala nas je gospa Srebotnjakova, pa občinski Karitas. Hvala tudi sindikatu in občinski organizaciji RK. Posebno prav nam bodo prišle plenice.11 Zofka in Dano pravita, da so še dobri ljudje na svetu. Tega se še kako zavedajo Kati, Marija in Ankica, njihovih šest otrok in vsi, ki poznamo Zofko in Danota Juteršek, človeka z veliko začetnico. Devetim ljudem sta ponudila dom, toplino in prijazno besedo. Že samo slednje marsikdo od nas ne zna več dati. Katici, Mariji in Ankici želimo ob Novem letu čimprejšnjo vrnitev domov, njihovim otrokom, da nikdar ne bi prestajali grozot, ki jih je danes deležna njihova domovina. Zofki in Danotu pa predvsem zdravja. NOVOLETNI RAZGOVOR NOVOLETNI RAZGOVOR NOVOLETNI TEŽKA BO POT - IN POJDEŠ SAM PO NJI... * Vodje oddelkov ocenjujejo preteklo leto in z zaskrbljenostjo gledajo v prihodnost. * Prepočasno prilagajanje. * Z lastnimi silami naprej. * Negotovost ni zdrava, čakanje na druge še manj! MARUŠA MURN - Otroška konfekcija “Poslovanje oddelka konfekcije v tekočem letu 1991 bi izredno težko ocenila. Na samo uspešnost poslovanja je vplivalo niz makro in mikro dejavnikov, subjektivnih in objektivnih. Oddelek konfek- cije z novo organiziranostjo združuje veliko različnih tehnologij in dejavnosti, ki svoj uspešen plasma pogojujejo z izredno širokim znanjem organizatorjev in vzdrževalcev proizvodnega sistema. Ker obstoječa proizvodnja še ni prostorsko locirana na predvidenih lokacijah, povzroča tekoče vzdrževanje tako raz- drobljenega proizvodnega procesa ogromno nepotrebne energije in mrtvega teka. Za ureditev teh operativnih težav je potreben določen čas in veliko dobre volje. Veliko bolj zaskrbljajoče je dejstvo, da po posameznih segmentih proizvodnje v oddelku le-ta stagnira in ni dolgoročno predvidenih nadomestnih programov. Glede na omejena sredstva za nove investicije, se bo bolj kot doslej potrebno opreti na lastne sile in znanje in izkoristiti vse notranje potenciale. Podjetje naj bi kot nosilec razvojno aplikativnega raziskovalnega dela kakovostno širilo in preusmerjalo proizvodnjo. Razvoj naj bi temeljil na sestavitvi tehnološko in razvojno zahtevnejših programov na učinkoviti izrabi najnovejših tehnoloških dosežkov. Prestrukturiranje obstoječih programov mora potekati v skladu z zahtevami domačega in tujega trga na osnovi povprečne svetovne produktivnosti. Intenzivno gospodarjenje, ki dolgoročno zagotavlja visok dohodek na zaposlenega in na vložena sredstva zahteva posodabljanje gospodarske strukture, politiko kakovosti vseh po- slovnih funkcij na zahtevnejših standardih in s tem zagotoviti trajnejše vključevanje v mednarodno menjavo. Želje za naslednje leto 1992! Želim, da bi nam v teh tako težkih časih uspelo združiti čim več optimizma, pozitivne ustvaijalne energije in z maksimalnim angažiranjem nas vseh brez hujših pretresov vstopiti v boljši jutri. MARJAN OREHEK - Oddelek netkanega blaga “Letnega plana ne bomo dosegli. Prva polovica leta je bila zelo ugodna, v avgustu - po vojni pa se je vse spremenilo. Prejšnji dobri partnerji, ki so odkupili 14-dnevno proizvodnjo modre linije mesečno, to je NIVA Novi Sad in IVO LOLA RIBAR Karlovac, od nas skoraj ne kupujejo več. Ostala nam je še SLADKOGORSKA, na novo pa smo pridobili OKROGLICO iz Volčje Drage. Tudi surovine so problem. Za modro linijo smo jih dobivali iz Odžakov. Izsiljevali so nas s ceno, material je bil nekvaliteten, sedaj pa se nam obeta še carina. Pripravljamo se na večji izvoz, zlasti z zelene linije. Veliko ponudb smo razposlali tudi za modro linijo, pa za zdaj še ni pravega odziva. Vem, da je problem cena, ki je visoka zaradi visokih carin za uvozne surovine. Domače - iz Incela Banja Luka - pa so nekvalitetne. V načrtu imamo posodobitev zelene linije, ki je že tehnološko zastarela. Na zahodu tako tehnologijo menjajo na 5 let. Iščemo tudi možnosti za nove izdelke in materiale, zlasti mešanice poliestrov. Prvi poskusi so že uspešno narejeni. Ob koncu leta si želim, da bi bili vsi delavci v oddelku polno zaposleni, tako kot v prvi pol<7/ici tega leta. VINKO SVETLIN - Mikalnica “Največji problem so v oddelku letos predstavljale premestitve zaradi neenakomerne proizvodnje. Sicer so delavke to v glavnem razumele, vendar pa so premeščanja kljub temu zvezana s kopico težav. Proizvodnjo smo podrejali potrebam trga. Problem je tudi zastarela tehnologija. Največ preglavic nam je povzročil Virtamp. Zanj že imamo načrt za posodobitev, poleg tega pa še avtomatsko doziranje surovine na mikalnike. S tem bomo močno popravili kvaliteto izdelkov, ki se je letos že pričela dvigati. Dobivali smo boljše surovine s katerimi se da lažje in bolje delati. To je zasluga zlasti poosjrene vhodne kontrole." Za naprej si želim kar največ posodobitev. Pa, da bi čimveč prodali. Za obstoječe kadre je bilo letos delo zagotovljeno, število zaposlenih smo z upokojitvami nekoliko zmanjšali. V našem oddelku letos ni bilo zastojev in upam, da bo tudi v bodoče tako. FRANC CERAR - Proizvodnja izdelkov osebne higiene “Do julija, avgusta, je vse teklo v redu. Ko pa se je po vojni zaustavila prodaja hlačnih plenic, so se začele težave. Zelo se nam pozna izpad hrvaškega in srbskega trga, precejšnjo konkurenco pa nam dela tudi Pam-pers. Zato si že nekaj časa prizadevamo približati kvaliteto naših plenic Pampersu. Prvi dobri rezultati so že vidni, vendar pa se cele dneve trudimo s poskušanjem, da se celuloza kot polnilo v plenici ne bi razgrudila. Enako preizkušamo vzroce tudi na Mimo 3. V načrtu imamo linijo za posamično pakiranje vložkov. Moje želje za prihodnost so večja prilagodljivost podjetja tržnim razme- ram, visoko produktivna tehnologija, da bi vse prodali in da ne bi bilo treba delavk premeščati v druge oddelke. Mi smo pri- pravljeni delati, želimo si dela - čimveč in oddelek bo storil vse, upam pa tudi, da bodo enako storile tudi druge službe. VASILIJA FLORJANČIČ - Sanitetna konfekcija “Letošnje leto je za nas zelo uspešno. Dela smo imeli več kot dovolj, manjkalo nam je ljudi, delali smo nadure. V glavnem smo delali ovoje PP, vojaške ovoje, torbice PP, omarice PP, torbice CZ, sterilno gazo. V oddelku imamo 130 redno zaposlenih, ki so bili polno zasedeni in so se zelo izkazali, ko so brez problemov delali, kolikor je bilo potrebno. Res moram pohvaliti naše pridne ljudi. Delavke so se privadile na delo po GMP normah, popravili smo klima naprave. Največ problemov imamo z dobavo surovin. Večino jih je uvoženih, če štejemo, da se za uvoz šteje že tudi dobava s Hrvaške in Srbije. Težave so tudi s prevozom iz vojnih območij. V oddelku imamo tudi nekaj novih investicij. Naj omenim stroj Multivak za izdelavo raznih setov. Nanj smo čakali kar precej časa, vendar pa še ne deluje redno, ker je problem s papirjem in folijo. Imamo tudi nov sterilizator, ki pa še ni v pogonu. Imamo še veliko načrtov, ki pa so težko uresničljivi. Čuti se, da je naša Slovenija v težavah. Tudi od politične situacije je odvisna uresničitev načrtov. Da bi le imeli delo, pa bo vse v redu. MARJAN SVETLIN - Pripravljalnica “Čas nam ni naklonjen. Število zaposlenih moramo kar naprej zmanjševati. Trenutno delamo za mikalnico, tkalnico ovojev in V7v4 tkalnico širo- kih tkanin . Nekaj malega izvozimo. Ves čas zahtevamo, da se nam zagotovi delo. V oddelku pravih informacij o dogajanjih na trgu nimamo. Naredimo, kar naroči komerciala. Včasih se neznansko mudi in moramo narediti, pa tudi če je treba čarati. Vedno smo mi krivi, če ni kaj v redu ali pravočasno narejeno. Vsak se lahko spotakne od nas, medtem ko oddelek niti slučajno ne sme vprašati, kdo je kriv, če ni naročil. Komuniciranje s strokovnimi službami je na zelo slabem nivoju. Včasih slišimo le govorice, češ, da bo veliko naročil, ne veš pa ne, kaj je res, kaj ni. Včasih potem veliko naročilo res pride, včasih pa ne. Pred časom se je veliko govorilo, koliko tetra bo treba narediti, pa iz tega ni bilo nič. Zakaj? Občutek imam, da se prepočasi obračamo, pa nas prehitijo drugi. Perspektive ne vidim, če se bo nadaljevalo tako kot letos. Če bo stanje še naprej tako, bo katastrofa. Veliko je seveda odvisno od politične situacije. Prej smo dolžili ostalo Jugoslavijo, da nas bo pokopala. Če pa se naša vlada ne bo zavzela za lastno industrijo, nas bo pokopala ona. Moje želje za novo leto so, da bo dovolj dela za vse v oddelku. OTON KRIŽMAN - Tkalnica širokih tkanin “Tudi v tkalnici je situacija enaka kot v pripravljalnici. Polovico strojev je ustavljenih. Razlog je pomanjkanje naročil. Ljudje so zelo razočarani. Pogrešamo delovno sigurnost. Stroje kar naprej odkrivamo in pokrivamo. Ne: gotovost slabo vpliva na ljudi. Tudi mi mislimo, da v podjetju ne naredimo dovolj, da bi naše izdelke primerno in dovolj plasirali, predstavili in prodali. V proizvodnji gaze planiramo posodobitev oz. preureditev petnajstih starih Picanolov. En stroj že dela tetra. Če bi jo delali vsi, bi zadostili potrebam in pokrili količino, ki jo dela zdaj kooperant. Pa tudi zastoj polovice strojev bi preprečili. V novem letu si želim, da bi bilo dovolj dela za vse*!n da bi vsak pošteno opravil svoje delo, za katerega je plačan. MILAN DRČAR - Belilnica “Belilnica ima surovinske težave. Transport z juga je otežen, ovira so tudi meje. Nekaj surovin dobivamo iz Turčije preko Hamburga. Moram pohvaliti nabavno in izvozno-uvozno službo, ker so se res izkazali, da smo surovine ves čas redno dobivali. Zadnja dva meseca nas prizadeva zmanjšanje proizvodnje. Doslej smo to reševali z dopusti in drugimi deli, ki prej niso prišli na vrsto (remont, preventivne zadeve). Za prihodnost, ki je sicer zelo meglena, imamo ogromno želja, saj smo v belilnici slabo opremljeni in kot taki bomo težko lovili korak z Evropo. Če bomo hoteli obstati, je potreben radikalen rez, ker dolgo časa ne bomo več zdržali, čeprav še relativno uspešno skušamo potegniti iz obstoječega, kar se največ da. Ni pa vse črno. TOSAMA ima perspektivo z ustreznimi marketinškimi in razvojnimi prijemi. Če tega ne bomo storili se bomo ujeli v začaran krog. Če bomo popuščali, bo malo dohodka, malo investicij, slaba kvaliteta, vse manj naročil, vse manj dela. Tega se nas v TOSAMI veliko zaveda, ne pa vsi. In kdor se ne, mislim da je bolje, zanj in za vse ostale, če gre na cesto. Zdaj ni čas za osebne zamere. Če nekdo izpostavi problem, še ni rečeno, da gre za osebni napad. Konstruktivnih pripomb nekateri niso sposobni sprejeti, ker ne razumejo, da v podjetju nismo zato, da se med sabo zafrkavamo, ampak da čim bolje delamo. Prej bomo presegli osebne užaljenosti, prej bodo rezultati tu. Z usihanjem samoupravljanja usihajo tudi informacije in s tem motiviranost ljudi. To vedo vsi industrijski psihologi- Priznanje Slovenije je pred vrati. Če jo bomo znali zgrabiti z obema rokama in glavo (znanjem) in če bo še vlada pametno urepala, bo vse v redu. Šele potem bomo lahko upali na “svetlo prihodnost." GLEJ JVO, GLEJ (pred 20 leti v TOSAMI) JANUAR 1971 (Da bi v novem letu dobro poprijeli). Obeta se nam težavno leto. Z nekaterimi težavami in problemi smo kar stopili v novo leto. Težave so nas spremljale že v preteklem letu - podražitve surovin, nelikvidnost v gospodarstvu, povečanje nekaterih obveznosti - carinske dajatve, večje dajatve oz. popusti kupcem, občasno zmanjševanje proizvodnje nekaterih izdelkov zaradi manjše prodaje, so bili problemi, ki so nam povzročili nestabilnost našega programa. FEBRUAR 1971 (Naloga kadrovske službe). Delavca motiviramo za delo že s tem, da ga damo k opravilom, za katera je sposoben, kajti razen vplivov okolja, močno oplivajo na motivacijo za določeno delo tudi lastnosti, ki jih podedujemo ... Družabna ali delovna disciplina ni vedno prijetna. Pogosto bi nam bilo ugodneje, če bi se lahko ravnali po svojih trenutnih muhah. Posameznik se mora prilagoditi kolektivu, ne moremo pač vedno in ob vsakem času ravnati po svoji lastni volji. Nekateri se nočejo disciplinirati in to potem opravičujejo s slabimi živci. MAREC 1971 (Ob dnevu žena) Skozi vso zgodovino je bila zatirana, ponižana ter manj vredna moževa dekla. O vsem je odločal le mož, tako v privatnem in političnem življenju. Toda njena volja je bila trdna ... In ne zaman - danes je enakopravna. Sodeluje v samoupravnih organih in pomaga voditi podjetje in celotno družbo. Dobila je mesto, katero ji po njenem delu pripada. APRIL 1971 (Izreki) Znanje brez prakse je jelo brez soli. Pasti ni sramotno, sramotno je obležati. Tisti, ki ničesar ne zna, je za vse sposoben. Tudi na slabem gnojišču zraste kdaj dober petelin. Mladost je kakor most. Ne da se je zadržati - mora prevreli in prekipeti. M. Luther MAJ 1971 (Ali delamo prav?) Nekateri trdijo, da jim naloge niso nikjer napisane in zato ne delajo oz. niso obvezni delati. Vprašanje izpostavljam: zakaj potem brez pomisleka 10. v slehernem mesecu dvignejo OD in na osnovi česa so jim bili določeni, morda zaradi titule ali zato, ker so stari ali mladi itd.... JUNIJ 1971 (Rada bi nosila “vroče hlačke“) Sem mlado dekle, polno življenja in hrepenenja po nečem novem. Zanimam se tudi za modo, kar je po mojem mnenju povsem normalno. Mini je že davno preživel in začele smo nositi dolge obleke. Pa se je nekdo spomnil na izrek: “Kar je lepega, je greh skrivati". No, in sedaj so tu vroče hlačke, trenutno najbolj moderne. JULIJ 1971 (Za večjo poslovno učinkovitost) Naša prodaja je sedaj usmerjena preveč na eno samo funkcijo marketinga: na “prodajno distribucijo" in bojim se, da je tudi predvidena kadrovska okrepitev namenjena okrepitvi te funkcije, druge pa bodo ostale zanemarjene in realizacija manjša, kot bi lahko bila. Prodaja bi morala usmeriti tudi na zunanje tržišče vsaj četrtino proizvodnje. AVGUST 1971 (Veliki gospodarski uspeh: Otvoritev mikalnice) Presenečenje pa smo doživeli na dvorišču. Veliko gostov je vprašalo: “Ali imate vedno tako CISTO in so vaše zelenice vedno tako urejene, da na njih ni smeti, papirja, bombaža?11 SEPTEMBER 1971 (Sindikat poroča) Tak je, tovarišice in tovariši naš stabilizacijski program, ki je, če uporabim besede tistih, ki so sodelovali pri sprejemanju programa “dober". Kakšen pa je odnos do izvrševanja pa presodite sami. Menim, da ne bo težko ugotoviti, da je neodgovoren, malomaren in nestrokoven, še posebno pri nosilcih odgovornosti prve točke “stabilizacijskega programa". Mislim, da moramo vsi razmisliti, komu lahko v bodoče še poverimo tako odgovorne naloge. /1. točka: Čimprej zaključiti dela na organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest/. OKTOBER 1971 (Izreki) Lagati je najnapornejša stvar na svetu. Napake drugih so vedno zabavne. Popolnoma zdravo je kdaj biti bolan. Ljubezen je samo ena, le njenih kopij je na tisoče. Ljubosumnost se zdravi z varanjem. Obstaja samo ena zmaga - zadnja! Samo tisti, ki ga ljubiš, te lahko razočara. NOVEMBER 1971 (Zgodovinska odločitev) Od 25. oktobra 1971 ima OZN še vedno 132 članov. Na 26. zasedanju generalne skupščine je 76 držav glasovalo za albansko resolucijo o kitajskem predstavništvu in tako se je končalo več kot dve desetletji dolgo prizadevanje, da postane LR Kitajska enakopravni član te mednarodne skupnosti. Formoza je izgubila svoje mesto čeprav so Američani skušali pridobiti svoje zaveznike za dvojno Kitajsko predstavništvo. Ameriška diplomacija je tako doživela najhujši poraz v zgodovini OZN, čeprav si je zunanji minister Rogers z najrazličnejšimi pritiski prizadeval ohraniti Formozo v svetovni organizaciji. DECEMBER 1971 (Kakšna samoupravna organizacija bi nam odgovarjala?) Nekaj mesecev nazaj smo imeli v kolektivu precej živo razpravo o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Naše vodstvo je pravočasno občutilo potrebo po novi organizaciji podjetja, s katero smo na novo preanalizirali vse funkcije podjetja, usta- novih nova delovna mesta tam, kjer je potreba to nakazovala, preanalizirali smo tudi vsa prejšnja delovna mesta. Ugotovili, ali so zaradi novih načinov, ki so modernejši, še potrebna li ne, tam, kjer smo smatrali, da ne, smo jih ukinili. EPILOG: Pa naj še kdo reče, da se časi spreminjajo! Boj za narodne koristi kidanji- gnoja i/.pml tujega praga ji- ola-ma najljulrši-oprav ilo. ^ ^ ^ ^ ^ ^ "J (i/tfi Od meseca oktobra do konca leta bodo delovni jubilej slavili še: 10 let 20 let 30 let MAJDA KOVIČ VIDA BIZILJ JOŽI KRAMAR MARJAN NOVAK ANA URBANIJA VLADKA BERLEC EDO POZNIČ JOŽI GREGORIČ BERNARDA CERAR ANIPRCE DRAGICA JEMEC CVETA MERKUŽIČ ADNANČENGIČ SOKA KOČAR ALEKSANDER NEMEC MARJAN OREHEK MARJAN 0RAŽEM B0RISLAVA ŠTRUKELJ MARTA ZUPANC /i fffgfi (9 Z ZAHVALE Klubu upokojencev se najlepše zahvaljujem za obisk na domu, vsem članom kolektiva pa želim še veliko poslovnih uspehov. TONE KRALJ Ob boleči izgubi moje drage mame PEPCE NAHTIGAL se vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izreke sožalja. Hvala tudi sindikatu TOSAMA za denarno pomoč. ZVONKA ROŽIČ Ob izgubi našega očeta, ALOJZA ZUPANČIČA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. MIRAN ZUPANČIČ z družino SPOROČILO UPOKOJENKE Iskreno se vam zahvaljujem za letošnje srečanje. Bilo je zelo lepo. Hvala za postrežbo in darilo. Praznik sem lepo doživela med vami, slike mi bodo v trajen spomin. Ob boleči izgubi najinega očeta, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so nama stali ob strani v teh žalostnih trenutkih. Zahvaljujeva se tudi sindikatu podjetja za izkazano pozornost. MARJAN HAFNER HELENA KOSEC Ob boleči izgubi mojega očeta Franca se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka PIOH za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Enaka zahvala tudi sindikatu Tosa-me. Marinka Prašnikar Uredniški odbor Tosame: Vladka Berlec, Majda Štempihar, Jože Podpeskar, dipl. ing., Nada Korošec, Danica Avbelj, Matjana Lubinič, dipl. iur., glavni urednik. Glasilo podjetja TOSAMA Vir, Šaranovičeva 35. Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih, Tisk: Papir^nfekcija Krško. Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu novembru Nagrade mentorjem in inštruktorjem 1.229,30 SLT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 2.048,80 SLT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 820,00 SLT - polovična dnevnica 418.00 SLT - znižana dnevnica 303.00 SLT Kilometrina z osebnimi vozili 12,10 SLT/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 44.00 SLT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 34,00 SLT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 64,00 SLT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 80,00 SLT/dan - oddaljenost nad 16 km 94.00 SLT/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 30.732,00 SLT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 0,91 SLT - tekoči kilometer 0,61 SLT - spremljevalec tovora 0,36 SLT □ Albina Kosmač NAGRADNA KRIŽANKA MM- KErt- ^dv/lislA DETE. C-AbOSKI SdtbLOv lN^A.VD UAN&AJ. 5 A&£c6b£ S i\eort Ud dibld bo< VEirtlU. droI-jE R.HOOOA iifARiCA EotSi i. »POL/A JtccmbffB PAW|Sc rtAJHEN dT 4oo m1 Rilo- lertiU VCUkL 9Tit dALli ENA ItA iArtOtol- DOolIC OSA Kl.t WLT ' ArtPEft ESAulES^ OiLMS %• V ••■.. ‘V • •.' ■ .'V' lUNOLoi ssoStvo DSS.A&I UAttNl SL.M VUA tu>-T£L.. >ANkE ^EHOKT »OADDiA ČfrSO?l40 ATiaUA LlDAtNA lauta DRaTA PLS4A 0*». i^lrtEic TodSiu ne^ro v ITAUil (Ladu <•4. ftou »ONJČA 4Lumwu UZULOVA COaTEUl' CA >UbiŠtE jauu^ »SL^TA aa^jE&A AM^OKoa. TONA rtVLVAllll ?ou>Tok. WAi ^.ČtLA 5oc.^4- Nik. NA>?R. od OtoLE luUUA VE^, OOftA i.entA A6ECEOE NEtlL-jK HONiOt Aoo 1.251A puroNA 6EANH.A .HODE tADU JlODA ANftL. rt. vrte toNet I|DL16N|A »AR iAN i C UAHrUI fLIU 45. čsw./\ Afcec£t>e 60E61MI fOlDLOtl PAVTliil OotifcoA E.vA L Hib J A iAittCA p d d EDEN »A»LO rotit C« N (.UlELLA m f.ti Art- Fitrt. C0Li-[ U> OCu^kt. KeT/\ Več čeu>7 MO C ITAINA EDEN TA44A dOČA F04F0R tolfSltL rewiiA 4AS.VA EAS-T »R-aTA ^(7, SM^JEVO iti TEUSA Mll»OU£b. SEbErt MN'.... >ouusv KhU. »15TA itASttU «£567AL. iioibice OANI ITAUiA le ČLAN moe- KiiE Ime: Priimek: Oddelek