Julij, 1915. , f to V1I-) VoL Vil. Štev. (Noj 7. Socijalizem v luči zdravega razuma. (Dalje). 8. Socijalizem in vera. Največjo hinavščino, zahrbtnost, brez- značajnost, zlobnost, surovost, protislovje, zavijanje in nelogičnost razodevajo soci jalisti tedaj, kadar govore ali pišejo o veri. Ni je stvari, o kateri bi bili socijalisti toliko pisali, kakor o veri. Ni je reči, katero bi bili grše sramotili, kakor je vera. Desetkrat več pišejo o veri kakor pa o zboljšanju delavskega položaja. Veliko hujše sovražijo katoliško vero, kakor pa vs e kapitaliste. “Proletarec” piše več o veri in °. ce ^ kvenih zadevah, kakor pa ‘‘Ave Marija. Noben mežnar ne sili tako v cerkev, ka¬ kor Kristan s svojim umazanim peresom. Noben kaplan ne zna boljše cerkvenih predpisov, kakor pa socijalisti na svojm shodih. Noben cerkveni učenik ne zna duhovi 'hiše razlagati cerkvenih naukov k a ?0 Proletarec” & Kristan. Sv. Auguštin in Tomaž Akvinski sta 1 k Prava abecedarja v primeri s Kns a- n°*J' razodetje, ker sv. pismo nasprotuje ,,u ’ dernj znanosti j. d. /a boljšo razumevanje soei.jalistične drosti vzemimo sam,, eno cvetko iz kako se vrtijo kolesca v k,1> 'ili slovenskih sodrugov. ,h « a IM ,išaJ tc: ^ aa vBlh lo 'Božje razodetje. ^ časih so ljudje mislili, da je solne e pa majhno in druge ,• velia-d, ''i k bilo videti, pa so verjeli tako. Tako J e Ul v . , . : .o da vzhaja solnce zjuU'aj na • iu zahaja zvečer na zapadu. ,-zii o£lu . s o jim kazale oci, pa so verjeli ta t0 Vere go nastajale v tistih časih, ko je bi- človeško znanje še na tej nizki stopnji. Pozneje so ljudje dobili opazovalna sredstva, ki so s e množila in zboljševala Danes vemo, da je zemlja majhna v prime¬ ri z našim solncem, majhna tudi v primeri i nekaterimi planeti, še manjša v primeri z drugimi solnei. Vemo, da je na miljone solne in sploh zvezd. Vemo, da ni zemlja nikakor kaj posebno odlikovana med nji¬ mi Danes vemo, da zvezde niso lučice na ne' hi, namenjene, da svetijo ponoči zemelj¬ skemu človeku, ampak da. ima vsaka svo¬ jo lastno nalogo in da sledi naša zemlja kakor vse drug e prirodnim zakonom. H °g, stvarnik sveta, je vsegaveden. Ta- ko u ^ e ' u trdijo. In vsaj tu imajo prav: '• si vsegaveden, ne more biti Bog. Ker hd ti stvarnik vsega, kar je. a| ’ ,I J mora biti vsegaveden, ne le sedaj. ,od vseh večnih začetkov. To, kar V(, (mji GS Vemo ’ j e v primeri z njegovim o, a ;;;; znan jem manje kakor kapljica v 'letj,. ^ J °’ ( ^ a ^ sv eto pismo božje razo- l 'h/ A |j ■^A\w °. HVfeto Pismo je v nasprotju z do ' nv,.p ,- “ z,1 ltati znanosti. Ono postavlja 01 J/ 'Voljenca božjega v sredino , v i a » ki je ustvarjeno le za clo* ol,raea solnce okrog zemlje. k;,J (l) ‘ 1o f, i resnično. . , "'"jo te neresnic,- v “božje ra 'M. , ^ lf v tistih čuHili vendar je njegov Hvet, ki ga je 127 sa,u ustvaril' \|o„ • “svojemu i ZVf l JC UamelU),na raz odel on v J enemu narodu” neresni- e enega, lle dr v nudili ’ ce Veru *> e v Boga. Zakaj Bogu s IV nrmicut:. . * eo ? človek o Ue 1 wnM»u vsul; „ „i vidi, kakor se mu z (| i, 128 “AVE MARIA” da bi bilo nemogoče, da bi se zemlja vrtela okoli sobica. In glej čudo! Danes, ko vsi znamo, da s e zemlja vrti okoli solnea in ne solnce okrog zemlje, vendar govorimo in pišemo v navadnem občevalnem jeziku, da solnce vzhaja in zahaja, da solnce gre svojo pot po nebeškem svodu od vzhoda proti zahodu. Tako govorijo celo učeni profe¬ sorji, izobraženi in napredni ljudje. In nikdo jih zato ne zmerja, da lažeju ali da so nevedni. In stavimo eno celo fajfo tobaka, da ce lo sam učeni gospod Kristan, kadar so sprehaja po krasnem Lincoln-parku reče proti večeru svoji boljši polovici: “Poj¬ dimo domov, solnce že nizko stoji, kmalu bo šlo za gore, bo zatonilo”. Morebiti pa še bolj pesniško pove, ker on je tudi pe¬ snik. A nam še v glavo ne pade, da bi zaradi takega izraza Kristana imeli za nevednež a ali kaj drugega. Tudi zvezde se nam zdijo, da so lučiee na nebu in svetijo nam pa tudi. Mojzes pa nikjer ne trdi, da zvezde niso večje kakor zemlja, nikjer ne piše: toliko je zvezd in ne več, nikjer ne piše, da je naša zemlja središče celega vsemirja. On j e pisal o zemlji kot o prebivališču človeka in na tej zemlji je res človek go¬ spodar, človek je najimenitnejša stvar na tej zemlji in zemlja je stvarjena zanj. Nikjer pa ne piše Mojzes kakor laže “Proletarec”, da je človek postavljen v središče vsega svetovja. Mojzes piše o zemlji in človeku kot pre¬ bivalcu te zemlje brez ozira na to, kar je morebiti na drugih svetovih ali bi vsaj lahko bilo. Sv. Pismo samo večkrat piše o neštevil- iiih zvezdah na nebu in s tem pove, da je ogromno število zvezd in res, do danes jih ko nikdo ni prestol, celo Kristan ne. Juli i. 19 i 5 Toda učeni Kristan hoče IW a postaviti na laž. Katoliška Cerke je sv. Pismo od Boga navdahnjeni to pomeni, d a je Bog neposredni t k P lival lla Pisatelje teh knjig, da ^ 0 * zapisati neresnice ali zmote. Torej e ° g ‘ uplival na. Mojzesa in po Kristanov/fii^ 1 liji je tudi Bog odgovoren za MoKne ° “zmote”. J S0Vt ' A ravno zato ni nobene neresnice v Mo' zesovi.h knjigah, ker je Bog sam tako p 0( )' piral Mojzesa, da ni zapisal zmote. Bog je hotel, da bi ga razumeli Izraelci zato j e pisal poljudno, po “domače”. p raelci so bili otroci, kar se tika znanja in vede, zato jim je Mojzes opisal zgodovino stvarjenja kakor se napiše in oriše otro¬ kom, da jo razumejo. Ko bi pa bil Bog imel pred seboj učene ehicaške socijaliste, bi pa bil napisal učeno razpravo kakor Kristan v ravno navede¬ nem članku. Bila bi pa le oblika drugačna, stvar In ostala pa ista. Lupina drugačna, jedro pa isto. Saj se tudi brana daje otrokom mlečna in mila, možem pa tečna in močna. Cilj pa je isti: ohranitev telesnega ži¬ vljenja in moči. Učeni in modri zvezdoslovci vseh čast" ; še niso našli nobene neresnice ali zmote sv. Pismu glede stvarstva dasiravno so ti možje (milo povedano) veliko bolj uco" 1 kakor pa Kristan. Nedoslednost in “znanstvene” zmote i čite, sodrugi, le v svojem taboru, tam i" 1 ' 1 1e tega blaga na tone. Da odkrije vaše zmote in neresnico. Ireba učenjakov ne zvezdoslovcev, že skošolski učenec s katekizmom v r0 ''’ •' ' otipa, tako debele so. (Dalje prihodnjič.) “Prevdari, predno združiš se na veke." 1 *KT(> rOGLAVJE. Na slabih potih. v . j ;. aS a je bilo spet vse v najlep- Kavko je šel po večerji le red- . /.doma. In kadar je šel, se je vrnil :;;t prav Zgodaj. Matilda ga je zat> 'J,l a ua vso moč, in je bila srečna. Ta- , c j e izogibal uiladi zakonec, kolikor . mogel. Nikoli uiu pa ni dal prilike za ./govor o že omenjeni zadevi. Naročil . iskal slejkoprej v krogih, ki so bili Kolmanom sovražni. Tako je bil prepad ..-l njim in stariši njegove žene čedalje ■ ji. Le še tenak pajčolan ga je zastiral, bltti se je Slavko udeležil več slavnosti Jl veselic, ki so jih prirejale lože in druš- ,v a v katera se je dal vpisati za člana. Na • taki prireditvi je šla tudi Matilda na lZr, '- n ° željo svojega moža. Nato se jim ' :' a "dpovedala popolnoma, ker so ža- j’ 1 " 0Wjr t in pesmi njena- katoliška čus- iiil"'!* 1 '^ 0 ’^ e s k° m ignil z rameni ter me- 'b ne mara delati svoji ženi nikake f | j' 1 ,lllna ničesar proti temu, če ostane ostan* 1 ^ d ° ma - 0n sa,n P a da ne more ° ,ria ’ z zelo tehtnih vzrokov. Matild« • v Priredi 1' ' le mo cala - so katoličani H tu,] 1 J! eSellc ° vprid katoliški šoli, je \l ., 0 8 svojo ženo na to sveca- H,. () bttsedši s te veselice domov ji je ><-i. r ' •L' st,, ašno dolgočasil in vbo- , 'nleležj nobene več katoliške 1 0 K fn*t priredili katoličani ba- m l /i i /. ■. r i /, ,. sirotiSnieo, Ker je Ma- w ^r»t 1 1 v dol Pt e j prosi bi svojo mater o d a je mogla z njim P 1 ’*' nodeluf. namene, se je topot 1 1,1 “P 11:1 "'ojega moža. Slavko ji je si- 11 ‘‘ 1 a Pet dolarjev, a je pripomnil obe- n, c a j L . t 0 zadnji denar, ki g a prispeva l iksin katoliški beračiji, če mu kdaj pre¬ ostane kaj denarja, ga bo že sam obrnil v boljše in pametnejše namene, j e rekel, l a ko ga bodo vsaj dobili resnično siromaš¬ ni in potrebni, ne pa ljudje, ki mrze delo, ki adejo Bogu čas, se pasejo ob ljudski za bitosti ter so nasprotni vsakršnemu na predku in prosvitljenosti. Mlada žena je prav dobro vedela, da ima mož v mislih katoliško duhovništvo in redovništvo. Za¬ to so jo njegove besede kar rezale v srce, ki je že itak močno ■ krvavelo iz mnogih ran, zadanih po čedalje brezobzirnejšem obnašanju njenega moža. Ali ni bilo ne pritožbe, ne očitka in ne ugovora na nje¬ ne ustne. Vse bolesti, ki jih ji je povzročal njen mož vedoma ali nevedoma, je pretr¬ pela vdano ter si jih nalagala v pokoro za svojo trmoglavost in zaslepljenost. Tr¬ pela je ter molila za odpuščanje svoje mladostne pregrehe in krivde in za raz¬ svetljenje svojega moža, ki je zašel na kriva pota in katerega je še vseeno ljubila kar najiskreneje. Gornik je bil čedalje manj zadovoljen z obnašanjem in početjem svojega zeta. katerega so imeli sedaj po celem Clinto- luu za očitnega svobodomiselca. Toda koli kor časa je molčala bci, se ni maral vme¬ šavati v njuno zasebno življenje. Dobra, a kratkovidna mati Ana je pa še vedno U p a ] a , da se sčasoma vendarle popolnoma /M : ža1a mlad i zakonca. Ib, ie prikimala zima, in gospa i, od ad ven la KO, „ »koro «*•» *P“ ** Slavkovo,,, jj*. pred praznikom mezim. Ana >u- ‘i’ “AVE MARIA” IdO tia” je podarila Matilda svojemu možu brhko hčerko. Zato je bilo veliko njegovo veselje, in zdelo se je, kakor da je vsa ne volja' izginila iz njegovega srea. Tudi na* pram Matildinim starišem je bil spet 1 ju beznjiv in prijazen in mladi materi je citai vsako njeno željo že kar z obraza ter jo izpolnil natanko, vestno in naglo. “Zdaj se med nama poravna vse,” de Matilda nekaj dni pred Božičem katoliš¬ kemu župniku, ki jo je prišel obiskat. “Otrok, katerega je nama podarila božja dobrota, bo zdaj nova in močna vez med mano hi Slavkom, precestiti!” “Vse j e v božjih rokah,” se je glasil odgovor izkušenega duhovnika, in bilo je nekaj dvomljivega v teh besedah. Zato vpre Matilda zdaj svoje oči preplašeno vanj ter ga vpraša z veliko bojaznijo, dvomi-li o njeni nadeji. “Nikakor ne, mlada gospa!” odvrne, pametno dušni pastir. “Ne dvomim, da ne bi utegnil ublažiti ta dogodek Vašega mo¬ ža. Mislim samo, koliko močnejša bi bila ta vez, če bi bil tudi Vaš mož katoličan. In nadalje mi je šinilo v glavo, kako sla¬ boten plamenček je takšnole mlado živ¬ ljenje, in kar bi se utegni o pripetiti, če po¬ kliče Bog otročička k sebi. — Ne prestra¬ šite se teh besed Matilda,” pristavi z,apa- zivši, kako je prebledela mlada mati. “Ni¬ kakor nisem hotel reči s tem, da že vna¬ prej slutim kaj takega. Saj je otrok prav krepak, hvala Bogu, in kakor vse kaže, bo rastel v veliko veselje in srečo svojih starišev. Mislil sem le na slučajnost, in da sem odkritosrčen, ž e precej dolgo pri¬ čakujem zaman dneva, ko daste otroka krstiti.” Zardevši se povesi Matilda oči k tlom ter odgovori ob vidni zadregi- “O tem sern že govorila s Slavkom, ali on mi j e rekel, da je za krst š e dovolj časa. Saj je otrok komaj štirinajst dni star.” Tedaj se odpro vrata, in Slavko stopi v sobo. Duhovnika navzočnost ga je pre Kem-lda. Zavzeto obstane blizu vrat, vrne duhovniku prijazni pozdrav z narahli ,,0klo " om U ‘ r nekaj nerazumlii v-va predse. Njegove oči p u G btiče sil' Tulil •b bj) m nezadovoljne na Matildi > 0< -oeci t)nl steljice, v kateri je spaval 0 „j eno ‘ e & fel Gospod župnik je bil toliko , ! da me je prišel obiskat,” prign^*** 1 ! žena. da naredi mučnemu moli-,, 1' " lla b' ( . m ’ ■ 1 - 1° je jako prijazno in lepo.” spet Slavko. 1Ur Dr a } “Pravkar sem govoril z Vaš 0 žen de svetega krsta Vaše hčerke, ,r () ' Vodnik”, izpregovori duhovnik “Ali ste že določili dan?” “Saj ne gori voda!” zavrne ta dui 0 w ka nakratko ter zapusti sobo. Matilda je zrla bleda kakor zid za njim Te njegove besede so spet obudile vse h | maj odstranjene bojazni v njeni duši, jJ globoko jo je zadelo tudi žaljivo moževo j vedenje napram visoko spoštovanemu župniku, ki ji je bil že od njenih mladi 1 ; let učitelj, dušni vodnik in svetovalec. Hoteč pa opravičiti svojega moža, izprege vori nesrečna žena napol glasno: “Slav¬ ko ima danes polno glavo kupčijnili za dev. In ob vsaki taki priliki je nekolikol siten in zoprn. Toda v srcu ne misli tab hudo, gotovo ne, precestiti! “Gospod Vodnik me tudi ni razžali Zato se mu tudi ni treba opravičevati, odvrne duhoven mirno dvignivši se s s ' jega sedeža. “Le dajte prav kmalu V ti svojo hčerko, gospa, da bo tudi 0 otrok božji,” pristavi še s prikupi)'” ( naglasom ter odide iz sobe. Komaj pa zapusti župnik liiso, ze - Slavko naglih korakov iz spalnice v vanje. Pogled mu je bil nemiren, m v I njegova kretnja je izdajala J ezn0 burjenje. “Kako pride duhoven sc" 1 j Ali si si ga dala poklicati?” “Predveerajšnim ga je srečala J K° jo je vprašal po mojem zdravJ^ je odovorila, da se počutim p raV no , /VC Pristavila je tudi, da bi me zel° 1,1 j,, ,4 b'o, če m e pride obiskat. Toda P 0 ”' Pa izprašuješ vse to, Slavko?” „|| tnr nV "-) 1 i •ver ne maram duhovnikov v ■ M ši. (V hočeš iti v svojo cerkev, b* ^ \ "iš to, kadarkoli in kolikorknd d* kakor ti ne maram vsiljevati “AVE MARIA” j ],jlo itak zaman. Ali duhov- ^ , .' ] ’ 0V pa ne trpim v svoji hiši ph ° bl ^ nJ pogojem. Saj je že to več ji'° |u,|1 IT ,s da ti ne ugovarjam, če ure' ,,;V. , ir c vw> > ~~ 1 štirinajst dni k izpovedi ter rinhovnu vse, karkoli hoče izve- Idi- rta « duho' mnenju se nikakor ne spo- p n mojem - v . . 1 .o z uaša nioz ali zena med ljudi Jfl ti t - -j.: ^ke zadeVe „ Tudi tega mora biti konec. p a še nekaj drugega je, jezi. Katoličani so l e toliko časa b" 11 -• - r i meni delo, dokler so upali, •očali p ri — " an okatoličanim. Zdaj pa so mi obr- • 1 -1 rn . da sf 1,0 n -- ve ga do zadnjega hrbet. Tudi ji vsi » J P™ zato ne l/U l- _ ■ morem več trpeti, da bi duhovniki lazili okoli moje hiše ter izjavljam. . . ” ■Stoj. Slavko!” mu seže Matilda v be- sedo, p T ane pokonci ter stopi prednj z zapovedujočim usmevom. “ Takih besed več! ’’ ne prenesem Ta odločni nastop je tako silno prese¬ netil Vodnika, da je nehote odskočil par korakov nazaj. "Da ne veš ničesar o bistvu katoliške izpovedi,” nadaljuje užaljena žena, “da sploh ne poznaš katoliških naukov in zato napačno obsojaš vse predpise in običaje katoliške cerkve, o tem se ne maram pre¬ rekati s tabo. Kajti to ni tvoja krivda, ampak posledica tvoje protestanske, ozi- r °ina brezverske vzgoje. Ali moje vere, lu °jega najdražjega in najsvetejšega, mi --e, - ^ ' »e smeš blatiti in zasmehovati. Tega ne do v °ljujem nikomur. Če D j, - - Če prepoveduješ žup- - U ' sto b v svojo hišo, mu to povem o h^ki. I n lahko s e zaneseš, da te ne bo več nadlegoval s svojimi obis n. nikdar 131 '.^ Ja tlu ‘ n da ne braniš iti k njemu po m tolažbo, kolikorkrat in kadarkoli )0 *° zahtevala moja vest,” ^ eUa _ sodi uiožu zavpije razljučeni moz. "Kadar potrebuješ svet ali tolažbe, pi-di k meni. In če imaš kaj na srcu, ne smeš zamolčati meni, a izklepetati “fa¬ kin . Takšni so moji nazori.” Matilda uvidi sedaj, da bi utegnilo ugo¬ varjanje še bolj raztogotiti in razdražiti moža. Zato mu reče povsem mirno: “Svo¬ je zakonske dolžnosti izpolnujeni natanko in vestno, Slavko. Toda tudi verskih no¬ čem zanemarjati ali celo opustiti. Ti veš, kaj si obljubil glede te točke vpričo go¬ spoda župnika in obeli navzočih prič preti najino poroko! Na to te opominjam sedaj. Drži se t e obljube, pa ne bo nobenih pre¬ pirov med nama. Zdaj pa rešiva še tuni semkaj sodeče vprašanje-. Kako je s krs¬ tom najinega otroka?” Slavko je bil obrnil svoji ženi med nje¬ nim govorjenjem hrbet ter zrl mračnega obraza skozi okno na cesto.Zdaj pa se je naglo obrnil k njej ter vzkliknil: “Torej se nisem motil v slutnji, kaj ga je pravza¬ prav prignalo semkaj.” “Odgovori mojemu vprašanju!” de Matilda s premišljeno mirnostjo. “Saj “• v 1 D — - wiAT>n 'iro/v Matilda s prtJlJULJLHljeilU JLLIAJ. uuoiju. vendar veš dobro, da se mora vse otroke zakona krstiti in vzgojiti po ka- najinega _ toliško. V to si privolil sam. “Takrat nisem žalibog vedel, da je ka¬ toliška cerkev takšna poneumnovalnica. In če človek privoli v kaj takega, česar ne pozna, mu ni treba držati dane bese¬ de.” (Dalje prih.) 132 ‘AVE MARIA’ ' TuIi j, 1915 V boju zoper samega sebe. P. Benigen Snoj, O. F. M. (Dalje). Frančišek Šaleški je želel posebno začetnikom duhov¬ nega življenja vtisniti v spo¬ min spoznanje Lastne slabo¬ sti; zakaj oni s 0 vsled svoje neizkušenosti najbolj v ne¬ varnosti, da osupnejo zaradi svojih napak in njih nasled¬ kov. Kdor se zbega in pre¬ straši ko je grešil, ta ne poz pozna še samega sebe. Poslušajmo s kako duhovito prisrčnost¬ jo opominja in uči duše naš sveti vod¬ nik. V pismu neki gospodični pravi: “Ka¬ kor mi naznanjate ste še zelo občutljivi, ako Vas kedo razžali. Pa, draga hči, kaj pa naj pomeni ta besedica “še”? Ali ste že veliko takih dušnih sovražnikov zatrli? “Čisto nemogoče je. da bi se človek v ta¬ ko kratkem času mogel toliko premagati, da bi imel svojo dušo pri vsaki priliki v popolni oblasti. Zadovoljite se, da od časa do časa malo premagate svojo poglavitno strast.” “Naša, nepopolnost nas bo spremljala do groba. Ne moremo potovati v tem živ¬ ljenju tako, da. bi se ne dotaknili zemlje. Sicer ne smemo obležati na njej, pa tudi ne želimo leteti. Mi smo piščeta,, katerim še niso zrasle peruti”. “Pušice, ki pa dnevu letajo, kakor be¬ remo v 90. psalmu, So nečimerne nade in drznosti tistih duš, ki si pri svojem spre¬ obrnjenju domišljujejo doseči v kratkem času svetost. V resnici se dobe včasih ta¬ ke duše, ki imajo nemalo upanja., da po¬ stanejo v kratkem popolne kakor sv. Te¬ rezija, sv. Katarina Sin jenska ali sv. Ka- 1 rina (Jenoveška .To je sicer dobro. Toda povejte mi odkritosrčno, v kolike mislit,. l (> postati'/ — C\‘ |, loeseeili J >;i, itnal < le IIIOZ.IIO z, mol ili,” Pavel je bil m času možno v treh p™v, ko ste rekli k<-r drugače bi se bdiko '''' v I rojiut kn I l( I I i/ k ’ n,i m a spreobrnjen in očiščen, ravno tako sv Katarina Genoveška, sv. Pelagija in ^ „ kateri drugi svetniki. Toda tak 0 nenadno očiščenje je čudež in tako redek, kakor obujenje mrtvih; zato ga ne moremo nik¬ dar pričakovati tudi mi, ali celo zahtevati Navadno se očiščuje duša le polagoma iu z mnogim trudom in naporom. Na Jako¬ bovi lestvici so bili angelji, ki so imeli pe¬ niti in vendar niso letali, ampak so hodili po lestvici gori in doli. Duša, ki se pov¬ zdigne iz greha k pobožnosti, je podobna jutranji zarji, ki ne prežene teme takoj, ampak le polagoma. Zdravljenje, uči zdravniški nauk, je vsikdar najboljše in najgotovejše tisto, ki se vrši počasi. Duš¬ ne, kakor telesne bolezni pridejo hitro, nepričakovano, odhajajo pa le polago ma.” “Potrpeti moramo torej in ne misliti, da se bomo rešili v enem dnevu slabili na vad, ki so se vgnjezdile v naši duši vsled male naše skrbi za ohranitev njene moči in krepkosti . In potem so se nauki našega ljubeznjivc- ga svetnika vselej završili s temle konč¬ nim stavkom: “Ko bi tudi zavoljo svoj' slabosti večkrat grešili, vendar se nikdai ne smete radi tega čuditi. Sploh ni dovolil nobeni duši in naj .1' še tako napredovala v popolnosti, da L' se čudila zaradi kakšne napake in raV11 ° najbolj goreče redovnice je opominja “Ali jo res to čudež, ako nam katerikvat' kakšni reči izpodleti. ?” “Praznik očiščevanja nima osni' 111 ; Vedno si moramo biti v svesti, da na 1,1 strani vidimo, kako poganja plevel v vi našega srca, na drugi strani pa, da i' 111111 "’ srčnost pustiti drugim, da ga i/.ph"'h ali ga pa iznijemo sami. Naše siiniol.)' 1 ' 1 '^ namreč ne izrnrje, dokler smo živi, i" 0 b‘ ki rodi talce zajedavce.” Ko Šimu videl neko ubogo sestro, i' , ' ■ P ■ k i r<*ci zn groše, dn "U(\ 'Ulij k 1,1 bolj ko drugi cm ljubezni; one, ki se najbolj premagujejo in sc ne vstrašijo, ako jim kdaj spodrsne ali celo padejo in se nekoliko vmažejo, sa¬ mo, da gredo naprej.” Sv Janez Zlatoust trdi isto z drugmu besedami: “DoVer vstraja vojak v boju in naj .je dobil tudi kako rano ali se veniti niiPo nazaj vmakne, ne bo ni Ime 1 lKl ’ ’ |i Dunaj ne imel tako dobrega piva in 4 ako rujnega vinca. Tako sem pa ... . Kaj, Miha, ti nisi končal vseučiliškib šl ud j j ? — Kaj s e hoče! Imel sem bogate in- štrukcije, denarja dosti in . . uo , saj poznaš študente. Saj človek samo enkrat živi. Samo enkrat, je človek mlad. Med tem pogovorom sva sedla. Poglc- dal sem ga natančneje v obraz. Streslo me je. Zabuhle oči, zardečeni nos, bleda ušesa, črni krogi okrog oči . . . Da, da, ubogi Miha, ti nekdaj naš ponos, kam si zašel! In zasmilil se mi je v dnu srca. Imel sem ga najraje med vsemi sošol' ci, kar sem jih kedaj imel. Kolikrat še danes rad vzamem njegova pisma in nje¬ gove pesmice in jih prebiram. 0 sladki spomini! In sedaj je pa ta moj ljubljeni Mi ha —propalica?! Solza se mi je prikrad¬ la iz oči. katere pa prijatelj ni opazil. — Da, vidiš, brate! Tako je, hitel je pripovedati. Kaj bi vzel življenje tako lesno! Vidiš, ti si bil vedno preveč idea¬ list. — Ila, ha, se še spominjaš na gospo¬ dinjo Jero iz Rebra na starem trgu? Ori¬ ginal je bila! Kolikrat smo revo vjezili! Sicer pa, da končam: Vidiš, z Dunaja šel sem na pošto. Dobil sem službo v Ljublja¬ ni. V začetku je š ( > precej dobro šlo. Hit 1 ’ 0 sem napredova 1 . Tudi plačica ni bila sla¬ ba. Pa kaj, ko je Ljubljana ravno kakor je bil Dunaj. Piva dosti, vina gostiln veliko, moja žeja pa od dne do d 11 ' večja. Brate! Lepo življenje je bilo b’- Skoda, da si se okutil. Veš, življenje i 1 treba živeti. Kaj pa je* življenje z* 1 b Proč vržen zaklad. Ali si tukaj /■> |, b )V en? Dal Prav zadovoljen 1 tu k a. dosti- •Liz som bil tudi v Ljubljani I ’ 1 a' »It niiam kiiiuIo. irkrnt “AVE MARIA” 135 JEZUS NASITI 4000 MOZ 136 "AVE MARIA” delo nisem mogel in kaj se lioče! Saj veš! Revež je povsodi revež, posebno če nisi gosposkih starišev, da bi te kdo branil. Zgubil sem službo. Pisal sem še v nekoli¬ ko pisarnah po Ljubljani. Pa ni šlo več. Dobro, pa pojdimo v Ameriko. Dobil seru pri Rafaelovi družbi tvoj naslov in — evo me tukaj!—Ti, da ne pozabim, ali imaš kaj mokrote pri hiši? Žejen sem! — Dobro! Hočeš piva? — Kar je, samo da teče! Vedno bolj se mi je smilil zašli siromak. Jej, jej! Miha, Miha! Kam si zašel. Prinesel sem mu piti. Pil je in govoril dalje in dalje. — Kje boš pa stanoval? ga slednjič vprašam. — Nevem še nič. Zato sem pa prišel k tebi, da mi svetuješ in pomagaš. — Dobro, Miha. Za, sedaj ostaneš par dni pri meni, potem bova pa poiskala sta¬ novanje in iTako službo. Govorila sva še veliko. Videl sem, da je siromak zabredel precej globoko. Vendar stara sošolska ljubezen se je zbudila in sklenil sem poskusiti vse, da ga rešim. Dobil sem mu stanovanje, preskrbel do¬ bro službo n a neki nemški banki. Pridigal sem mu in skuša! vpljivati nanj ob vsaki les priliki. Šlo je počasi. Tn po par me¬ secih se mi je zdelo, da moje delovanje ne bo brez vspeha, da se je že precej pobolj¬ šal. Toda le prekmalu sem spoznal, da je ves trud zastonj. Odslovili so ga iz službe n mi je ostala samo sramota. Dobil sem mu še drugo delo. Tudi tega je zgubil. Poiskal si je sam tretjega, zopet ga je zgubil. Tedaj sem ga pa poklical k sebi in ga odločno posvaril. Bil j e užaljen. “Veš kaj,” mi je dejal “pomagaj mi, ali pa grem. Tvojih pridig sem že sit. Ti si me¬ nih, le živi po meniško. Jaz sem pa prost iri mlad m hočem živeti!” Miha, dobro! Ako je tako, pa ne moreva več oslatj skupaj! Delaj, kar ho- eeft in kakor homš! Ubogati G dobro hoeoni. Pomagaj si me nočeš, ko sam ! Mene 1'“ I"' miru posli. Toda zapomni si. . . J — Vsi f .... ste enaki! Pridigaj „ ■ prostemu kmetu, meni ne boš 1 V ' hurnbug in ti si liumbugar in VSe ^ } pridigovanje je humbug! Mlad senT* in jaz hočem živeti! — Dobro, pa pojdi kamor hočeš i , Sc obžaloval! ’ aj b#1 — Kaj tebi mar! Z Bogom! I n VZ el j jezno klobuk, zaloputnil z vrati in odšel. Pogledal sem za njim še skozi okno Solza se mi je utrnila v očesu. Ubogi re¬ vež, kako boš še obžaloval svojo zmoto! Preteklo je od tedaj šest let. Razum pri sv. maši in pri molitvah se nisem vee veliko spominjal svojega prijatelja Miha. Zginil je brez sledu. Neki večer pa sem ravno opravil svoj bre¬ vir in se spravljal spat, ko zapoje telefon. — Hallo! — Hallo! Father Ivan? — Yes! Kdo tam? — Tu je Bellevue bolnišnica na. E. 25. cesti. Bolnik, ki je nevarno bolan in ne bo več dolgo, Vas želi videti! • — Ali je nevarno? — Da, čisto pri kraju je. Hitite, ako g“ hočete dobiti še živega! Hitro se oblečen, vzamem sv. Popotni¬ co in odhitim proti bolnišnici. Postrežnica, dobro katoliško irsko dek¬ le, me je čakala na stopnjicah svojega od delka. — Father Ivan? — Yes, madam! —Bolnik Vas silno težko čaka in j a ' ( je slab. Hitim v sobo. Dobro dekle je že vse P j trebno pripravilo. Postelj je bila zagmJ na, na mizici vse potrebno pripravljen 0 - Položim Najsvetejše na mizico i° Zl1 nem takoj z obredi. — Asperges me hyssopo . . . ■— sel11 ^ pokropil z blagoslovljeno vodo. Samo da' . v,- j(o besede sem spregovoril. Dalje ni sL0- sem namreč pokropil bolnika, P 0 ^ 1 sem ga natančneje. Oči so se v jele- —Za božjo voljo, Miha li tukaj! vskliknil. i pi' — Da, .je zahropel siromak tor n« j<‘l za roko. I “AVE MARIA” ltilij' ]J)l 5 >au- . . prosim te ... . imej u z menoj... Umrl bom... ! — napadel. Pomagal sem mu, da M- Stl ji.oclial. Mislil sem, da mi bo v roki • a ods asiJ _ . ,*„b. P« iasi sem = a P° Io «l nazaj aa „„ J* Kak0 f.. bl “ e z m ‘ zl ° v °do polira] Je bilo. Moj ljubi Miha, pa sed ’ v latern položaju! Srce se mi , e trfiI J ' " - ~ n „ 'J rCll °' . «* {o. — a 1 odde bnil se je. Odleglo mu je. Pogleda me zopet. Pa samo za trenutek. snlJso se mu zaiskrile v očeli. _lvan, vidiš, kje sem danes? Vidiš, kaj imam sedaj od življenja?-Oh, I- v; H. Ivan, moj ljubi Ivan, zakaj te nisem poslušal!-Moj Bog, kako me je i V et goljufal. — In potok solz se je vlil iz ugašajočih oči. —Nič, Miha! Kar je bilo, je bilo. Sedaj -e lepo spravi z Bogom, saj vidiš, da ne boš dolgo. Ali se hočeš spovedati, kar meni? — Da, zato sem ravno tebe poklical. Kar opraviva. D ti sv. zakramenti! Še nikdar preje ni- ‘ sem videl koga jih sprejeti s toliko go- reenostjo, kakor jih je sprejel moj Miha. 1 ( ‘l čas so mu tekle solze, kakor v potoku. D kako grenak je kes, kako žgo solze h ' sa, 1 Ja, ko je enkrat že vse zaigrano za '"Ino! la sem bi' želel pripeljati vse, ki 'dijo, da j e vera i 1 U mbug, (j a j e življenje f° Ver i neumnost, da so duhovniki hum- »ugarji. šal' ^ Van ’ I van > zakaj te nisem poslu- ~ je zaklical siromak. Kaj mi je p: rekel d i 1 o j pred šestimi leti? In sedaj? Da, P za greh — je smrt. končala sva vse obrede, odmolila _ ""ditve. Pospravil sem v žep nazaj S1 ' ar i in hotel se posloviti. _ ^ ~ Ivan, ostani še malo P 1 * 111611 di!” Bll ° J e ^ ez polnoč, zjutraj bo treba zgo- 'iaj na delo. "\ endar sem rad sedel in mu delal družbo. kveti zakramenti so prinesli siromaku veliko tolažbo. Bil je ves spremenjen. Po¬ časi mu je hropelo v prsih, kakor bi mu smrt pela svojo pesem — strašno pesem ločitve. Uan, ali S e ti kaj smilim? Revež si, susica je pač huda bolezen! 1 i ^ a ’ to lmaiu sedaj od svoje Radostne lahkomiselnosti. Prav mi je! v aj ne, saj mi je Bog vse odpustil. Miha, l e miren bodi, vse! — Da, silno sem potolažen. Hvala ti, Ivan! Kako sem vesel, da si ravno ti tu pri u-oji smrtni postelji. Me veseli, Miha! Ne govori veliko, saj vidiš, da ne moreš. — Še nekaj te prosim, Ivan! — Kaj? — Ti si duhovnik, misijonar. Oznanu- jcš ljudem pošteno življenje in jih sva¬ riš pred grešnim. Kakor te jaz nisem hotel poslušati, tako te tudi marsikateri enak norček ne bo hotel. Prosim te, povej več¬ krat pri pridigah moj žalosten zgled. I n ej usmiljenje zlasti z mladimi ljudmi! Kašel ga je nagnal. Vzdignil sem ga, da bi se lažje odkašljal. Toda — zatrepe¬ tal je. Oči so se strašno zavile, roke in no¬ ge s.o se stegnile, vse kosti v njem zapoka¬ le zagrgralo mu je v prsih in predno sem vedel kaj in kako — Miha ni bilo več! Pokličem postrežnico in začnem moliti: “Proficiscere anima Christiana. . “odpotuj krščanska duša . . . “Mrtev je”, je rekla postrežnifa. Pokropil sem ga še z blagoslovljeno vo¬ do in odšel sem ginjen, kakor še nikdar. Da! Nikdar ne bom pozabil besed: “Ivan, Tvan, zakaj te nisem poslušal!” 138 “AVE MARIA” ' Tuli i, 1015 Cenjeni rojaki. Zgodovinski so dnevi, v katerih živimo. Kaj takega, kar mi gledamo in česar smo mi priče, se ni bilo v zgodovini človeš¬ kega rodu in dal Bog, da bi nikdar več ne bilo! Ti svetovni dogodki pa vplivajo tudi na nas, na vse naše javno in zasebno življenje. Vsi moramo čutiti njih težke nasledke. Lansko leto ravno ob začetku teh sve¬ tovnih dogodkov, je bila vstanovijena v Chicago, 111. n Zveza Katoliških Sloven¬ cev v Ameriki,” ki je dobila nalogo združiti vse katoliško zavedne može v mogočno zvezo v obrambo naše svete ve¬ re med nami ameriškimi Slovenci, za pro bujo verske in narodne zavesti in za raz¬ širjanje prave izobrazbe. Kmalu na to s e je pa začela vstanavlja- ti in se je tudi vstanovila Slovenska Na¬ rodna Liga. Ker nam je ljubi mir najprej pri srcu, zato nismo hoteli motiti tega delovanja, zlasti še,ker se nam je zatrjevalo, da se gre pri Ligi za rešitev nujnega narodnegavpra- šanja, ki je pereče in zahteva takojšno rešitev, zat 0 smo z našo “Zvezo” počaka¬ li, da naj najprej Lig a izvrši svoje delo in pokaže, kaj i n kako hoče. ]) 0 sedaj je pa Liga, že lahko storila vse, kar in kolikor je hotela in mogla, zato nam ne more nihče predbacivati, da hočemo kak prepir, ali da hočemo uničevati, kar so 'h-ngi sezidali. Zato mislimo, da mo- n- tedaj na4a Zveza nastopiti s svojim programom in de'o,„ v korist in prospeb ; me» Ihl ih Slovencev. Zato pa, katoliško zavedni Slovenci n dragi nam rojaki I Ze meseca januarja je stopila pred Vas Zveza Katoliških Slovencev m Vas n 0 . vabila v svoj krog, pod svojo zastavo. Danes stopa vnovič in V as vse še enkrat prav uljudno vabi, da se nam pridružite! Rojaki! Resni se dnevi, v katerih ži¬ vimo tudi za nas, tudi za naše versko prepričanje! Sovražnik je marlivo pri delu. Z mrzlično naglostjo in hitrost¬ jo in nerazumljivo besnostjo se biti orga- nizovati v mogočno vojsko, s katero na¬ merava napasti vse one naše svetinje, za katere so naši očetje stoletja prelivali svojo srčno kri in ki so nam tako mile in drage, da se nam zdi naše življenje brez njih nevredno življenja. To vidijo vsi katoliki vseli narodnosti, Po celem svetu. To vidijo zlasti kato¬ ličani Združenih držav. Kako se zalo zavedni katoliki vseli narodnosti zanima¬ jo za delovanje nasprotnikov in enako hite skupaj pod skupne zastave, v > u0 ' gočne katoliške organizacije, da jih 1111 pad sovražnikov ne ho našel nepriprav!,l ( ‘ 'bil. V kako krepke organizacije > n Zveze so na pr. združeni naši Irci, Nem¬ ci, Poljaki in dr. To opazujejo tudi vsi naši voditel.lt to vidijo naši škofje, to vidi naš vrhov¬ ni poglavar sv. cerkve! Zato vsi sp 01 *' bnjajo katolike celega sveta, vseh narml n osti: “Katoliki organizirajte sc!” h 1 toliki skupaj pod skupil« zastave!’ Rojaki, tudi mi moramo na noge nami naši* razmero juho nič boljše, kake med drugimi narodnostmi, ali nionla shibojo! Da, pomislimo, kako je m sik.jc po naših slovenskih iiasclh I omislimo, |r« v (1 n»P sr »»' .ji narodnosti ! Zato skupaj -edanio svojih starih j>rist- l V *' s j f i(i načel? Zveza j ( » storila .'"postavila je podlogo! Bratje, " k • mke v krepko mogočeno Zve- ,W n, ° imamo rsflk ffOfr sam! svoje zmožnosti in moči, svoje, Toda kaj morem Kaj moreš ti sam? Vse te sile so nič, ako so zmožnosti in si se ločene. Denimo jih skupaj same za rsak svoje in sicer v en skupni na- ,, D , kako velikansko silo bomo repre- ntovnli. Kako velikansko glavnico iiirenio skupaj spraviti, s katero bi se , nezmerno veliko dobrega storiti za nas vse Koliko zavednih katoliških mož imamo 0 sirni Ameriki! Pravi biseri katoliš- kepa moža so! Zmožni so! Navdušeni so! Delavni so! Toda, kaj morejo sa¬ mi? Nič! Zato pa, bratje, v kolo se stopimo! V zvezo urno dajmo si roke ! Ti daj meni svojo roko, jaz dam svojo tdji! Vsi za jednega, vsak' za vse! Zdru¬ žimo se posamezni katoliški možje po ce- 1 Ameriki, -posamezna društva, posa- 111,7,1(1 slovenske cerkvene občine in po- '' 11117,1(1 naselbine v skupno Zvezo! za "ime koristi! l^ko velikansko je že narodno delo, Ini d ^ 1 SO , izVrAil, ‘ enak« organizacije dingih narodnosti! ■ ... ’ ,llo ^j < ‘’ s topiin 0 skupaj pod o- . ,ljWn u,, *‘ Zveze! stopimo skupaj, vsi mo možje, ki smo enega duha in e- nega srca ! Združimo se v to Zvezo vsi, <1 snu, trdno odločni, d. horVmo kuto- is., .lot, liri tudi ostati do /adujrtra svojega zdibljeja, ki hočemo naše stare slovenske tradicije ohraniti tudi našim potomcem do poznih rodov! Naše ime ne sme izginiti v Ameriki, če tudi izgi¬ ne naš narod! /ato. rojaki, obilo dela nas čaka v tej /vezi! Veliko je že bilo zamujenega! Za¬ to pa, katoliško slovenski mo/, na dan! \ zdramimo se! Pluninio v roke prav po kranjski navadi in hajd na delo! Vsi za enega, vsak za vse! Rev. P. Kazimir O. F. M. Tajnik. K temu pozivu ne dostavljamo drugega, kakor to, da smo prepričani, da bo vsak zaveden katoliški mož takoj vedel, kaj mu je storiti Vsi čutimo in vsi vidimo, kako nam je ta Zveza potrebna, \ si čutimo, da se moramo zjediniti in zvezati v bratsko slogo vsaj mi katoliški slovenski možje. Zato naš list “Zvezo kat. Slovencev”, kar najprisrčneje pozdravlja kot nekaj, česar nam je krvavo potreba. Da, možje, sezimo si v roke! Stopimo v “Zvezo!” 3011 Iz Slovenskih naselbin. SPOMINI S POTA. 2 Chisholm. '■tufa ^ iln j e Kil 25. aprila. Solncc H ipalo svoje žarke na spo’ "'"'h i\' 1 Kar vidno se je cela il}, ri '“ U ' j' 1 Kila v resnici krasna pot 1 *'° z i lep« Virginio, Buhi v t‘0- 1,1 ■'"•lin, kjer ji- ljudstvo željne Chisholm”, — izgovori “Čizlm”, naši Slovenci so ga kar “pokrajnčili” v “ri¬ žem” — je komaj deset let stara naselbi¬ na. Se pred nedavnim časom je pokrival neprodiren tisočletni gozd celo okolico. Danes je Cliisholm že mestice « krasnimi ulicami in še krasnejšimi javnimi poslopji. danje mesta odseva pri vsakem ko¬ raku 140 “AVE MARIA’ se potnik pripelje iz Gilberta na zadnjo višino pred Ckiskolin. odpre se mu krasen prizor na celo okolico. Jezerce leži tako mirno m skrivnostno, kakor bi se veseli¬ lo, da je izginil neprodiren gozd, da se mo re pokazati prišlecu v vsej svoji lepoti. Nad jezercem pa leži mični Chisholm. Ka¬ toliška cerkev sv. Jožefa leži nekako na najvišji točki mesta, zato se vidi kiiz z\ o nika od vseli strani. Ljudstvo je mešano. Kakor povsod, so tudi tukaj, rekel bi vse narodnosti m vsa plemena zastopana, posebno veliko je Francozov, Fincev, Slo¬ vencev in Hrvatov. Katoliška župnija je bila vstanovlje- na nekako pred 8 leti. Precej časa je tu župnikova! blagopokojni Rev. J. Tscholl, tirolski Nemec, ki je pa jako dobro govo¬ ril tudi slovenščino. Veliko je storil za to župnija Rev. Tscholl. Zavzel se je z veliko vnemo zla¬ sti za Slovence. Neizprosna sušica je bla¬ gega gospoda položila v prezgodnji grob. Za g. Tschollom je bil imenovan župni¬ kom Rev. John Ev. Schiffrer, tedaj žup¬ nik na Gilbertu. Z njegovim nastopom župnikovanja v Chisholmu je zavelo po ce¬ li župniji novo življenje. Blagi in navdu¬ šeni gospod Schiffrer S e je lotil svoje nalo¬ ge z mladeniško čilostjo in navdušenim ognjem. Ko je marsikaj popravil in pre¬ uredil, uredil katoliško pokopališče, se sedaj že marljivo pripravlja, da ustanovi še prepotrebno katoliško šolo. Uvodni govor sv. misjona je bil v nedel¬ jo 25. aprila popoludne ob 3. — Krasno sponbadansko vreme, nepripravna ura in protiagitacija nasprotnikov, je bilo uzrok, da je bila udeležba pri tej prvi pridigi pre¬ cej pičla. Ali bo cel misijon tako slabo obiskovan? Nekateri so zmajevali z gla¬ vami, češ, ne bo nič! V pondeljek zjutraj, 26. aprila je bila sv. maša in pridiga 0 b 5. uri, kakor’potem celi teden. Udeležba pri tej sv. maši je bila še enkrat tako velika, kakor pri prvi nridigi. Milost božja je začela delovati, bopolndne ob 3. so imele matere svoj sta¬ novski poduk in cerkev je bila skoraj Pri v-Vrni pobožnosti j ( , bih, pa cerkev ze, napolnjena in je ostala tako Julii J. 1915 mis ijorn pri vseli pobožnostih vse dlli Od b.izu in daleč s 0 vreli skupa'^ 0 ^ večer za večerom, jutro z a jutrom' ^ li tolažila svojim bolem, krepil n ? 1Skl mdosti božje svojim srčnim rana? ^ vega ognja navdušenja za prihodnji jenje. Spravna pobožnost v četrtek iu Marijanska v soboto večer sti Se ' eC( ‘ v Chisholmu zvršile tako, da bosti ostal' dolga leta v spominu vseli, ki so Sg T* udeležili. S kolikim ognjem in navdu¬ šenjem je blago ljudstvo zapelo pri }| a rijanski pobožnosti trikrat znano V ecn 0 lepo “Marija k Tebi uboge reve.” Otroči¬ če je naučil to pesmico sa m p. misijonar, da so jo mogli peti skupaj s stariši in ce¬ lo župnijo. Marsikatera solza se je utr¬ nila z oči ginjenega trpina pri tem prizo¬ ru. In bilo je v resnici lepo! Sredi prež biterija je stal krasen kip Marijin. Okrog nje dečki oblečeni, kakor pri procesiji, na eni strani, na drugi deklice v belih obla¬ čilih, p. misijonar pred kipom, cela cerkev pa na kolenih. In potem pa še ta pesmi¬ ca ! O vera! koliko sladkega tolažila imaš v sebi za človeško srce! Rodila te je lju¬ bezen božjega Srca za človeško srce, kaj čuda, da imaš toliko moč do srca! Kak« pomilovanja vreden je pač oni, ki te m’ pozna, ki te je zavrgel! Sv. zakramentov se je tudi tukaj lj 11( l stvo jako marljivo udeleževalo. Štirje spo vedniki so imeli štiri dni obilo dela. 1 11 p magali so pri spovedovanju cc. g£- ; Simon Lampe, O. S. B. indijanski 11,1 sijonar. Rev. Matb. Bilbau župnik iz K u letha in Rev. Al. Pirnat iz Gilberta. tovo je ljudstvo hvaležno blagim gosi 10 dom za njih požrtvovalno pomoč. Kakor za Gilbert, tako je bil za CH rednih m 1 ' 0 holm ta sv. misijon čas izvanrc sti. Kakor v Gilbertu, tako je p misij 0 onii" nar vstanovil tudi v Chisholmu za sp na sv. misijon “društvo krščanskih J 111 ’ ter pod varstvom žalostne Matere bozj‘- Nad sto slovenskih mater je vstopilo v beh župnijah v to društvo in sc zfl Vt>zl ' i 1 i vsaj štirikrat na leto k sv. zakra"" ^ lom, vzgojevati svoje otroke v kutoliŠU' 1 duhu in vsaj štirikrat na leto priti k ' sl “AVE MARIA” 141 , nit )0 ,]uku. ^later e naj poneso 'ki. duh in pravo krščansko ■ ltak družine. raki zbor je celi čas sv. mi- - 1 •" u j pevsM **'— «- sU0 prepeval pod vodstvom g ' Grizolda. Skupno S v. obhajilo Nedeljo zjutraj dne 2. maja je l|1J ‘ '• ,-eličastnega. Skoraj 400 ljudi , j 1 _* • n -i ■kaj v«**-- -jopilo naenkrat k nnzi Gospodovi. I e prehitro minili ti krasni dne- \rili ne bodo pozabili Chisholmča ■ ,ako k' ua]u - še enkrat cela župnija vsta¬ ji sklep« je \ Sjutr- *> ,-zdignila roke in prisegla pred misijon ’ ■ -v, . , . križtm zvestobo sv. katoliški cerkvi jj ji. Jezusu, našemu Gospodu iu Krslju. auimiv dogodek med sv. misijonom je •2. maja. ravno na sklepni dan, so ,.jjalisti priredili “veliko” rdečo para- V proslavo 1. maja. Vabljeni so bili tu Novelici. katerih se je druga leta veliko ;■ ežilo te parade. Toda letos je pa bila brada jeko revna. Ravno ob času parade l il v cerkvi poduk za fante in dekleta. L' ’ žlia pri pridigi je l ila tolika, da je v rkvi bilo še enkrat toliko fantov in de- ' kakor je pa bilo pri paradi vseh 1 otrok iu možkih z godci in policijo sku¬ paj. Cliishol ^ 'ncanje, kajne, ste spreg^dali te - ' w - 7 ~~~ ^ 1 V- parje. P rav imate! To so grobokopi 'dhotro iv, . i v •'i ne o b.i te« 111 splošnega blagostanja. Še se- pomagati, pa bodo Vani!.' hjalizem zmagal, ali bi si res ptičke’ hoteli imeti za “bose?” ”vo- ‘Gjef’ \p. • ""kikSa , . ■> s e gredo solit, ne pa Vas NA * i A "sad, .) niste pet let stari! Proč žnjimi * l*la ,r. ( ,j. | s0 Potrkavali zvonovi v nedeljo ljuds, v , l<0r V Stareni kraju, ko so vabi- J k sklep n j pobožnosti. Nehote ' ‘ H "°niin ušel iiil stari t.ja čez ocean domov % j. z,|, ‘!o v > Z, “ / ■/. * u ' k nu) daj strašno tepeno domo- nam jo, da smo slišali pri- 1 or *ove v naši rodni vasici. m in kolikim navdu “Te Deurri. . Da. hvalimo” / Hklepu nazaj do in zalivaljujeni' mov. Da, sv. misijon je minil. Toda sad njegov in spomin nanj, naj med dobrim ( hisholmskim ljudstom ostane dolgo, dol¬ go! Oj srečni, izvoljeni čas, čas sv. misijona! Cerkev in župnišče v Chisholm. Mimi. Urednik lista se čuti dolžnega, da se o- bema čč. gg. župnikoma Rev. Pirnatu in Rev. Schiffrerju prav iskreno zahvali z s to ljubezen, da sta mu dala priložnost sto¬ riti dobro delo ljubezni na milem mu slo¬ venskem narodu. Zahvaljuje se tudi za gostoljubnost in potrpežljivost ž njim za čas sv. misijona, Bog plačaj! Tebi pa, milo slovensko ljudstvo v Gil- bertu in Chisholmu, želi stoterne milosti in obilo IPagoslova z nebes! -o- JAVNO MNENJE. A ve Maria! Johnstown, Pa., jun. 22. 1915 V p'smu jiošil.jam. . . Gb tej priliki Vam hočemo izraziti tu- svoje mnenje glede lista “Slov. Na* kI ”, kateri je bil v prvih svojih števil ih videti pošten, dober in sedanjim raz- eram Jinbjieren list, ali vsaj meni se je >zdeval takšen, da sem že mišice, ds kšeii I udi ostane. sinii>nt iziral z nji 111 M| in ifu takorekoč prifiteval k našim ka 142 “AVE MARIA” loliškim listom. Čeravno sam noče velja¬ ti za kat. list, češ, morda so ljudje pri niem, kateri tako upajo več naročnikov dobiti, kakor pa če bi sc bolj natančno izdali, kaj prav za prav so. Ali pa da so morda vsaj tako zmerni in nepristran¬ ski, da če bi ravno njih list ne bil narav¬ nost katoliški, da bi pa vsaj zavzemal tako staličše, da bi bil lahko v soglasju s katoliškimi listi. Toda prenaglil sem se, da sem v ta list tudi svoj dopis poslal, v katerem sem izražal zadovoljnost nad njim in povdarjal potrebo takega lista. Pa, žalibog, kako sem se zmotil. Po malem sem uvideval, da ta list pretirava, da je fanatičen in oseben, da je njegova taktika absolutistična, nasil¬ na in surova. Posebno' je pa ta list v štev. 16 — do¬ bil sem jo teden pozneje — pokazal svo¬ je rožičke, ko se na tako surov način ob- reguje ob Vas in zlobno napada “Ave Maria.,” “Zvezo Kat Slovencev” in st * z vsega tega in vsega, kar je le s tem v kaki zvezi, norčuje, kar mora vsakega kat. Slovenca žaliti in ga navdati z ogor¬ čenjem. Tako surov napad in zabavljanje zoper Vas, zoper Vaš list, zoper Vaše delovanje in zoper vse, za kar se Vi prizadevate, ža¬ li ob enem tudi mene. In če ste mogo¬ če eitali oni moj dopis, želim s tem še posebej naznaniti, da nikakor ne čutim s tem listom, da bi Vi nasprotno n e mi¬ slili. Jaz sem zdaj z vso odločnostjo proti njemu! Obžalujem pa, da sem se nad tem listom prevaril misleč, da smo ž njim dobili sobojevnika, pa smo na¬ sprotno postali za enega sovražnika bo¬ gatejši. Pozdravljeni! And. Tomec. Opomba-: K tem besedam nimamo nič pristavili. Le toliko Ipovdatfjamp, .da kakor g. Tomec, tako je mislilo tudi ve¬ liko drugih naših rojakov. To smo zve¬ deli iz veliko pisem naših naročnikov in prijateljev. Mi *mo pa takoj vedeli, kaj jna vsej stvari, zalo smo storili korake, da se je list spozabil in pokazal svojo pru- vo barvo Sedaj nam j c ^ s kom imamo opraviti in vemo | '• Ja8,1 i dolžnost storiti. ’ ,lai11; J h a in New York Pozdravni večer uov„ (loi| ga župnika c. g. Snoj-a i n zbor ov !‘ Slov. cerkvene občine dne 3. januj a ^ - Prodno se je pričelo zborovanj,.' sko društvo “Domovina” zapelo “Pozdrav Pesem nodošlemu župniku. Nat č-g. Zakrajšek otvoril zborovanje tor, J " nanil pomen današnjega shoda in p re(] stavil navzočim novodošlega župnik« Z1 našo slov. naselbino, katerega je številu-, množica burno pozdravila. V imenu slov. naselbine je v kratkem govoru pozdravil došlega župnika g. An- f ton Burgar, kateri je povdarjal, da je im. ! ša naselbina že težko pričakovala stalnega i dušnega pastirja, katerega smo priprav¬ ljeni tudi vsestransko podpirati. Da si je č-g. Snoj že v tem katkem času, kar je * med nami pridobil zaupanje in vsestran¬ sko naklonjenost, dokazuje, da so slov. ! službe božje ob nedeljah jako dobro obis¬ kane, ter želi da se oklenejo slov. župnije še vsi rojaki, .kateri so ji bili do sedaj tuji. Nato zakliče govornik novodošlemu g. župniku v imenu naše naselbine “Dobro , do,šel”. Navzoči so se odzvali z burnim , ploskanjem. Č. g. Snoj se na to zahvali vsim navx-> j čim, da so se tako v obilnem številu dano* J njega, shoda udeležili in s tem pokazA da se za dobro in koristno stvar zanimajo, j Obljubil je, da, bode deloval in P oS ^ 1 ^ l( vse svoje moči za dušni blagor tu kapa , rojakov in ker je vsaki začetek h‘ za ' bode skušal, da, se čim preje seznam a kajšnimi Slovenci na ta način da ji^ , najkrajšem času osebno obišče. Po k°" 111 nem govoru sledilo je burno ploskanju S tem je bila pozdravna točka koH" na in pričelo se je zborovanje. O. g. K. Zakrajšek, ki je med tein či |M Air od zadnjega stalnega župnika b’ ,,v zelma Murn upravljal, cerkveno I nje, je podal račun dohodkov in izib'6' 1 | I/ računa je bilo razvidno, da je 1,1,1 daj, 1 septembra 1913. v cerkveni up - 1 id $694.85. Med tem časom je bilo de' 11 “AVE MARIA-* . 1015. _ i0 str0 škov ju bilo $833.28. Ta- n ja trajni cc $130.98. Navzoči so 143 ' s j. 0 poročilo na znanje. Ven- r;: ‘ 8 ua 7 ,ahtevo izdal natanjčni ra- l;’ r81 '• .tka župnije do danes, katerega vsi župljani V roke. iHijc 111 ’ . g0 ge prečitala pravila sloven- S 8( 8 ' ] .j cve nega društva, ki ima namen >kc? a za vZ drževanje slovenske cerkve- čine Pravila so bila sprejeta in se ° H dala v posebni knjižici, katero bo '.j-M-saMo v roke. l '° ( ;lede točke v pravilih, kdaj, koliko naj ^ cerkvene občine plačujejo a se ,je klenilo, da družine plačujejo letno $10.00 sanici oziroma sarnke po $6.00. Ta svota lahko plačuje mesečno ali pa letno, ka- kor jdo želi. Vendar se določijo za New Vork trije okraji in za Brooklyn dva, za vsak okraj se določita dva pobiralca (ko lektorja), ki bojo šli po hišah in zbirali mesečne doneske od časa do časa,. Prvi okraj seže do 14. ulice, drugi od 14. do 34. ulice, in tretji od 34. ulice dalje. V Brooklvn je prvi okraj celi Brooklyn, dru“ gi je Ridgeivood. 1 odbor slov. cerkvene občine so bili izvoljeni sledeči rojaki: Nadzornikom (Trustees) : b Anton Plevel, 410 E. 5. St. New York City. 2 - Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave., Ikookljm, N. Y. 1 obiralci denarja (CollektPrs) : Prvi okraj v New Yorku : • 4°bn Podboršek st. 101 St Marks J *; New York. V f ~; deriiej Italijan, 410 E. 5. St. New ■j ^ drugi okraj : ” 4 ° Slp Merčun, 327 E. 24. St. New York. V 0 |. k Anton Plevelj, 410 E. 5. St. Nev r' H , N. v ? 1 * .' ,,rl PiiKtik, 100 Sclioles St. Brooklyn, S FVank R p 0k '^ ~ Ri(, K<=wood : »vood ' Uat ' 1582 Sil ™>' S St. Ridge mlUvlod' Pirnat ’ 2803 Cata "» a«, Uonečno so j e tudi enoglasno sklenilo, ' l " a - 1 slov - cerkvena občina za cerkev P aeuje mesečno gotovo svoto, približno l' °' 0 ®; v t0 svrh o je potrebno, da sc z c. r'■ - agclcisenom posvetujemo in napro- mmo. da ugodi naši želji. Cerkvena kolek- ta naj s e pobira od izvoljenih nadzorni* h°\ ali kolektorjev, ter so pripiše redno k navadnim dohodkom. Med zborovanjem se je oglasilo za raz¬ na pojasnila več navzočih in vsaki je pre¬ jel zadovolni odgovor, tako da se je seja v zadovoljnost navzočega župnika in vseh pri seji nazočih zakluČila ob pol 11 uri zvečer. Pravičnost je podstava kraljestev, lju¬ bljanski “Slovenec” piše: Hrvaški listi poročajo iz ogrskega drž. zbora še to-le: V ime narodnosti sprejmi* z izjavo lojalne slovaške narodnosti posla¬ nec Ferd. Juriga vojaške pred’oge. Pred sednik opozoruje posl. Juriga na to, da je on uporabil besedo “slovaški pos’anec”, in pravi, da so v ogrskem parlamentu po¬ leg hrvatskili! samo mažarski poslanci. Toraj niti v tako kritičnih časih, kakor- šni so sedanji, se ne more vlada premaga¬ ti, da bi ne dala brce sovraženim Slova uom. Toraj 4 milijonski narod, kakoršen je slovaški, pa njegov zastopnik ne sme podati izjave v parlamentu v njegovem imenu !? 4 milijonski narod, ki madžarščine niti ne razume, pa so “madžari . Pa raz¬ umi, če moreš! Je vse zastonj, avstrijski, i vlada, kakor je pisal ljubljanski “Slove¬ nec”, nikdar Slovanom pravična ne bode. dokler si ji odločno po robu ne postavijo in si svojih pravic n e iz voj ujejo! - nam majka ! Počitnice so tu. Otroci bodo l«osh sk« | raj dva meseca in pol. ^ ^ Io ja dolžnost, da o(rož jce , ( *to so ti vzgojevali • llltf ,m vr- in učiteljice. Sedaj V**' "AVE MARIA” Ul___ , ii: boš popolnoma pustila, da bodo otroci delali, kar bodo hoteli! Jih boš pu- . t p a cele dneve nenadzorovane, naj se po¬ til’a io kjer se hočejo? Dobra mati porabi otrokove počitnice v to. da mu spopolnju j e šolsko vzgojo in da otroku svojega duha in svoje misli. Zato jih bo pridno učila opravljati jutranje in večerne mo¬ litve. Pošiljala jih bo vsaki dan k sveti maši. Skrbela, bo. da bojo šli otroci vsaj par krat na teden k svetemu obhajilu. Nobe¬ ne pobožnosti v cerkvi ne bo pustila, da bi zFmudih. Vsaki dan bo skrbela, da bojo otroci imeli vsaj za pol ure kako knji¬ go v rokah. Učila jih bo citati slovensko. Pri vsem tem jim bo namreč ostalo še, najmanj 12 ur prostega časa za skakanje, kopanje, letanje in igranje. — Mati, bodi mati svojih otrok, ne mačeha! “Narodni Vestnik” piše: “Uredništvo “Narodnega Vestnika” prevzel je z dovoljenjem svojega škofa, mil. g. J. M. Koudelka iz Superior, AVis. Rev. -J. C. Smolev, župnik iz Superior Wis., ki pa ostane š t vedno na svoji župniji. — Soei- jalistom se je seveda list sedaj si'no za¬ meril. ker je postal “klerikalen.” Sheboygan, Wis. — A^ našem mestu se je zopet ustanovila nova katoliška žup¬ nija. K tej spadajo samo angleži. Dosedaj so imeli eno leto službo božjo v naši slo¬ venski cerkvi. Dn e 30.maj a je bilo blago¬ slov 1 jen .je nove iarne cerkve sv. Klemena. Obrede je izvršil nadškof Messner iz Mil- \vaukee ob navzočnosti škofa Muldoon iz Rockforda m drugih duhovnikov V naši slovenski farni cerkvi je bil 0 poročenih meseca maja t. !. 9 parov Slovencev in Hrvatov. Na bmkoštni pondeljek so bili ob enim 4 pari. Dne C>. junija pa so napravile slovenske žene v prid naše župne cerkve veselo za bavo v cerkveni dvorani. Prinesi,! H0 ne ! katere v prav ozaljšanih koŠH. r j ( . ah veliko dobrih reči, katere so v obliki okusne ma¬ li,,,. prodajale na “javni družbi”. Znto ča*t jim! Udeležba je bila lepa, vendar __ h _ Juli i, 1915. bi bila lahko večja, p a j e med nami malo sloge. Ako eden stavi, to drug' ra. To ne gre! Pr c .. Podi. J - zastopnik o- Kansai City, Kans. — Sporočamo y a , kako v Kansas City napredujemo i Jet ’ 1912 so nam ustanovili preč. g. župnik A. Leskovic “Društvo prev. Rešnjega To- lesa” ali takoimenovano Materno društvo za olepšavo naše slovenske cerkve. Ob stanovitvi nas je bilo komaj 12 članic, da¬ nes pa šteje društvo že 75 Članic, za kar gre vsa čast slovenskim ženam v Kansas Citv. Drage sosestre, le složno jadrajmo na¬ prej ! Jezus je rekel, da vsak najmanši dar ne bo zastonj! Na Sv. Rešnjega Telesa zvečer ob S. uri smo imele občni zbor. Izvoljene so bile sledeče uradnice: Tere¬ zija Cvitkovič, predsednica; Marjeta šterk, podpredsednica; Katarina Majer¬ le, tajnica; Marija Šnelar, hlagajničanka. Terezija Novak in Marija Mavrin, pomož¬ ne uradnice. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom naše nove domovine, posebno pa čla¬ nice društva presv. rešnjega Telesa v Kansas City, Kans. Katarina Majerle, tajnica. -o- Slovenska dekleta gredo naprej! Jako vesel pojav med nami ameriškimi Sloven¬ ci je, da se slovenska dekleta probujajo. Kakor v New Yorku, tako v Clevelandu, tako v Jolietu, v Pueblo, v Doram, 0. >• dr. je dekliška Marijina družba med vse- mi drugimi društvi naj bolj delavna i' 1 ogibia. Mej tem, ko se naši fantje mar¬ sikje vtapljajo v pijančevanje in ponoče¬ vanje, probujajo se dekleta narodno, da .)(• veselje. Nov dokaz tega je Jolietska Marijina družba, | 1 nauee nič in raje pošiljk 0 '"*»■ v publiene šole. Jolietsko *l° v ' « Poglejte, kaki so sadovi te vZ h molčite 1 vsaka '’ ,K kc naselbine, na noge. ^ :,, i V oio Marijino družbo- 'Hku - 'n, o IH oiog<-J Osramotile naše fan- Rev nič Y. (St. Joseph’s College), v Cincinati, O. (St. Francis College) in v Quincy, Ul. (St. Francis Sol. College). Dečki, ki žele poskusiti, naj se nemu¬ doma; priglasijo na: Very Rev. Benignim Snoj O. F. M., 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. -o- Sv. misijon so imeli v Chicago, Tli. v slovenski cerkvi sv. Štefana. Sv. misijon je vodil Rev. F. Ažbc, župnik iz Stealtoiin, Pa. z izvrstnim vspehora. Bog blagoslovi : Sv. misijon so imeli ravno isti čas lu d'l A. Bojar, slovenski župnik i* | »'i Tmi; tokaj ho jo ,/Wsn mo, Ul. Tudi tukaj s. lugoHlov 146 “AVE MARIA" Naši dijaki, sedem po številu, ki se pri¬ stavljajo v frančiškanski gimnaziji sv- ožefa v Collieoon, N. V- za frančiškanski SL an so z vršili skušnje dne 11. junija m s e podali vsak na svoj dom. Med njimi je dovršil prvi gimnazijski razred tu¬ di Karol Češark, sm odličnega naše¬ ga rojaka Mr. A. Češarka iz Brooklyna, N Y. z jako dobrim vspelioin. PRO DOMO SUA. Pod tem naslovom smo prisiljeni v sa¬ moobrambi prinesli, v zadnji številki par opazk, ki so krivce v živo zadele, objed- nem pa popolnoma dosegle namen, kar smo lioten doseči. Naš list ni političen list. Zato Se le sil¬ no neradi spuščamo v kako polemiko. Vendar pa nismo imi-d kima v čje ki, ali sla¬ biči, da bi se bali povedati resnico vsake¬ mu, in naj je še bolj neprijetna, ali da bi se ne znad braniti, ako smo napadeni. Kar se tiče ukradenih naslovov, smo dotičnemu človeku pisali osebno pismo, naj nam samo pod častno besedo izjavi, da jih ni ukradel, pa smo zadovoljni. Pa do danes zastonj čakamo odgovora. Pač pa je dobil naš urednik v nekem listu, jako “gentleman”-ski “odgovor”, spisan v tonu, ki je jako žalostno spriče¬ valo ubožnosti za onega, ki ga je spisa). .Mi nismo imenovali nobene osebe, ker se nam ne gre za osebnosti, čemu se je potem ta človek izpostavil, nam je neumljivo! Vendar ja pa ta odgovor toliko podlej- ši, ker pride od osebe, katera bi morala biti uredniku hvaležna za marsikako uslu¬ go in dobroto v skrajni sili. N e bomo očitali nikomur skazane dobrote, vendar dobrote skazovati je usmiljenje,’ hvalež¬ nost pa dolžnost pravičnosti. Ni dolv rie b.6 imelo. % ' k,1 U J!" Sv °jr potrebščine in to za- Vsaka o 1,1 Kj<.,.' ^ ^ K,i bodemo enkrat na ' % VKi, k četrtek. Ker je bolj "a im '' /, ( , . H, ‘ v privatnih hišah, n«. 'Ifl I '| U |. I . _ |,a ! , "o ° ^ ki je prevzel vse delo v roke. ZaiVr ° takoj s pobiranjem denarnih prispov^* Vsaki mesec so šli ti možje od hiš,. i .° V ' • 1 • 1 • 1 t-\ ' ' l (l0 niše m zbirali darove. I)a so marsikai-« \ , r ,-v dh ° brit. k 0 morali preslišati, Je umlivo, 2 i asti . ker so bili vsi prepričanja, da »e b 0 j, vsega nič, “češ, saj nas je premalo.” y,. n dar možje so vstrajali. K škofu so poslu]; vsako leto najmanj trikrat deputacije s prošnjo, da bi jim dovolil začeti lastni- župnijo. Irski duhovnik cerkve sv. Vin centa na North 6. ulici se je slednjič za vzel za nje, ko je videl njih gorečnost in stanovitnost, ter jim dovolil pritličje svoje cerkve brezplačno za lastno službo božjo Pred desetimi leti so dobili prvega duhov¬ nika. Takoj ko se je začela služba božja začeli so se Slovaki naseljevati bolj in bolj skupaj, tako da jih je sedaj nekako 40n družin v bližine cerkve. L. 1911 so si sezi¬ dali svojo serkev in župnišče na 21 Nassmi Ave., ki je pa le začasna cerkev. Kmalii po blagoslovi j en ju cerkve nastale so ' M ke homatije v župniji. Ravno takrat je bilo pa treba dobih kak pripraven prostor, kjer bi se ' 1l0Lil slov. frančiškani naseliti, da bi od tam I 1, stirovali za Slovence in Hrvate P° ,( “ , greater New York in okolici. RodA" 1 Pake je bil namreč predaleč od • Torka. da bi se moglo od G N* 1 ' vsnešno voditi dušno pastirstvo ^ York. Slovencev pa tudi ni bilo Še d°' skupaj, da bi se moglo začeti kaj l ilS • ^ . . v • • Tlni^ 11 i za nne. Da bi pomiril zupni.io sv. m ponudil je Brooklynski škof to ^ . jj s T ov. frančiškanom, ki so io tudi sp 1 ' • ■ • • • ni taa 1 *' z dovoljenjem Rima. Župniin l p 0<1 ^j |0 . iako napredovala in ima najlepso l 11 , ^ j dnjost — New Torkški Slovenci " j si vzeli te dobro Slovake za zgb'd- ^ treba delovati in žrtvovati, ako s( doseči lastna župnija.