PROBLEMSKA KONFERENCA O MLADIH V ZDRUŽENEM DELU
Ni dovolj le ugotavljanje problemov
Za temo prve problemske konference v novem man-datu so prl občinakl konferend ZSMS Center izbrall vlogo mladinske organizacije v delovni organlzaclji. Med gosti sta bila tudi Peter Toš izvršni sekretar predsedstva CK ZKS in predstavnikl mestne in repu-bliške konference ZSMS. Resdaje bil naslov nekoliko široko zastavljen, vendar je problemska konferenca, v katerl so sodelovali mladi iz osnovnih organizacij ZSMS v OZD Slovenijales, vsajdo neke mere doseg/a svoj namen.
Prav osnovne organizacije ZSMS znotraj delovnih orga-nizacij predstavljajo šibko točko v delovanju mladih, če-tudi je ravno tam največ os-novnih organizacij. Kakšna je torej danes vloga osnovne or-ganizacije ZSMS in koliko smo presegli forumsko delo?
V večini primerov je osnov-na organizacija še vedno pre-puščena sama sebi oziroma dobri volji in delu nekaj takih posameznikov, ki si utirajo pot do mladih v svojem oko-lju. Ob vsem tem pa so vsaj predstave o vlogi mladih zno-traj delovne organizacije pre-cej jasne, podobno je tudi z vsem tistim, kar so si mladi ne le enkrat zapisali v svoje do-kumente. Povsem drugače pa je (ne samo v mladinski orga-nizaciji, seveda), ko je treba mrtve črke s papirja preliti v vsakodnevno delovanje. Ta-krat se pokaže, da je za marsi-katero osnovno organizacijo ZSMS izredno težko iz gore popisanega papirja potegniti konkretne smernice in pro-grame za delo.
Nujna posledica pa je po-tem tu in tam nedelavnost ve-čine mladih, pri čemer se v osnovnih           organizacijah
ZSMS navadno izgovarjajo na
nezanimanje mladih za delo-vanje v svoji organizaciji pa tudi izven nje. Taki in podob-ni izgovori seveda niso po-vsem neresnični, vendar so vsekakor le del resnice, ki jo v tem trenutku lahko označimo kar kot krizo mladinske orga-nizacije znotraj delovne orga-nizacije. Le malokatera osnovna organizacija pa je to-liko odkrita do sebe, da prizna svojo nesposobnost, da bi sploh lahko postala organiza-cija, ki bi bila zanimiva za čim več mladih.
Brez dvoma bi bilo danes smešno pričakovati, da bo privlačna taka mladinska or-ganizacija, ki se bo ukvarjala le s tako imenovanimi obrob-nimi problemi, ki bo večino stvari delala le zato, ker jih pač mora, ker je ena izmed družbenopolitičnih organiza-cij, ki ne bo sodelovala v pro-cesu sprejemanja odločitev (in njihovega pripravljanja). Prav tako pa je jasno, da je treba poiskati metode za reše-vanje problema, saj k niče-mur ne prispeva, če jih ves čas le naštevamo. Po vsem tem je na dlani, da tudi dejav-nosti, s katerimi se mladi po drugi strani sicer precej uk-varjajo,  ne morejo zapolniti
praznine, ki nastaja pri (ne)vključevanju mladih v po-litično delo. Če je mladinska organizacija predvsem poli-tična organizacija, potem mo-rajo biti v ospredju politični problemi, ne pa, denimo, kul-turna ali telesno kulturna de-javnost, kakor je sedaj v veliki večini osnovnih organizacij ZSMS znotraj delovnih orga-nizacij.
In kaj je potem glavno po-dročje dejavnosti mladinske organizacije znotraj delovne organizacije? Predvsem je to iskanje osnovnih problemov, s katerimi se srečuje sleherni mlad človek v delovnem pro-cesu. Seveda ni posebno tež-ko najti teh problemov, pa naj bodo to kadrovska vprašanja, napredovanje, neustrezna za-sedenost delovnih mest, zapr-tost do mladih s strani vodil-nih struktur, stanovanjska problematika in še cela vrsta drugih. Vendar se delo mla-dinske organizacije ne konča v trenutku, ko probleme ugo-tovi, ampak se mora tedaj šele začeti. Skoraj ni problema, ki bi ga lahko mladinska organi-zacija rešila sama in to tudi ni njena naloga. Prav gotovo pa mora biti tista, ki sproži reše-vanje, daje pobude in svoja stališča do vprašanj in jih se-veda posreduje drugim delov-nim ljudem.
Mladi v Slovenijalesu
Do podobnih ugotovitev so mladi prišli tudi na problem-ski konferenci v OZD Slove-nijales, kjer je veliko število mladih, vključenih v osnovne
organizacije ZSMS, vendar je njihovo delo zelo različno. Člen, ki povezuje delovanje množice osnovnih organiza-cij, je koordinacijski svet. Kot pravijo mladi v Slovenijalesu, si nobene večje akcije ne mo-rejo predstavljati brez njega.
V   predlogu   novega   statuta ZSMS, ki ga bodo mladi spre-jemali   na   svojem   bližnjem kongresu v Novi Gorici, koor-dinacijski svet ni več predvi-den na ravni SOZD, ampak le na ravni delovne organizacije.
V Slovenijalesu pa mladi zatr-jujejo, da je posebno v večjih delovnih organizacijah oziro-ma v SOZD, koordinacijski svet nepogrešljiv, posebno če so TOZD po vsej državi, tako kot v Slovenijalesu. Seveda pa ta koordinacijski svet ne sme biti nek organ nad osnov-nimi organizacijami ali izven njih, ampak mora delovati v smislu   njihovega  povezova-nja.
Skorajda v vse samouprav-ne organe v Slovenijalesu je poprečno vključenih okrog tretjina mladih. In kateri so glavni problemi, ki tarejo mlade ter seveda, kakšne možnosti imajo za njihovo re-ševanje?
Kako bi tudi bilo drugade, za marsikaterega mladinca iz Slovenijalesa je stanovanje malone nerešljiv problem, saj so zelo neznatne tudi možno-sti, da bi v zvezi s tem sami kaj premaknili na bolje. Ome-nili so tudi področje inovator-stva oziroma neurejene od-nose na tem področju, kar bo tudi tema ene izmed njihovih naslednjih problemskih kon-ferenc.
To pa je bilo tudi vse in zato ni čudno, da je eden izmed zaključkov problemske kon-ference, kako mladi svojih problemov, ki seveda niso le njihovi, večkrat ne znajo niti ugotavljati, kaj šele, da bi naš-li ustrezne poti in metode za njihovo reševanje. In če smo na začetku zapisali, da je pro-blemska konferenca dosegla svoj namen, smo mislili še na nekaj. Prav gotovo je marsi-katerega mladinca iz Sloveni-jalesa spodbudila k drugačne-mu razmišljanju o vprašanju ZSMS znotraj delovne organi-zacije. Morda bo tako prispe-vala tudi k temu, da bodo mladi v svojem delovanju malce bolj samozavestni in se bolj zavedali svoje vloge in odgovornosti. Odgovorni pa so sebi in družbl kot ena izmed družbenopolitičnih or-ganizacij, ki se prav nikjer ne sme zadovoljiti s tem, da po-nekod ostaja še vedno druž-benopolitična organizacija »manjšega pomena«.
In prav zato tema problem-ske konference v Slovenijale-su ni izzvenela do konca. Slej ko prej se mora nadaljevati v vsakdanjem delovanju mla-dih v vseh delovnih organiza-cijah...
T. Keršmanc