17C>. številka. Trst, v |>i't«'k, 1(5. septembra tSOS. Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat nn dan. ra/im nHelj in praznikov. /jutranje izilanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. >nrnčiiiiia zniilii : Obe tedanji na leto . . . gld. 21*— 7.a samo večerno izdanje . „ 12* — Zh pol leta, četrt leta in nn meaee raznierno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine He uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu zjiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Ktv. &70. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu, /a večkratno naročilo « primernim popuMtom. Potdana, oamrtnire iti javne zahvale, domači njrlasi itd. se računajo po pogoditi. Vsi dopisi naj se [»oAiljajo arednišl*«. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Hokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in u^lnse sprejema upravnlslv«. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. l'reriništvn In tiskarna se nahajam v ulici Carintia -tv. 12. I pruvnUtvu. 0. ari je prišla duhovščina na kolodvor železnice. Kolodvor jo bil ves v črnem. Po ulicah, po katerih se je imel premikati sprovod s postaje, je nugromadenega ogromno ljudstva. Po nekaterih krajih je hila gneča naravnost za življenje nevarna. Sedaj pa sedaj je bilo slišati kliee na pomoč. Z vseli kandelabrov so sneli svetiljke, tako, da so plameni plina svobodno in visoko plapolali. Ravno ob 10. uri se je bližal vlak in na kolodvoru je navstnla grobna tišina. Nositelji lm-kelj so pozdravili vlak, častniki so povesili sabljo. Najviši dvornik prine Liehtenstein se je približal vlaku in je pozdravil. Ko so izstopile (»ne dvorne osebe, ki so spremljale vlak, tedaj se je približal d\ *orni župnik Maver z duhovnimi. Priprosto krsto iz metala so dvignili i/, voza in jo prenesli v čakalnico ob svitu lmkelj, ki jo hila spremenjena v kapelo. Krsto so položili na kata Tal k. Dvorniki so pokleknili na pripravljene klečalnike. Ko je župnik Maver opravil mrtvaSke molitve, se je jel premikati sprevod s kolodvora proti dvorni palači. Po ulicah je bilo nastavljenih 19 hatalijonov bosanskih vojakov in domobrancev. Vojaštvo je skazovalo časti, a množice so sc razkrivale tiho in spoštljivo. Pred dvorno palačo je pričakovala sprevod dv orna duhovščina, ki je po krajši poti prihitela s kolodvora. Nepričakovano in proti programu jo prišel tudi cesar i/, Schonbrunn, v spremstvu obeh hčeri, nadvojvod inje Gizelc in nadvojvodinjo Marije Valerije ter njiju otrok. Cesar je hotel biti navzoč na mrtvaških molitvah v dvorni palači. Sprevod se je vstavil na »švicarskem dvorišču«. Župnik je blagoslovil krsto, katero so prenesli po- PODLISTE K. w Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A, Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. »Naj vstopi«, je rekel častniku, a Vi Uupo-grosso idite po svojem poslu l Kadar ga zvrnite, javite mi. Dil, vojvode Marglitiča iz Ledenic mi ne j m »zabite!« Pobočnik je odšel poklonivši se, a v istem trenotku je stopil v sobo kapitan Barbo. Oko se mu je zabliskalo, čim je zapazil generala, a ta ni dvignil očesa, temveč je zrl nepomično v papir pred seboj. Prvikrat po toliko in toliko letih sta bila ta dva moža zopet zkupaj na samem. »Na Vašo službo, gospod general«, je pregovoril kapitan. »Gospod kapitan!« je začel Rabata suhim glasom in je gledal vedno v papir, »Vi veste jako dobro, zakaj sem prišel sem — —«. »Vem«. »Vi veste voljo in željo njegove cesarske in nad vojvodske svetlosti —.<. »Kateri sem bil vedno z dušo in s srcem prezvest slugu«. »Za prošlost Vas ne vprašujem, ali sedaj je, kakor bi se vam bila zvestoba zmanjšala. Vaše ve- tom v dvorno kapelo, prirejeno v črnine. Dvorni pevci so peli miserere in župnik je še enkrat opravil mrtvaške molitve vpričo dvora. Krsto so postavili nn katufnlk. Majordomns cesarico grof Bel-legarde je izročil potem ključe krste princu Lichtensteinu. Vsi so zapustili cerkev in ista se je zaprlo. Dllliaj 15. Na vneli postajali, kjer se je peljal mimo posebni vlak s truplom pokojne cesarice, zbralo se je veliko ljudstva, da izkaže cesarici poslednjo čast. V vseli glavnih mestih so pričakovali vlak deželni glavarji, duhovščina, uradniki in korporacije, Postavile so sc častne kompanije, katere so izkazovale cesarici Elizabeti poslednje časti. Mesta so bila nakitena znaki žalosti. Vsi zvonovi so zvonili, prodnjalnice so bile zaprte. Dllliaj 15. »Vaterland« pripoveduje: Cesar, nadvojvoda Krati Salvator, nadvojvodinja Marija Valerija in prine Leopold Bavarski s princeso (J i zelo in sinom so danes v grajski kapeli v Scbon-brunnu vsprejeli sv. ohknjilo. »Neues \Vicncr Tag-blat« javlja, da za sedaj ostane cesar na Dunaju. Dllliaj 15. Državni poslance baron Dipnuli je brzojavil grofu Thiinu v imenu katoliške ljudske stranke in izrazil sožaljc in udanost do trona. ^loiinkovo 15. Princ-rcgent, ki so je danes vrnil z hribov v Monakovo, se odpelje jutri s posebnim vlakom na Dunaj. S redeč 15. Knez Ferdinand je odpotoval danes opoludnc, da prisostvuje osebno na pogrebni slavnosti cesarice. Kodailj 15. Kralj in vsi členi kraljeve rodbine bodo v soboto navzoči na sv. maši zadušnici, ki sc bode pela za pokojno cesarico Klizahcto. Kodanj 15. Grški predstolonaslednik je odpotoval danes na Dunaj, da se udeleži pogrebnih slavnostij. denjc mi nikakor 110 llgUJU, Iv« tpit.an. Vi ste bil tukaj glavar, a niste znal držati na uzdi tega razbojniškega krdela, niste mogel odvrniti razbojnikov od pregreh in slabih del, s katerimi so onečastili imetje in čast beneške republike, in s to svojo mlnenostjo sto povzročili naši vladi toliko neprilik. Dil, ko sem bil jaz sem poslan kakor komisar, da vkrotim z železno roko to uskoško zverjad niste zaprečil, da vbeži večji del teh razbojnikov, u na čelu jim Juriša Orlovič. Pa tudi sedaj, k«) sem začel soditi tem hudodelcem, nimam od Vas pomoči«. ■> Vi me poživljate, gospod general, je odvrnil Barbo, »da se opravičim. Dobro. Ob meni sc močno spod ti kate, zato Vas prosim, da me poslušate*. »Izvolite sesti, gospod kapitan!« je mahnil Kabata z roko, ne da bi ga pogledal. »Da nisem neprijatelj l'skokov ? Nisem. A zakaj naj bi tudi bil? Prejasnu habsburska hiša, kateri pošteno služim, ima dva neukrotljiva sovražnika: Benetke in Turčina, to sta tudi moja neprijatelja. Proti Benečanom sem se boril, kakor Vi sami veste, že za mladih let na Soči, a potem tudi proti Turkom; a za Benečane vem predobro in gotovo, da bi radi vzeli cesarstvu Primorje. Najveći in najvarnejši sovražniki Benečanam in Turkom so Uskoki — in zato jim nisem sovražen. Ako jih ubijate, podkopujete temelj avstrijski vladi v teli pokrajinah. Senj v uskočkih rokah je orjak z dvema železnima rokama, •/. desnico kroti krilatega leva, (•IIIUImIcii 15. Ilanoverska prineozinja Marija sc je danes odpeljala na pogrebne slavnosti. Itriilisviu; 15. Kakor zastopnik princa Al-brcchta pruskega poda se komernik v. Miinch-hausen na pogrebne slavnosti na Dunaj, 1'arlz 15. Predsednika republike in FrancosC vlado zastopa na dunajskem dvoru marki) Rcrver-seaux. Ta položi tudi srebrno olj k ino vejo na krsto cesarice. Pariz 15. Pnrižki listi pripovedujejo, da jo cesarica Elizabeta že dolgo slutila, da jej preti nevarnost od strani anarhistov. To da je enkrat sama rekla v pogovoru s policijskim ravnateljem v Parizu. Delavsko podporno društvo javlja svojim členom, da je naročilo sv. mašo zadušnico za blagopokojne cesarico in sicer bode maša v nedeljo, dne 'J5. t. ni., ob S. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega. Poživljamo vse naše člene, da se mnogobrojno udeleže te službe božje po nepozabni naši materi. Odbor. Dunaj 15. Cesar je vsprejel danes grofa Thuna v dolgi avdijenciji. Reka 15. Danes je odpotovalo v Ankono kakih 200 italijanskih delavcev, došlili iz Ljubljane in Nabrežinc. Hcroliu 15, Anarhisti berolinski so se zbrali na shod, katerega se je udeležilo kakih ->*K) oseb, mej temi več žensk. Vsi govorniki so govorili o predlogu carjevem in o protigovoru cesarja Vi-Ijelma. Umorstva v Genovi se niso spomnili ni z jedno besedo. Kaiieja 15. Admirali so se obrnili do svojih vlad, želeči navodil za bolj radikalno in definitivno z levico osmanskega zmaja. V bi j te tega orjaka, potem bode vladal do senjskih vrat bosenski pasa, a v Senju beneški upravitelj. Nemci in Italijani niso ubranili Sonja. Pravite, da so roparji, razbojniki. Tako kriči o njih ves svet, a ti črni glasovi prihajajo iz Benetek, in ker imajo Bi-nečani po vsem svetu svoje poslance, agente in ogleduhe, a Uskoki nobenega, in ker imajo Benečani polne galije zlata, a Uskoki ni križa, in ker so Benečaui gladka, mi-logovoreča gospoda v svili in haržunu, ki skrivno ubijajo s strupom, a l'skoki surovi, srčni junaki brez mnogo besedij v rudečih kapicah, ki morijo samo v očitnem boju s pošteno sabljo — zato veruje svet, da so Uskoki roparji in razbojniki. Ali jaz jih poznam in vem, da to ni res. Junaki so pošteni in neuglajeni, dil, marsikateri krat kruti ali srčni in hrabri. Da hodijo po morju biti boj ! Iz Gradca no dobivajo plače, Benečani jim kratijo trgovino; zemlje nimajo, ali imajo žene, otroke — in junaške rane, a nihče jih nima več nu svojih prsih, nihče ni več krvi prelil za kralju nego Juriša Orlovič, a sedaj Vas vprašani, gospod general, so-li zaslužili vešala ?« »Kes«, je odgovoril ltahata in so vgriznil v ustnice, »signor Barbo, Vi ste bolj odvetnik Uskokov, ncgo-li cesarski kapitan, ki se ne bi smel pe-pečati s politiko, ampak slušati samo zapovedi . (Pride še). resenje krečanskega vprašanja. Danes je pr< »Sel rok /a ultimatum, katerega vsebina ni znan. Djevad paša skuča, da hi so rok |>t>daljŠHl za premišljanje o pobojih ultimatuma. 1."», Luchoni je vstopil v solni preiskovalnima sodnika, pozdravivši z roko navzoče. Sodnik ga je jel izpruševnti po tVuncozki, a Lu-eheni je odgovoril: »N"e urnem traneozkega . Zahteval je tolmača. < >dredl)o za aretovanjo zločinca je sodišče potrdilo in Luohcnija »o odveli potem zopet v njegovo eelieo. Madrid 1;"». tajni seji zbornice je bil velik škandal: prešli so eeld do dejanj. Killl 1">. Zagotovljajo, da bodo anarhisti, ki so bili aretovani tu te dni, sojeni radi proslavljanja zločinstva, ker so se zbrali na banket oni dan, ko se je zgodilo umorstvo v Genevi. It i lil 1"). Zastopstvu Kusije na sv. Stolici je došel danes oficijelni odgovor poslednje na noto za ruzorožonje. Odgovor se glasi najugodneje in izraža željo, da bi se uresničil načrt carjev. Rama ob rami! Prav včeraj smo bili napisali besede, da sedanji žalostni treuotki - ko se solze milijonov spajajo z solzami toli hudo zadetega vladarja ter rose doli na krsto blage žene in uzorne vludariee-mučenieo — ne dajejo človeku, da bi so bavil vprašanji, posozajočimi v narodne in politiške prepire. Visoko gori liže v naši državi plamen razdora med narodi, ali še više se vijeti ljubezen in udanost narodov do dinastije in zanimanje za vse. — bodi veselo ali žalostno - kar se dogaja v prejnsni vladarski rodbini. Dragi čitatelj si torej lahko misli, kako težko in mučno nam je, da moramo danes, o takih duševnih dispozicijah, vendar obrniti za hip svoj pogled od mrtvaškega odra, na katerem leži truplo mrtvo žene, ki nam je bila v življenju svetla zvezda, tja na — bojišče. O kako radi bi, da bi nam ne trebalo prav sedaj vršiti te odijozne naloge, ali v nasilnem položenju smo, v položenju, da ne moremo drugače, kakor bi tudi radi hoteli iz srca. Z a d a n 11). t. m. j e sklican deželni zbor goriški. (Jim nam je došla vest, da se je vlada odločila za ta korak, smo kar'osupnili, kajti hipoma nas je obšla bojazen, da vlada sporazumno z Italijani namenijo kakov — eoup. V tej bojazni nas jo še bolj utrjul spomin na ono, kar se je bilo dogodilo in govorilo na potovanju gospoda namestnika po soški dolini, Pozneje smo se pomirili nekoliko, ko so razni listi, stoječi blizu vladnih krogov, zatrjali, da namen sklicanju deželnega zbora goriškega jo jedini ta, da dobi isti priliko za ukupno udanostno izjavo cesarju povodom jubileja in pada sklene zakon za oHVobojenje dohodarine od deželnih doklad, slično vsem drugim deželnim zborom. Toda kmalo se je podrla do tal ta vera; podrla se jo, ko smo izvedeli, da se je deželni zbor sklical našim poslancem za hrbtom, da se torej ni zgodilo, kar bi zahtevala n a j j o d n o s t a v n e j a obzirnost do slov e n s k e g a živi j a i n d o n j e g a z a s to p-n i kov: da vladajoči krogi niso črhnili našiin poslancem ni jedne samo besedo o tem, kar nnmerujejo. So več, neverjetno: niti namestnik deželnega glavarja, dr. Gregorčič, torej člen predsedništva, ni bil obveščen o tem, kar se pripravlja. Samo po sebi se torej človeku vsiljuje z elementarno silo vprašanje: kje tiči vzrok takemu lihemu in neodkritemu postopanju? Kakov je namen tej tajinstvonosti ? Cdanostna izjava in sklep gori rečenoga zakona sta vendar stvari, radi katerih se ni bilo bati spora moj poslanci 'oboli narodnosti ! Čemu torej tako skrivnostno postopanje, ako se ne na me-ruje ničesar druzega?! To jo za goriško Slovence usodno vprašanje, ki jih vznemirja. In čim bolj si ubijamo glavo tem vprašanjem, tem bolj se nam vriva prepričanje, <1 a se nekaj p le to proti nam. V tem prepričanju nas utrjujo tudi sporočila iz soško doline, po katerih moramo soditi, da se izvestni gospodje katerih oči so poželjivo obrneno gori tlo deželno- in državnozborskih mandatov — pripravljajo prav resno na reprizo lanske gonjo Rinaldinijevega kroja proti narodni stranki na Goriškem, zlasti pa proti odločnejim deželnim poslancem. A tudi tega ne sinemo zamolčati — da-si no moremo verjeti, d.i bi se moglo uresničiti take nade —, da ti krogi računajo na i z-<1 a t n o pomoč n j e g .» v o prevzvišenosti, g o s p o-da knez o na d škofa! Trpke, grenke, ogorčeno nam silijo v pero. In pisali Iti tudi brezobzirno, žolčem, kakoršen more prihajati le iz ogorčenosti, porajajočo so i/ zavesti, da smo žaljeni po kri-vioi v prilog onim, ki so nam tekom časov na-gromadili cele skladnicc moralno in materijalne škode ter dušnega trpljenja, pisali bi, ali v tem trenotku ne moremo. Pisali bi in žigosali, ako bi nas ne silila žalost, ako bi ne imeli ljute nesreče v svoji hiši. Pred vel i čast jo smrti hočemo brzdati svojo nevoljo, se hočemo vzdržati vsakega ostrega izraza ter primernega označevanja dosedanjega postopanja primorske vlade nasproti goriškim Slovencem! Pustimo, saj bode še čas za to. Mirno, resno in odločno besedo pa moramo spregovoriti vspričo dejstva, da se že v ponedeljeksnide deželni zbor — do gg. poslancev, do njih volileev in do vsega naroda. V vaših rokah je, od vaše previdnosti in od vašo odločnosti je zavisno, da-li naj se posrečijo ali naj se ne posrečijo ovontuvelni načrti na vašo škodo, na škodo vsega naroda. V tem kritičnem trenotku vam treba železne discipline, disciplino mod poslanci in discipline med narodom. Ali pojdejo v deželni zbor ali ne pojdejo, ali se odločijo že za to ali ono odločitev o tem prepuščamo njih izkušenosti, njih poštenju, njih previdnosti in njih rodoljubju. Kakor hitro pa so so odločili za to ali ono pot, zahtevamo, da ostanejo rama ob ra m i! Istotako pa je tudi narodu dolžnost, da stoji za svojimi zastopniki rama ob rami v nopornšni disciplini. Poslancem je dolžnost, da so vestni in če treba tudi brezobzirni branitelji interesov naroda — a čim so poslanci pokazali, da bo vredni zaupanja, je narodu dolžnost, da jim daje tako zaupanje v polni meri. To je dolžan narod no le poslancem, ampak tudi samemu sebi, svoji bodočnosti, svojemu ugledu in svoji časti. Se enkrat torej: rama ob rami! da se izjalove vse morebitne spletke od neprijazne strani. Po velikošolskem shodu. »Edinost« jo prinesla pred kratkim poročilo o velikošolskem shodu iz peresa nekega nbsolvira-nega tehnika in jo pripomnila, da prepušča moralno odgovornost za vsebino poročila g. dopisniku, ker ni bil list zastopan na shodu in so mora torej zanašati na rcsnieoljubjo dopisnika. Jako umestna pripomba, ki priču, tla hoče »Edinost« poročati objektivno resnico in noče zavijati dejstev po načinu nekaterih ljubljanskih listov. Na podlagi te izjave »Edinosti« mi bo, kar je samo ob sebi umevno, dovoljeno nekaj stvarnih opazk k gori omenjenemu poročilu ; ako smo namreč ta ali oni resnico pačiti in zavijati, je pa tudi dolžnost zagovarjati isto. — Čitatelji naj izvedo resnico. (i. dopisnik se je postavil, ko jo pisal svojo poročilo o shodu, na stališče, s katerega je neobzirno obsojal in ni priznal krščansko mislečim akademikom ni jedne dobro lastnosti! »Dnničarjo« jo pokazal svetu kakor največe propalice, ueznačajnože, sobičnožo itd., katerim ni sveta nobena stvar; označil jih je kakor elemente, razdirajoče vse dobro in pravo — nasprotno jo pa označil ude »Slovenije in »Triglava kakor jedino vzorne, značajne, za vse dobro in vzvišeno vnete, od katerih jedino pričakuj Slovenija pomoči. Se ve, da od jednom ni pozabil tudi zabavljati proti tako zvani »klerikalni« stranki, kakor hočejo nekateri imeti, ne da hi vedeli, kaj pomonja beseda. Ker je omenjeno poročilo celo v bistvenih stvareh nerealno in neresnično, zato hočem ovreči in osvetliti nekatere važne trditve poročila. (J. dopisnik pravi, da je ljubljanska žurnalistika podrla vse, kar se je sezidalo do sedaj na odvetniškem, županskem in dijaškem shodu v borbi za višje sodišče in vseučilišče v Ljubljani, ter je dostavil, da ni dovzetna niti za ti dve ideji. Sodeči s stališča, katero zavzema g. dopisnik, moramo nujno sklepati, da misli on s tem na »Slovenca« in morda kolikor toliko tudi na »Glasnik« in »Slovenski List«. To je naravnost obrekovanje. Y to par pripomb in prašanj. Kdo se pa bolj poteguje za ti ideji nogo ti listi? Kdo se jo do sedaj največ vnem«l za to? Kdo je podal največ peticij za više sodišče in vseučilišče v Ljub-liani ali 'klerikalci« ali »liberalci«?! Ali ni dr. Krek v svojem »Glasniku« prvi pozval društva in slovenske občine, naj vsaka pošlje na vlado peticijo za slovensko vseučilišče?! Ali se ne sklepajo resolucijo na vseh shodih, kolikor jih prirejajo kršč. soe. društva?! Ali ni v socijalnom načrtu slovenskih delavskih stanov ravno teh točk, katere se bodo posebno naglašale na vseslovenskem delavskem shodu, ki so ima vršiti na pomlad ? ! Ali niso morda duševni voditelji slovenskega naroda, ki vendar sestoji večinoma iz delavskih stanov, gospodje pri omenjenih listih?! G. dopisnik pravi, tla je drugo zborovanje o dijaški organizaciji zatemnelo takoj prvo o slovenskem vseučilišču, in na podlagi iaznjivih poročil, tla se igramo zopet za kratek čas obče priljubljeno slovensko igro: liberalec in klerikalec. Torej laži so se poročale Oglejmo si malt) poročilo o dijaški organizaciji ! V dosego organizacijo je gos p. poročevalec Reisner stavil dve resoluciji, ki poživljati slovenske akademike, naj se združijo med letom v treh glavnih društvih, v »Sloveniji«, »Triglavu« in v »Slov. klubu«, med počitnicami pa v jedno društvo, »Sava«, katera se preo s nuj takti, da vstopi lahko vanjo vsaki slov. akademik. Kakor je razvidni) iz tega, je g. poročevalec indirektno zahteval, naj jenja društvo »Danica* ! Dobro! Društvo »Danicu« jenjaj! »Daničariji« postanite udje »Slovenije«. Vprašanje pa je sedaj, ali bo »Slovenija ugajala »Daničarjem«, in ravno tj tem je jako dvomiti, kakor sklepamo iz nadaljnega razmotrivanja g. dopisnika. On pravi namreč da se je hotelo s temi resolucijami doseči le z o p e t n o o b Č e v a n j e in ne toliko z j cd na če nje načel. Ta jo res lepa in logična! Torej v »Slovenji« naj bodo udje različnih načel! Bitstvo vsakega društva pa menda v tem, da so vsi udje istih načel! Argument sestoji ad homiuem: Saj že sedaj ni ne v »Slovenji« ni v »Triglavu« ni v »Savi« pravoga sporazumljenja in sloge, in vendar so vsi udje istih načel, kakor bi se moralo pričakovati — kako bi bilo pa potem? In kako modrovanje naprej: »Dijake ne ločijo toliko načela (če bi se po njih ravnali, hodil bi vsakdo svojo pot) no loči nas ni narodnost, še manj krščanstvo. Iz tega bi morali sklepati da g. dopisnik nima pravega pojma o načelih! Po njem ima vsakdo svoja lastna načela — skupnih načel torej ni mej ljudmi! Žalost!! (Pride še). Politični pregled. O notranjem položaju. Danes je bilo zopet nekoliko glasu po listih t) notranjem položaju, in sicer glasu, iz katerega zvoni nekoliko nade dotičnih krogov, da je nesreča, ki je zadela cesarsko hišo in ki je pretresla duše vsega eivili-zovanega sveta, morda vendar nekoliko ganila tudi srca naših 'parlamentarcev. Tako da se utegne vendar zgoditi, čemur se ni nobeden nadejal — to namreč, da so naš parlament loti dela in da pride do normalnih odnošajev. Inicijativo da poprime parlamentarna komisija desnice, ki se snide te dni, za u blaženj o srditosti med desno in levo. To se ne da tajiti, tla stranke ne bi moglo podati lepšega tolažila nesrečnemu vladarju, nego bi bilo to, da zaustavijo boj, ki pretresa temelje državi in žuga s katastrofo vsemu parlamentarizmu. Niti tega ne bi hoteli tajiti, da jih jo mnogo takih tudi v vrstah obstrukcije, ki bi hoteli dati cesarju tacega tolažila in sebi — odmora, ali odkrito povedano: sporočilo čujemo pač, verjeti mu pu ne moremo, kajti vodstvo obstrukcije imajo v rokah ljudje, ki so že izjavili v svojem glasilu brutalno odkritostjo, da jih tudi smrt ni ganila, češ: pravo imajo vedno le oni, ki so živi! Ti »živi« pa hočejo boj, boj, boj! Iiog daj, da bi prišlo bolje, nego pričakujemo mi! Stroški in izgube na Španskem. V Madridu izhajajoči španski list »Estaffeta« je zra-čunil stroške in izgube Spancev na Kubi kakor sledi: Od 4. marca 18D5., ko so so začele sovražnosti na Kubi, pa do 5J0. junija lSilrt. potrošila je vlada lSi»T. milijonov pese tov (1 peset je 4l> nč.) Od marca meseca 1 S*);-), do marca IS',17. je bilo poslano na Kubo 10 generalov, t>l."» štabnih in družili častnikov ter 1*0.000 vojakov, katerim se je Ae pridružila tamošnja stalna posadka. Na bojnem polju je poginilo: 1 general, lH) častnikov i rt 1 ."> 14 vojakov a ranam je podleglo : 1 general, H4 častnikov in 704 vojakov. 11 u ja, nego boj, je bila rumena iti močvirna mrzlica, z« katero je o mrlo 11(1 cestnikov iu ">.'».000 vojakov. Tako je zgubila Španija f>,">H častnikov, ."ni.01H vojakov, blizo 'J milijardi pesetov, svoje brodovje — in nazadnje še najbogateje kolonije. Kje so pa izgube zadnje vojne?! Domače vesti. W Čitateljem naznanjamo, da izide v nedelje zjutraj ob 6. uri izredno izdanje „Edinosti" se životopisom pokojne cesarice in z brzojavkami našega posebnega poročevalca o pogrebnih slavnostih na Dunaju. List se bode prodajal po 3 nvč. m NJeir. ekseelenea, namestnik grof Go oseb v zapore okrajnega sodišča v Komnu. 0 Izgredih v Nabrežini nam poročajo: V torek zvečer je bila velika demonstracija. Zbralo se je na trgu na stotine ljudstva — tudi Lahov. Tu je bilo čuti običajnih vsklikov. Potem jo šla vsa množica do »Plitvice« in »Sarajevga« klicaje: »Živela in Viva Avstrija! Ven z Italijani!« Na to se je množica vrnila v vas. Najhuje je bilo vpitje pred hišo de Loretizijevo in Karla Gato-nija. Tu je letelo tudi kamenje. A razburjenje je postalo noopisno, ko je de Lorenzi fi-krot ustrelil iz hiše. Na srečo ni zadel nikogar. Vslod teh dogodkov je naslednji dan, v sredo, mnogo Italijanov ostavilo Nabrcžino in so se odpravili v svojo tlo- | movino. V sredo so se ponovili i zgrčili zlasti v | »romanskem kamenolomu« in pri Juhu. Opoludncso zapustili delo v kamenolomih skoro vsi delavci; ne vemo pa, ali iz lastne volje, ali so jih odslovili gospodarji, dokler se ne poleže vihar. Okolo J5. po-poludne so prišli delavci v vas ter se razšli na svoje domove v bližnjih vaseh. Zvečer so sc obnovile demonstracije. V sredo je prišlo 1 > zvršetku svojega govora toplimi besedami priporočal pričujočim izgubljenim ovčicom, do bi dohajale prav marljivo in dosledno k besedi božji. Gospod urednik! Torej že zdaj, t. j. ob času tolike vnetosti nasprotnikov do laške propovedi, priporočuje in se pritožuje g. kapelan radi pičle udeležbe »vernih« italijanskih poslušalcev! In vrhu tega je sedaj še letni čas, ko je naša vas — in to posebno oh nedeljah — dobro obiskovana po tržaških Lahonih, katerih nekaj stanuje tudi po bar-kovljanskih letoviščih. K ij bo pa neki delal po zimi, ko ti odnesejo svoje pete v mesto iu ostanemo poleg znanega števila tu naseljenih Zidov, ki pa ne poslušajo katoliških propovedi - zopet sami?! Kako bode jr. kapelanu pri srcu, ko bo namreč videl pred seboj le kako našo prodano po-turieo in mogočo tudi zdaj navidezno spreobrnje-nega Cesara, a včasih še teh ne. Tu naj si torej prečostiti škofijski ordinarijat izerpi moralo, kako je hila namreč italijanska propoved v naši vasi za sedaj do cela 11 o p o-t r e h n a ! Zdaj pa jedno besedo onim našim čestilccm italijanskih propovedi. Svet se Vam sinejo, ko sliši, da se branite in da ne morate« božje besede v svojem materinem jeziku ter tla cehi uhajate iz cerkve, ko se Vam ima ista oznanjevnti! Ker so pa od dni^e strani zopet toliko ogrevate za propoved v tujem jeziku, katetega Vi v verskih vprašanjih niti malo ali celo nič ne razumete, klicati vam moramo: sram vas bilo! Dijak osmosolec, ki je /.vršil sedmo z odliko, išče stanovanja v taki družini, kjer bi zajedno poučeval domačo deeo, posebno, ako jo ista že 11a gimnaziju. Mi poznamo dotičnika kakor zares u zornega dijaka in ga priporočamo rodoljubom najiskrenije. Novi podporni veteranski kor, ustanovljen v Trstu v proslavo cesarjevega jubileja, je poslal prevčerojnjem iskreno sožaljno brzojavko cesarju na Dunaj. Poziv ! Zavod »sv. Nikolaja« je že pričel so svojim delovanjem, da-si jo urejen še-le v:,\ silo, kajti ne dostaja mu sredstev, da bi mogel že v začetku vse tako urediti, kakor zahteva njega namen. lTpumo pa, da so to dobrodelno podjetje malo po malem ojači, da bode zamoglo vstrozati potrebam brezposelnih deklet. Da nam jc ta zavod sila potreben, kaže žo to, da sc je že več deklet iz Primorja, Kranjskega in Štajerskega priglasilo, med temi tudi takih, ki nimajo nikakih sredstev, da bi se preživljale. Kdo naj v takem slučaju obvorje še nepokvarjena bitjo, oko ne primerno zavetišče?! Ker pa zavod potrebuje posebno sedaj, v začetku svojega obstanka, vsestranske pomoči, naprošeni so vsi rodoljubje in rodoljubkinje, da nam priskočijo na pomoč, bodi-si, da pristopijo kakor udje zavoda, hodi-si, da nas kako [drugače blagovolc podpirati. Prihodnjo nedeljo, dne 1K. t. 111., bode imel navedeni zavod svoj prvi občni zbor v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva«, ulica Stadion št. 10. L Vsi p. n. gg. rodoljubi in rodoljubkinje so vabljeni uljudno, da so udeleže tega zborovanja v kolikor možno obilnem številu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednice, 2. pre-čitanje pravil in poročilo začasne tajnice, Ji. vpiso-sovanje novih udov, 4. posamični predlogi, 5. volitev novega odbora. Z «1 č a s n i o d h o r. Poziv. Podpisana poživljata vse člene pevskega društvo »Kolo« no pogovor zarodi sestavo novega odbora. Posvetovanje se bode vršilo dno 18. t. 111, ob ;"). uri popoludne v lastnih prostorih, ulico Molin piccolo št. 1, I. 11. Josip Sosič. Anton R11 s tj a. Zavodu sv. Nikolaja so daVovoli: g.dičina Antonija Kadivee v Ljubljani f> gld.; župnik 11a Krasu ."> gld.; gospiea Evfemijo MahoreiČ e. kr. poštarico v Sežani 'J gld.; gospa Metlikovič v Trstu kakor podpornica 1 gld. V Vel. Sabljali tia Goriškem so je vršil v prav lepem in vzglednem redu dne 11. septembra t. 1. občni zlior »Bralnega društva«. Govor predsednikov, tajnikovo in blagajnikovo poročilo vzelo se je na znanje z »dobro«-kliei iu s pohvalo. V odbor so bili izvoljeni gg,: Andrej Paljk, predsednik; K ran Vrtovce, podpredsednik ; Fran Vilhar, tajnik; Jožef Vrtovcc, blagajnik; Anton Vrtovee in Alojzij Kosovel, odbornika, (i. predsednik je opominjal društvenike, tla se še krepkeje nego do sedaj oklenejo društva, da vzraste v veliko, močno drevo, v diko, korist in ponos noše vasi ter je sklenil zborovanje trikratnim živio«-klicem Njcg. Veličanstvu cesarju F runu Josipu 1. Na to so zapeli vsi društveniki ginjeuim srcem prelepo »Cesarsko himno«. Nesreča na železnici. l>ane* zjutraj se j«-«>d tovornega vlaka, kateri je vozil iz Nabrežine proti Ljubljani, odtrgalo blizo kolodvora na l'ro-neku nekaj zadnjih vozov, kateri so drdrali |>roti Nabrcžini nazaj. V tem času je inlsel iz Nabrežine drugi tovorni vlak. V tega so se zaleteli odtrgani vagoni prejšnjega vlaka z vso silo, tako, da je skočil s tira stroj drnzega vlaka in ob jed nem tudi odtrgani vagoni. l>va sprevodnika sta lahko poškodovana, strojevodja je težko ranjen. Drobne vesti. Zblaznil j;' včeraj zvečer «> T. uri v cerkvi sv. Antona novega 2f>-letni Aleksander < >sterlaml. Odvedli so ga v bolnico. 1'1-letna služal>niea Marija Z. si je končala včeraj življenje s tem, da je pila strupa v sv »jem stanovanju v uliei S. Maurizio. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri jo je po prvi pomoči dal prevesti v bolnico. Tam je umrla. Ne ve se še, kaj je tiralo dekle v smrt. Koledar. Pano* v petek lli. septembra : Ljudmila,, Kornelij Jutri v soboto 17. septembra: l.nmbert, Sk., Hildegarda, op., Holnčni: Lunin: Izhod ob f>. uri :!7 min. Izhod ob 4. uri 1*1 min. j Zahod „ ti. w 11 „ Zahod „ 5. „ 47 „ Ta je 38. teden. Danes je 258. dan tega leta, imamo torej še 11)7 dni. Različne vesti. Živa krastača v želodcu kače. rudno vest prinaša tednik »Natur« iz neke vasi v severnem \\ a lesu. Neki človek, na katerega verodostojnosti ni niti najmanje sumnje, je ubil tam pred kratkim mete!- dolgo kačo. Ker je videl, da je kača sita, razparal ji je trebuh, da vidi, česa se je nažrla. Našel jo sredi požiralnika na potu v želodec živo krastačo. Žaba je imela večo glavo od male glave kačine in še veče telo, čudno je bilo torej, kako je mogla priti v želodec male kače. Toda znano je, da so čeljusti kače izredno raztegljive in kača je morala silno raztegniti iste, da je pogoltnila tako velik založnj. Ko jo mož potegnil žabo !z kače, bila jo prva kakor mrtva, toda v kratkem je zapazil, da se giblje. Poskusil je torej, da jo oživi. Polil jo je z vodo ter ji dal pogoltniti tudi nekoliko žganja, pomešanega z vodo. To je pomagalo. Zal »a so je kmalo postavila na noge, napihnila se kakor balon ter poskušala skočiti, a njeni skok je bil dovolj smešen tudi za žabo. Toda kmalo se jc okrepila in radostno je odsknkala v bližnje grmovje. Tega pa ni bilo mogoče določiti, kako dolgo je bila žaba v kačjem želodcu. Zadnje vesti. Diiililj Iti. Danes zjutraj je škofi/. Veseprima, kakor kancelar kraljice ogerske, izvršil takozvana mala blagoslovi]enja. Xa to se je jelo pripuščati občinstvo v mrtvaško dvorano. Na treh oltarjih so se darovale sv. maše in sicer od pol ure do pol ure. Prvi rekvijem bode pel v torek kardinal kne-zonadškof dr. (irusoha, drugi knez-primas Vaseari in tretji kardinal Sehonborn iz Prage. DllliaJ 1(5. Vse dunajsko novinstvo izraža zopet danes globoko občuteno žalost po nepozabnej oosarici, kakor tudi iskreno sočutstvovanje na žalosti težko zadetega cesarja. Ihlliilj Iti. Predsednik zbornice poslancev in predsednik gospodske zbornice sta položila vsaki I »o eden srebrni venec na oder cesarice v imenu obeli zbornic. Zupan dr. Luegcr je položil venec v imenu mesta dunajskega. Tudi perzijski šah jo dal položiti venoo. Dima,J 1)1. J)o JiO.OOO oseb se je gnetlo okolo cerkve, da bi mogli ustopiti. Albreehtov trg je bil natlačeno poln. V gnječi je bilo poškodovanih več oseb. Ker je položenje postajalo nevarno, so stražarji izpraznili rečeni trg. Mir se ni kalil nikakor. Dunaj lil. Od H. ure zjutraj drvi dunajsko prebivalstvo v dvorno palačo v takih masah, kakor še nikdar, da se poslovi od zemskih ostankov nepozabno cesarice. Truplo leži v priprosti, rujavi, zaprti krsti iz kovine, brez vsaeega lišpa. Jedini lišp je zlat križ na sredi. Krsta je pokrita črnim, zlatom prepletenim brokatom, na katerem lože štirje venci, položeni od otrok in unukov pokojne cesarice. Ostali veliki venci leže ob stenah cerkve. Truplo cesarice leži z glavo proti uhodu v cerkev, a z nogami proti velikemu oltarju. Ob glavi sti eesarska in kraljeva krona, vojvodski klobuk, znaki roda zvezdnega križa in drugi v hriljantih, kakih 10 po številu. Ob nogah cesarice loži črna pahljača iz šeipk. N:» štirih vogalih odra stražijo potegnjenimi sabljami gardisti. Občinstvo so pripušča v oddelkih po .'Jo do 10 oseb. Med sedmo in osmo uro zjutraj so bile pripuščene nekatere odlične (»sebe. Med prvimi jo došel ministerski predsednik grof Thun in njemu so sledili drugi dostojanstveniki, domači in inozemski. Oh S. uri je število položenih vonoev presegalo stotino. Dunaj 1(1. Ko se je truplo položilo na oder v dvorni eerkvi, videti je bilo na cesarju, kako mu režo dušo nepopisna žalost. Cesar se je premagoval le težko. Osebam iz spremstva cesarice je stisnil roko vsakemu posebej. Ko jo župnik molil mrtvaško molitve, je eesar glasno ihtel. Ko so bili dovršeni obredi, se je približal odru in ga je poljubil dvakrat jokajo. Dllliaj 1(1. Na Dunaju je navstalo veliko razburjenje vsi od vesti, da je prinea-regenta Bavarskega zadela kap. Celo oficijelni krogi so potr-jali to vest. Vznemirjenje je bilo veliko za to, ker je princ intimen prijatelj cesarjev. Še-le opoludne je prišla iz Monakovega brzojavka, da ona vest ni resnična in da princ odpotuje danes na Dunaj. Trgovski pomočnik popolnoma zanesljiv in izurjen v trgovini jestvin, železni 110 in steklen ine se sprejme v službo pri A. Casagrande v Ajdovščini. Gostilna na prodaj. Na prodaj je slovenska gostilna, vedno dobro obiskana. Vprašati je — ust meno ali pismeno — v kavarni »Oommeroio«. | TEODOR SLAB AN J A srebrar nlica KoreUl 12 y (GORICI nlic,k *ore,lt 12 priporoča pročastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode jn orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri V Oflnju po najnižji eeni. Dasi pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskog:! blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potoni to izplačujejo na obroke. < )broke si pa proč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. Pobil ju vsako h I;igo poštnine prosto! Paratiroflne rae med Trstom ii Istro. V Žav!e ob delavnikih zjutruj ol» 5.— iit U UM), pop. ob .'k.'K I in 5.30. (Ob nedeljah in praznikih zj. oh F).—, S.—, IO.:K>, pop.dit:}. -, 5.—, 7.— ) Mej potoma se vstavi parnik pri Sv. Marku, Skednju in sv. Soboti. V Milje oli delavnikih zjutrnj 4.30, S.—, 11.—, pop. 2.30, 7.30. Iz Milj v Trst zj. oh 4.—, 0.:i<>, K.30, pop. oh L— in (»30. (()l> nedeljah in praznikih: v Milje zj. oh .r».—, H.30, 12.—, pop. 3.— in 8.30. Iz Milj v Trst z j. oh 4.—, (i..*10,!UlO,pop.ob2. in 7.30). V Koper ob delavnikih zjutraj oh <.45, 10.— in 12.—, pop. 4.—, 6.30 in 10.15. Iz Kopru v Trst zj. ol> 5.80, 7.—, 0.—, pop. 2.50, 4.— in S).—. <<)b nedeljah in praznikih zj. ob 7.45, 10. , 12. , pop. (i.— Iz Kopra v Trst zj. ob 5..'JO 7.— , t).—, pop. 5.—.) V Piran ob 11.— zj. in 530 pop. Iz l'irunu v Trst ob Ii.— zj. Oh nedeljah in praznikih v Piran ob II.— zj. Iz Pirana v Trat ob <>.— pop. Ta parnik se vstavi vsakikrat tudi v Izoli. V Izolo. Glej Piran. V Umag (razven nedelj in praznikov) ol> 3.45 pop. I/. Umaga v Trst ob 0.30 zj. V Rovinj vsaki ponedeljek, sredo in petek ob 7.45 zj. Parnik se vstavi v Piranu, Umagu, Titanovi, Poreču in Orseri. V Pulj ob (5.30 zj. z. dotiko Piranu, Salvoru, Umaga, (,'ita-novo, Poreča, < >r*ere, Rovinja in Fazane. Prihodi in odhodi vlakov. Urnik, ki je v veljavi od 1. maja I S',is. naprej. Južna železnica. Išče se poljskega čuvaja za Sv. Križ pri Trstu z letno plačo 250 gld. Ponudbe naj se pošiljajo kmetijski podružnici v Sv. Križu. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zalogu pohištva za jedilnice, spalnice bi spre« jemalce, žimiiic in peresuic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Odhodi iz Trsta. <1.20 zj. osoh. v Nabrežino, Cervinjan, Gorico, Benetke. 8.— zj. nagi. na i hinaj se zvežo na Kcko. 8.25 zj. nagi. v Nabrežino, Benetke, Rim. 0,— zj. osob. v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 zj. postni vi. na Dunaj se zvezo v Budi m peSto in Zagreb. 12.50 pop. osob. v Kormin. 435 pop. osob. v Nabrežino, Viuem in Kim 5.35 via Bivij z direktno zvezo v Benetke, • Kim. (>.10 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sredo). (5.25 pop. pošt. na Dunaj sc zvezo na lieko. 8.15 pop. nagi. v Kormin. 8.15 pop. nagi. na Dunaj se zvezo v BudimpeSto in Reko. 8.45 pop. nieš. v Nabrežino, Videm in Benetke. 0.45 pop. mešan, do Miirzu-schlagu. Dohodi v Trst. 0.55 zj. mcš. iz Miirzuschlugn, Beljaka itd. 7.33 zj. meš. iz Milana, Vitima, in Nabrežine. Državna Odhodi iz Trsta. 0.30 zj. v Herpclje, Ljubljano, Dunaj, Beljak. 4.45 zj. v Herpelje, Kovinj, Pulj. 8.50 pop. v Herpelje, Divačo, Kovinj, Pulj. 7.5 pop. nagi. v Pulj, Divačo, Beljak, Dunaj. 8.45 zj. nagi. iz Kormina. SI.28 zj. nagi. iz Dunaju. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja sfc zvezo iz Keke. 10.37zj. nagi. iz Kima, Benetk. 10.58 zj, ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo). 11.20 zj. osob. iz Kima, Benetk, Nabrežino. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in | Gorice. 7.45 pop. osob. iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.30 pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabrežine. i S>.— pop. nagi. iz Dunaja sfe zvezo iz Keke. 11.10 pop. nagi. iz Benetk, l ervinjana, Kormina. Zabavni vlaki. Odhodi. 2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v Nabrežino, 2.15, 4.—, 5.20, (5.35, 835 pop. v Miramar in Grinjan. Dohodi. 2.52,4.31,5.52, 7.19,9.03 pop. iz Miramara in Grinjana. 10-50 pop. iz Nabrežine, 11.02 pop. iz Kormina. železnica. Dohodi v Trst. 8.05 zj. iz llerpelja. 9.85 zj. i/. Puljn, Rovinja. 11.15 zj. mcš. iz Herpelja, Ljubljane, Dunaja. 7.15 pop. iz. Puljn, Rovinja, Dunaja, Ljubljane. 9.50 pop. nagi. iz Pidja, Rovinja. „EDINOST" > Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. Izliuju v Trstu dvakrat ua dan razun nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v toh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Molin piecolo št. 8. — Via S. Micbele št. 7. — 1'onte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Ca m po Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. ltf. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti d i Uliiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp, Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp, Ani vdovi (tušperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Selnvarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je 1U0Č!" ijMv i