List z ■dm gosp dar i brtnišk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 22. januarja 1868. Gospodarske stvari. Národno-gospodarske stvari Koliko stane izreja žrebét do koncanega leta? Kako soljó našem cesarstvu * 77 Novice" pogostoma in to prav po pravici priporo čajo gospodarjem, naj zmiraj računij nijo, da povsod vejo, pri čem da so. (rait ijtajo) Ta s\ potil > našim gospodarjem podati tudi tak in raču svèt me je , po in kaj naj vlada stori, đa sol po cenejši ceni vsak lahko dobiva? Odbor za narodno gospodarstvo je v dunajském drž. zboru izdelal sporočilo, ki tako temeljito in jasno do- gled kazuje grozne napake dunajské vlade, da se mora upati kterem naj prevdarijo izrejevanje kónj Žrebé dobiva skozi 12 do 18 tednov samo mleko od matere svoje (kobile). Od da bode enkrat konec teh napak in da dobimo sol po pošteni ceni. Sporočilo odborovo je že v rokah državnega zbora, in nadjamo se, da pride ta stvar, kakor koliko sená, od 3. naprej pa tudi ovsa in rezanice daje Da se dobro izredí, potřebuje krme navprek: meseca naprej se mu ne- odbor želi, kmalu v pretres državnemu zboru. Naj posnamemo z natisnjenega tega sporočila važ- nejše točke. V 1. letu (280 dni) vsaki dan celo leto Odbor pravi, da sol je ena največih potreb za živ Ovsa Sená Slame za klajo Slame za stelio Soli V 2. letu (365 dni): 2'/. funt centov ljenje člověku in živini 7 da naše cesarstvo ima 77 77 77 77 11 >7 77 77 77 in 20 funtov veliko več soli memo druzih držav, pa vendar t 1 1 1 1 W • 1 • # A ^ 60 60 77 77 funte Ovsa Sená Slame za klajo Slame za steljo Soli letu (365 dni): 3% funt 12 centov in 77 funtov 7> 77 77 77 25 10 10 77 77 77 77 55 95 95 47 77 77 77 stojim z davkom obloženim ljudém najdraže prodaj a s o 1. Dalje pravi odbor, da bi rad nasvetoval, naj pusti vlada to iz rok, da ona sama sol delà in sol prodaja to je, da se odstrani samoprodajstvo (monopol) soli vendar ker vidi, da ie državna kasa revna in bi po tem 7 zgubila mnozih dohodkov, tedaj naj ostane monopol živa potreba je, 2 77 V Ovsa Sená Slame za klajo funt 14 centov in 60 funtov Slame Soli za steljo 77 77 77 77 25 10 10 77 77 77 77 55 95 95 solni za zdaj še v rokah vladinih, da se cena soli saj tako zniža, kakor jej je cena v druzih državah. Po tem dokazuje odbor, kako drago izdeluje vlada sol memo druzih držav; čez 88 od 100 zna- naša 77 77 77 saj o sami stroški za izdelovanje soli pri nas ni čuda na priliko 7 4 V2 funte Celi cas izreje tedaj Ovsa da kjer draže kakor po kupljena veljá blizo JLDUU1V VUUJV^ OVU U Ci O y UJI ťuua na Nemškem se ne prodaja cent soli ni 7 gold, gold. , pri nas že v solnicah Ni čuda po takem, da na .^.j«, . 5-,-------------r~ v*«, ^^ priliko, angležka država prodá leto in dan 12 do 14 Sená Slame Slame Soli 34 centov in 37 funtov milijonov centov soli v tuje dežele, Avstrija pa ne- za za klajo stelj o 62 27 27 77 77 77 77 30 50 50 12 77 77 77 77 Iz te klaje se naredi gnoja 264 centov. Iz tega računa 7 ki se je iz hvaljen ega letnika koliko čez 1 milijon centov ! Prodaja in kupčija soli naj bodete prosti povsod pravi odbor — kdor jo plača, naj jo dobi vsaki čas veliko ali malo, kolikor je potřebuje solnic ali daleč od njih po enaki ceni. Poglejmo najpred na 7 ali je blizo 77 Jahrbuch fur osterr. Landwirthe von À. E. Komers" vzel, vsak gospodar lahko prevdari po srednji ceni ovsa, Gotova resnica kuhinjsko sol. e. da v vsaki deželi raste sená, slame in soli, koliko ga domá izrejen konj stane, štvo tem bolj , čem manj se Iz tega pa tudi lahko previdi, ali se po ceni živinske ; klaje tUUi 1UUUV V T AUA y VVA* W V j-' V W4-»* w ki je potřebuje za izrejo, in pa po vrednosti dk (cukra) porabi mjil (žajfe) m , JM zjc* imcjv;, ^ »^uuvo« v našem cesarstvu porabi počez en človek na leto gnojá, ki ga mu žrebé v tem času naredi, izplača za in dan 14 funtov soli, naParskem 21, v Badenu 25 itd svojo rabo ali za prodaj izrejati žrebeta, ali pa po- Kolikošen razloček trebne konje si raje kupovati. Jan. Saje. živinske solí se v našem cesarstvu šteje leto in dan na enega konja funtov 7 govedo 15 funtov, kozo, ovco ali svinjo 26 2 do 3 funte, — v Belgii nasproti na konja 23 funtov, govedo 46, ovco, kozo 11 funtov. Ali je po takem čuda, da živinoreja pri nas ne napreduje ? da imamo veliko bolezen ? da je živina slab ej a? Gnojne soli je bavarska dežela, ki meri le 1380 štirjaških milj, za leto in dan potřebovala 20.729 centov, — Avstrija na 11.000 štirj. miljah le 9788 centov. Spet to kaže, kako s kmetij stvom stoji v Avstrii ! Zarad morske solí, o kteri so došle prošnje iz Kopra in Pirana, priporoča odbor: naj se 1) cena morske soli brž brž zniža, 2) dozdaj navadna siva sol naj se prodaja čista brez vse mešarije, 3) kupčija se soljo po cesarstvu naj je prosta, 4) če se je več pridela, naj se prosto prodaja v tuje dežele. •Odbor pravi: ali ni to nor ča v a (abderitiška) postava, da se smé morske soli le odloČena mera narediti, kar se je več naredi, pa se mora v morje nazaj vreči! Se le lani se je tako pokončalo 15.000 centov morske soli in pred vec leti so v reko Drago-rijo toliko narejene soli vsuli, da ladije niso mogle naprej! Tako je gospodarstvo pri nas! Po vsem tem pride odbor do tega, da državnemu zboru priporoča to-le: Vladi naj se priporoča, da odpravi samoprodajo soli; dokler se pa to ne zgodi, naj se 1) cena vsakoršne soli zniža tako ali saj blizo tako, kakor v sosednih državah, in kupčijstvos soljó naj je prosto povsod; 2) vse predpravice, po kterih posamezne osebe ali društva sol cenejše dobivajo, naj se prekličejo; 3) vse državne pogodbe, po kterih se sol v tuje države cenejše ali celó po tej ceni prodaja, ktero na-pravljanje soli stane, naj se temeljito pretresejo in pre- naredijo; 4) sol naj se nareja, kolikor mogoče, dober kup in po najumniših vodilih, in vse naj se odstrani, kar ovira cenejšo naredbo soli; 5) naj se skrbi za to, da se vožnina soli po želez- nicah in ladijah zniža kolikor mogoce. Zavarovalno društvo za ogenj in življenje. To društvo se je v Liverpoolu osnovalo 1845. leta na délnice (akcije). Glavnica ima dva milijona fd. sterlingov, in založnih novcev ima uže nad 1 milijon fd. sterlingov, da je toraj tega društva vse imenje veče nego 30 milijonov gold. a. vr. Poleg te velike imovine je tudi opomniti, da deležniki niso samo s podpisanimi délnicami, ampak z vsem svojim imetkom porok za društvena izplačila. „Royal Insurance Company" v Liverpoolu je gosp. Girolama Basevi-ja v Trstu narekla za glavnega pooblaščenca v Avstrii ter na Laškem. Za tega del je gosp. Basevi po nekterih avstrijskih deželah v novic postavil inšpek-torje, — med njimi gospoda Avgusta Vrtnika iz Ljubljane za Kranjsko, Koroško, spodnje Stajarsko, Goriško, Gradiško, Istro in Hrvaš ko. Ti inšpektorji nimajo v rokah samo nasprot-nega zavarovanja, nego če kdo želi, zavarovalne nasvete s predlogami pošiljajo naravnost gosp. Basevi-ju ter po njem voditeljstvu v Liverpool. Družba hitro in tanČno izplačuje. Posebno se lahko opomni, da je bilo to društvo tudi udeleženo velike škode, ktero je ogenj naredil gospodom Neuman-o m v A radu, ter daje 54.000 gld. naglo in brez okoliša poslalo peštanskej zavarovalnic i. Gotovo bode na korist tistim, kteri se zavarujejo, da je to društvo tudi čez Avstrijo raz-prostrlo svojo delavnost. Apis. * Asekuracija dunajska pod imenom ,,Apis ', ki živino zavaruje,^se je lansko leto dobro razširila, zlasti po Marskem, Ceskem in Slezkem. 1866. leta je imela živine zavarovane le za 2 milijona gold., lani pa že do blizo 5 milijonov. Za škodo, ki so jo gospodarji lani trpěli, jim je plačala čez 400.000 gold. Starozgodovinske stvari. Kakošnega rodu so bili starodavni Karpiani? Spisal Dav. Trstenjak. Že učeni Murray je rekel: „Karpati so materna dežela Slovanov." Pod Karpate stavlja Pto-lomaj rod Karpianov (Kaqmctvoi). Ephoros je prvi, ki Karpianov omenja; on jih imenuje: Karpide, to je: Kar p ovce, Karpolane. Ptolomaj njihova stanovališča natančneje naznamlja ter pravi, da so stanovali med Bastarni in Peucini (TIbvmvoi). *) Ni še dognano, ali so Bastarni in Peucini bili keltsko ali nemško pleme. Nahajamo jih že okoli 170. leta pred «Cristusom v imenovanem okrožji Dnje-stra in po planinah sedmograških, ktere so se zarad tega velele „alpes bastarnicae." Grški pisatelji, kakor: Diodor in Polibij jih imenujejo Galate,'2) tako tudi Plutarh; med rimskimi jih Keltom prištevajo Livij in Justin; Dion Kassi Trakom, Appianos Getom, toda gotovo po zmoti, in le geografično. *) Proti koncu 3. stoletja pred Kristusom so ta keltska plemena prilazila od kerkynskih (Schwarzwald) logov na severni strani Karpatov, in se v razne betve razde-lila, na priliko: v Anarte od Lunine hoste (Manhart) do reke Vahe (Waag), Sindone, Atmone, Anar- thophrakle itd., vsi ti so svoje sedeže imeli med Dnjestrom in Karpati. V 2. stoletji po Kristusu zginili so do čistega iz zgodovine; zdržali so se še le kot pastirje v planinah, zato nekteri mislijo, da je staroslověnská beseda Vlah, ktera pomenja Kelta in pastirja, nastala po načinu življenja in opravilih teh keltiških ostankov. Po popisu stanovališč (pri grških in latinskih pisa-teljih), v kterih so sedela gori imenovana keltska plemena, za Kar pian e ni bilo druzega prostora, nego pokrajina od virov Tise do reke Vahe, toraj krajina od južne strani Karpatov do Dunaja in meje sarmatskih Jazygov, kteri so 52. leta po Kristusu se med Tiso in Dunajem ^naselili bili, in zemljišče od virov reČic današnjih: Saj a v a, Tarna, Jagera (Erlau) do bačke ga kanala posedli. Vse današnje zgornje Ogersko — domovina Slovakov in Rusinov — bilo je tedaj okrožje, v kterem so Karpiani v stari dôbi stanovali. Gotovo pred prihodom keltskih plemen h koncu 3. stoletja pred Kristusom so njihovi sedeži tudi segali čez Karpate do virov Visle, in čez Vaho do Lunine hoste, zakaj tam še nahajamo za Tacita rod Osov inAraviskov,3) kteri so bili nemškim Marsingom in Gotinom podvrženi 1) Ptolom. 3, 5. 2) Diodor „Exc." ed. Wessel str. 313. Polyb. „Ex. leg." LXIII. str. 883. *) To se lahko spoznava iz Livija (Epit. LXIII.), kteri njihovo okrožje imenuje „in T hra ci a." Pis. 3) Tacit. Germ. cap. 43. 27 in so po istem Taeitu panonski jezik je razločeval od germanskega, keltskeg govorili , kteri Moj namen sarmat- cati na delo Je ? P t kritik skli skega soditi mora Naj se naša politika sodi tako, kakor se ? saj delà L hosta (Lunae sylva, pri Ptolomaji Aovva ampak okoliščine in dogodbe elej clovek sam politike blag kakor Barth, Buchner *) in viri) je današnji Manhart. To so dokazali najučenejši komentatori Ptolomajevi, * drugi. Manhart pa ni druga kot nemška prestava slo- si vsakemu polit ; karju, kteri se zná z ozirom na svoj končni namen teh m tako poslužiti, da mu koristijo ali d Naiboli da vsaj ne škodij nara je očitalo to, da smo se dvalizm ; srno federalistic vanskeg imena mesec č 7 1 luna, hart, a slovanšč gozd ; host log 7 od program m 7 to ; tili: da smo slovansko solidarnost razdrl P , hosta. Razun latin-sicer vseh slovanskih na- ij) ne pozná noben jezik besede 1 Jaz bom po vrsti zadnje dodam še svojo misel, kako nam kaže o vsakem teh očitkov govoril, in m una v pomenu t, Wiederschein, poznamenovanje to je ravnati dslej toraj izvirno Dvalizem v Avstrii ni nova prikazen. Imeli smo lovansko, in ker so ondi stanovali ga že pred 1848. letom mnoga in mnoga leta. Tudi ta- 7 kteri so panonski jezik govorili bili Slovani.*) 7 tedaj so krat so bile dežele takraj Litave, to je češke, ske, slovenske, laške in poljske ena polovica nem 1 Dill OiOVani. 'J ? oiuvciioac , moivc m ciia puiuviua, , pod Karpiane imajo nemški zgodovinarji, kakor Zeus združeno dvorno kancelarijo na Dunaji stoječa in Wietersheim, za traško pleme (Diefenbach za ne- in absolutno vladana; a dežele unkraj Litave kakošno zmes vendar niti iz Keltov niti iz Germanov obstoj ečo !!) to Je 7 Ogersko, Hrvaško in Slavonsko, potem Erdeljsko druga temu trdenji se zoperstavljajo vsa spo- polovica, ki je imela svojo ustavo in stala pod oger- ročila starih pisatelj o sedežih Trak sedež Trakov bili so iztočni kraji od Haema Glavni sko in erdeljsko dvorno kancelarijo. Tukaj Avstrijski državniki so sicer že tudi v tistem času jih imenuje Homer za trojanskih Trakov nikdar ni stanovala na južni strani Karpatov ) Nobena betva večkrat poskušali, da bi centralizem namesti dvalizma vpeljali, ali vselej brez vspeha. Od federalizma takrat, med viri Tise in Vahe Gete, betvo Trakov hajamo sicer v makedon- spomena ko so narodnosti še po večem trdo spale 7 se ni bilo VJ c le j UC IVU xiai\uv , uauajamu oiv^i v liiMiv^uuti ski dôbi bliže proti severu zraven Skytov po današnj Leta 1848. so si Ogri izdelali in od cesarja Ferdi- Valahii, Moldavi in Erdeljskem 7 al nimi, ampak pod iztočnimi panogami Karpatov opet ne pod juž- nanda potrjeno dobili novo ustavo, po kteri se je med družim tudi to preinenilo, da je zvršilna oblast od kov Ravno tako tudi sedeži druge gl Dak niso dalje segali nego do Tise (Dalje prihodnjič.) betve Thra- ogerske in erdeljske dvorne kancelarije prešla na od- Polltlčne stvari Nove državne razmere. V zagovor slovenskih narodnih zastopnikov. Spisal L. Svetec. zadnjih ,,Novicah" sem obljubil govorno ministerstvo vsem ogerskim deželam skupno. Na tej strani Litave nam je bila obljubljena posebna ustava. Dvalistični organizem je imel tedaj še naprej ostati, in tudi takrat so ljudje bili te misli, da ne more drugače biti; zakaj naš tadanji državni zbor je sprejel to načelo brez obotave, in po njem postavljeni odbor, kije imel novo ustavo izdelati, in v kterem so tudi Poljaki in Slovenci sedeli, izdelal je krome- Cehi 7 7 rižko ustavo popolnoma na dvalistični podlogi. da hočem o Bilo jih je sicer tudi že takrat nekoliko v zboru, ki so zahtevali, naj se Avstrija, pa tave, po federalisticno uravná, in to 7 priliki naše politiško stališce, na ktero so nas postavile naše razmere in dogodbe lanskega leta, obširneje razložiti in sprožiti očiten pogovor o tem, kako smo se vladali slovenskega naroda zastopniki, posebno državni ostali, so v manjšini ; kar je je takraj Li-- kar je imenitno ne po historiških, ampak po narodnih grupah; toda očitali, da smo poslanci; ali je res, kar so nam mnogi zgrešili pravo pot; da smo ravnali proti koristi Se novo ministerstvo Svarcenberg-Stadionovo je proti centralistično idejo spet poprijelo ; odpravilo Je pravim željam in potřebám svojega naroda; in ali ni ogersko ustavo in kromerižki nacrt in dalo oktroirano morebiti nasprotno res, da smo svojo nalogo prav raz-umeli in okoliščinam primerno ravnali. ustavo od marca 1849. leta za vse cesarstvo ve- padi Vsak dobro vé, da mnoge oštre sodbe, mnogi na- da po absolutnem potu. ljavno. Baron Bach je nadalje val v istem smislu, samo na nas zastopnike niso brez nasledkov ostali. Oktoberska diploma, ki je za tem, po ne- Mnogi so jeli dvomiti, in v zaupanju do nas omahovati. srečni laški vojski, prišla, je historiške pravice kralje- Razprtija se vriva med narodne delavce, ki so pred stev in dežel spet pripoznala; ali ustanovila je mnogo- vedno le ene misli, enega namena bili. To nobenemu tere reči za skupne, ki po ogerski ustavi niso bile pravému rodoljubu ne more vse eno biti. skupne; in zahtevala je, da naj se té vprihodnje skupno obravnujejo. Da še nimamo odveč moči nikov ne manjka, ki 7 in da se nam sovraž- Te reči so bile. kakor je znano: zunanje, od vseh straní prežé, kako bi nam škodovali, to vsak nas dobro vé, in prepričani smo, da , neomajljivo-trdni disci- samo po složnosti, enodušnosti plini bode mogoče vse napade srečno odbiti in pa napredovati; a nesloga, da bi nas pripravila še ob to, kar smo po mnogoletnem boji s tolikim trudom in tolikimi žrtvami naših najboljih rodoljubov pri voj skovali. vojne, denarske in narodno-gospodarstvene. načelu je bil po tej diplomi dvalizem spet oživljen, samo da so skupne zadeve imele centrali- ostati, in posameznim deželam se je obetalo zir a n e Barth. „Deutsch. Urg." II, 22. Buchner „die Einwohner Deutschl." nach Ptolom." XI. 4. 7 Skylax Peripl. 67. s. Plin. IV. 18. Mela II, 2. *) Ne dá se misliti, da ne bi bil Ptolomaj , kteri je svojo geografijo grški pisal, imen tako sporočil, kakor so se glasila v ustih prebivalcev okolice. Kdor tedaj trdi, da je Aovva latinska prestava nemškega Man, nikakorsnih nima veljavnih dokazov. Pis. precej veliko avtonomije. Februarski patent, ki je imel oktobersko diplomo vpeljati v življenje, drži se proti Ogrom istih načel, kot diploma. Ogri so se tej novi državni uredbi precej odločno uprli, zahtevajoč svojo ustavo od 1848. leta in trdeč, da svojih starih pravic, namreč davke in vojake na privoljevati, nikakor ne morejo svojem deželnem zboru popustiti. Istih misli so bili tudi Hrvatje. Neogerskih dežel zastopniki so sprejeli oktroirano ustavo in prišli na Dunaj, med njimi tudi Cehi, ker so mislili, da utegne biti podloga, na kteri bi se mogla pri vsestranski dobri volji deželam in državi primerna ustava izdelati. Ali ko Schmerling od poprave svojega februarskega patenta nič ni hotel vedeti ; odpadli so mu Cehi in mnogi drugi, prestopili na ogersko plat, in zavrgli njegovo teorijo, da so Ogri s puntom svojo ustavo zapadli. Kakor je ta teorija padla, ni bilo več pravnega razloga, Ogrom siliti oktobersko diplomo in februarski patent, in zadrževati jim njih lastno ustavo. Schmerling ni mogel več naprej. Belkredijevo ministerstvo, ki je za njim nastopilo, odjenjalo je od sile, in po septemberskem patentu vzelo si dobrovoljno pogajanje za svoje geslo. Po tem načelu se ogerska ustava ni mogla več prenarediti, razen kolikor bi Ogri sami přivolili. V tem nas je zadela vojna nesreča predlanskega leta; državne vezi so jele popuščati in po vladnih krogih je zavladala misel, da edina resite v je le še v pogodbi z Ogri, — da se mora ž njimi mir narediti po vsaki ceni. Následek teh misli je bil dogovor z oger-skimi veljaki in vspeh njegov elaborat komisije 67tih. Po tem izdelku se je imela Ogrom proti temu, da spoznajo zunanje zadeve in vojsko za skupne reci, njihova ustava od 1848. leta povrniti in samostojno ministerstvo postaviti. Med tem je Belkredi odstopil, pod njegovim nastopnikom baronom Beustom je bilo 17. februarja 1. 1. samostojno ogersko ministerstvo po Njih Veličanstvu cesarju privoïjeno, in s tem ogerska ustava djansko nazaj dana. S tem je pa tudi državni dvalizem spet oživěl, in tako smo bili spet na tistem mestu, kjer smo 1848. leta stali, in naš državni zbor, ki se je 20. maja 1. 1. sešel, našel je pred seboj enak položaj, enake okoliščine, kakor državni zbor 1848. leta. Tako je splavalo upanje centralistom menda za vselej , pa za zdaj tudi federalistom po vodi, čeravno se je bil nazadnje s svojo adreso od 19. dec. 1866. leta tudi hrvaški zbor za federacijo na podlogi oktoberske diplome izrekel. Bilo je prepozno! Ako sem tukaj z malo črtami narisal dvalizmovo zgodovino, nikakor ni bil moj namen zagovarjati ga ali opravičevati; hotel sem le pokazati: od kod in kako se je začel; kaj gaje podpiralo; kako je vsaka državna nesreča zadnjih let in tudi naša opozicija proti Schmerlingu le njemu hodila na korist, in kako je bil dodelan in gotov (fait accompli), predno smo sedanji deželni in državni poslanci zastran njega le kaj zini ti mogli. Tako mislim je dokazano, da slovenski poslanci nikakor nismo krivi, da je dvalizem nastal; in ako se nam je iz tega obzira kaj očitalo, je to krivica bila. Praša se le Še: ali smo ga mogli potem, ko je nar ej en bil, podreti? Ni težko dokazati, da to ni bilo mogoče. Takému početju bilo je na potu: prvo cesarska beseda, ktero bi bilo treba prelomiti, da se Ogrom nazaj vzamej kar se je bilo dovolilo; drugo pripoznanje, da Ogri s puntom ustave niso zapadli, ktero bi bilo treba spet preklicati; in tretje nevarnost, da Ogri postanejo nesprav lj ivi sovražniki, ktere bi bilo spet le z orožjem in silo ukrotiti mogoče. Tako smo sodili reči, přišedši v državni zbor dunajski in enih misli z nami so bili tako nemški centralisti kakor tirolski in poljski federalisti. Pa mislim , da bi tudi Cehi in H r v a t j e ne bili mogli drugače. Dokaz tega mi e, da je dr. Rieger v zadnjem českem deželnem zboru v svojem in svojih to-varšev imenu za trdno izrekel, da jih ni volja Ogrom to jemati, kar jim je cesar izvolil podeliti; nego da bodo samo gledali, da zadobé za-se iste pravice, kakor so dane Ogrom. Dokaz mi je tudi sedanji, pred volit- vami razglašeni program národně stranke hrvaške, ki je tudi na dvalistični podlogi osnovan. Tako smo morali vsi hoté ali nehoté dvalizem pri-poznati, ko neizprosljivo logiko djansko; mi smo obžalovali, da se je naredil brez nas, ali podirati ga nismo več mogli, ker je bilo nemogoče. In ako so nas spet zavolj tega mnogi krivili in obsojevali, mi tudi tega nismo zaslužili. Da v tacih okoliščinah nismo mogli misliti na federalizem za celo cesarstvo, to je oči vidno; kaj in koliko pa smo mogli na-nj misliti gledé na ne ogerske dežele, to povem prihodnjič. (Dalje prihodnjic.) Slovansko slovstvo. * Západní Slované v pravěku čili razbor kriticky, že Slované v Germanii a Illyrii bydleji od doby před-historické. Sepsal Alois V. Šembera, profesor řeci a literatury česke na c. k. vyskych školách Videnskych. S mapo Germanie a Illyrie v 2. stoleti po Kr. Cena 3 gld. 50 kr. — Te vele važne knjige učenega gosp. profesorja, kteri kritično dokazuje, da Slovani že v predhistorični dobi bivaj o v Germanii in Illirii, zvezek 1. přišel je že na světlo, zvezek 2. pride to zimo, in zvezek 3., s kterim se delo konČá, izide do meseca julija letošnjega leta. Kdor franko pošlje naročnino, přejme knjigo po pošti tudi franko. Pisatelj stanuje na Dunaji, Alsergrund, Berggasse Nr. 20. Prošnja zastran „Glasnika." Lepo prosimo vse čest. gospode, ki smo jim 1. list „Slov. Glasnika" na ogled poslali, da ga nam v gosp. Blaznikovo tiskarnico ali naravnost v Celovec nazaj poslati blagovolijo, ako jih ni volja, da mu kot naročniki na pomoc pritekó. Ta prošnja veljá tudi gospodom, kterim smo preveč iztisov poslali. Vredništvo „SI. Glasnika" v Celovcu. Zabavno berilo. i v - Juri Strkelj najde zaklad. Spisal Ivan Zarnik. Miha Strkelj je bil polovičar (polgruntar) v Visokem polji. Srečno je živel s svojo ženico v zakonskem stanu. Dal mu je Bog petero otročičev : tri fante in dve dekleti. Juri bil je prvorojenček, pa tudi prvoscrklanček. Njihova roditelja sta svojemu ljubljencu vse dovolila, česar si je le želel. Zato pa je Jurček Čem stařeji, tem bolj bil tudi necimern in poreden. Po stari navadi, da vsak prvorojenec podedva po očetu njegovo zemljišče in po-hištvo, je tudi našemu Jurju po očetovi smrti prišlo BrenČkovo zemljišče v last. Juri je bil 17. leto dopolnil, ko so mu oče umrli. Ker je bil še premlad za gospodarja, so oče na smrtni postelji njegovemu stricu Jožetu, po domače Burkležu, izročili zemljišče s to željo, naj bode Jože do 24. leta fantu varh in pomoćnik pri njegovem gospodarstvu. Al slabejšega varha oče niso mogli fantu dati, kakor je bil Jože Burklež. Bil je burklež, prav v pomenu te besede, zanikrnež, lenúh, zapravljivec, igralec, pijanec itd. Svoje premoženje je že vse zapravil, potem se je pa še fan-to vèga lotil, in pognal je po grlu, kar je le mogel. Moramo pa tukaj omeniti, da je bil rajnki Brenček jako izvrsten gospodar. Ko je on pričel gospodariti, bila je Brenčkova hiša borna, lesena kajžica; on je sezidal čedno kmečko hišo. V hlevu ni dobil več ko eno borno séstradano repče; svojemu sinu pa je zapustil par dobro 29 rejenih voliče v, dve kravi in enega junea. Njive, ki so bile poprej vse zanemarjene, je prav vrlo obdelaval. Posebno pa je imel stari Brenček veselje do sadjereje; ni čuda, da je zapustil svojemu sinu jako lep saden vrt A njegov sin Juri je bil ves drugačen. Njega ni veliko veselilo kmetijstvo. Raji je imel bokal v roki nego motiko , in raji je v krómi sedel in igral s svojimi pajdaši, kakor pa oskrboval domače reči. Zato Ěa tudi ni čuda, da je šlo Jurjevo gospodarstvo vedno olj rakovo pot. Zdaj je prodal to, zdaj uno potrebno hišno orodje, da si je mogel suhi goltanec malo razmočiti. Nazadnje ko že druzega ni bilo pri hiši, jel je tudi sadno drevje iz lepega vrta prodajati. Tako se je naš Jurče čedalje bolj bližal beraški palicL Zdaj ko že ni imel nič več prodati, zdaj je jel Juri Štrkelj misliti, kako bi zlahkoma do denarja přišel. Pride m u v tej zadregi eden njegovih pajdašev z imenom Marko Muheč na pomoč ter mu nekaj svetuje, kar je bilo Jurju zeló zeló povšeči, in kar ga je tudi naposled pametnega in dobrega gospodarja naredilo. Marko Muheč pripoveduje namreč Jurju, da vé za .zaklad (šac), kteri je v neki dolini zakopan. Izkopati in vzdigniti ga more, ako je srečen in dovelj pogumen. Omenimo naj pa tukaj našim bralcem, da je bil Juri Strkelj jako babjeveren in vražjev. Nihče ni trdnejše veroval, da copernice točo delajo, ko naš Jurče; nihče ni bolj trdil, da se lahko pri zadnji hiši ogenj pana, ko naš Jurče; nihče ni vedel toliko od strahov pripovedo-vati, ko naš Jurče. Da je tedaj naš Jurče tudi trdno veroval, da škratelj na denarjih sedí in jih varuje, to ani boš rad pritrdil, dragi bralec. Čuj tedaj, kaj je Muheč našemu Jurju svetoval, kako bi lahko obogatel, in potem brez skrbi sladko vince srkal. Sedela sta nekega večera Juri in Marko v krčmi „pri mokri cunji" pri pražném polici, pa sta tako-le kramlj ala : Juri. Frdamano sem žejen, Marko! pa nimam ga okroglega v žepu; daj ti, Marko, za en polič, da si malo suhi goltanec splaknem ! Marko. Pasja noga! meni se ravno taka godi ko tebi, Jurče! Juri. Tri sto medvedov namalanih ! vsaj včasi sem še vendar kak sold vjel, sedaj pa ga za vraga ne dobim, Marko ! Marko. Jurče! meni se prav taka godi ko tebi, ko bi se trikrat na glavo in potem zopet nazaj na noge postavil, pa ga ne dobim krajcarja! Juri. Kaj si že pred rekel, da v dolini leži zaklad zakopan, Marko? Marko. Je, je ondi zakopan zaklad, pa še prav velik zaklad; to tako dobro vem, kakor da je bila včeraj nedelja ! Juri. Kako pa si ti to iz vedel, Marko? Marko. Videl sem že večkrat, da je tam o velikih praznikih ponoči luč iz tal gorela; in na dan k vélikemu Smarnu sem zopet videl, da je ondi šac gorel. Juri. Je že, je že ondi šac, Marko! O da bi bil jaz tako srečen, da bi ga vzdignil! Marko. Saj sem ti že pred rekel, če si pogumen, utegneš ga dobiti! Juri. Frdamano ga bova potem pila, Marko, to ti povem. Marko. Bova ga, bova, Jurče! Toraj me sedaj poslušaj, kaj da imaš storiti? Juri. Govori no, Marko! Marko. Morda ti je že znano, kako se ima šac kopati in vzdigovati, Jurče? Juri. To se vé, da mi je znano, in pa še prav dobro mi je znano, Marko? Marko. Dobro! Toraj stori, kakor veš in znaš! Juri. Pa kje prav za prav je zakopan? Marko. Ko prideš čez tisti graben pri tistem hrastu, ki ima znamenje +>, potem jo pa kreni na desno, kacih 35 korakov od zaznamovanega hrasta. Přišel boš potem do smreke, ki ima dva vrha, in kakih 10 stopinj od tište smreke boš ugledal prav staro bukev zaznamvano s ©©©VIII, — 5 korakov od te bukve je zakopan zaklad. Juri. Dobro, vse sem si zapomnil, pa — kako je to, Marko, da že nisi ti šel tega zaklada iskat? Marko. Kaj pa da sem ga iskal, toda vedi, Jurče, meni se ni posrećilo, ker nimam pravih jeter za to; tako mi je neka stara copernica prerokovala. Poskusi Jurče ti; morda boš srečnejši od mene! Juri. Bog in sv. Juri te usliši, ljubi moj Marko! Frdamano ga bova žajfala, če se mi zgodi po sreči, Marko ! (Dal. prih.) Listi iz Londona. I. list za vvod vredniku „Novic" in Novičinem bralcem. Po mojih mislih ni bolj sitnega opravila na svetu kakor je vrednikovo. Vi morate prevdarjati, prestvar-jati, prekuhavati, piliti, rešetati, precej ati, prevohavati, pokušavati, priobčavati, zagovarjati in kaj še vse! Vsaka čmiga, ki se v kakošni buci izcimi, se Vam pošilja, da jo na papir presadite. Vem in čutim, kako težaven je Vaš stan in kako grenko je Vaše delo, kako neplačan Vaš trud, pa mislim si: osoda je vsakemu člověku ka-košno trpljenje naložila, brez kterega potem nikdo biti ne more in ne sme, zato Vam jaz tega nikakor nočem polehčavati, temveč kar koli mogoče še pomnožiti, da tako spolnujem voljo osodino. Veste tedaj, hočem Vam pošiljati nekoliko svoje čmige, da jo prečmigate in ž njo poravnate, kakor Vam je drago s takošno robo. Imam namreč povsodi po Slovenskem veliko žlahte, stare in mlade, ženske in možke, lepe in grde, bogate in uboge, učene in bedaste; ti ljudje pa imajo vsi svoje potrebe in zahteve in naganjajo me, da bi jim iz Londona dopisaval. Pa Vi, gospod vrednik, najboljše veste, kako slab in len dopisnik sem jaz, Vi veste, kako šepava je moja pisava; silno sem nemařen in nikdar tega več ne prečitam (za Boga ne prepišem !), kar sem spisal na prvi mah; vse mora zato polno pomot biti; takošne liste pa komur si bodi pošiljati, nikakor ni varno ; Vam pa, gospod, zato ker ste skušen vrednik, vem, da smem takošne pisarije izročiti, ker prepričan sem, da ste enako robo čitati vaj eni, kakor tudi stvar najbolje tako prekuhati znate, da slovenskim želodcem najbolj diší in tekne. Po vsem tem tedaj svoje brglave liste Vaši skrbi prepuščam, da jih moji častiti žlahti priobcite. *) Vi pa „Novičini" bralci ste večidel moji žlahtniki; kdor bi slučajno ne bil, naj se oglasi, da si to v svoj rodopis zacrtam; zato menda nič ne bode škodovalo, ako pri priliki kaj skrivnega izpovem ali kakošen škan-dal omenim; saj je to med domačimi in rodbino navada in potreba, da tako vsi vedé medsobne zadeve si tudi medsobno svetovati in pomagati morejo. Ne bojte se tedaj ničesar, kar koli pride; nič naj Vas bolj bojažljive in tankovestne ne straši; vse bode izviralo iz dobrega namena, da si tudi bode kakošna reč norčava ali kosmata, saj je zdaj tudi pustni čas in o pustu so tudi pametni ljudje večkrat norci. Povedal Vam bodem iz Londona, kakošno je v tem mestu, kako se tukaj *) Ker tudi odkritosrčnost mora biti lastnost vrednikova, tedaj Vam, častiti gospod, že moramo reči, da to, kar o sebi pišete, merimo mi s prav drugačno mero, kakor Vi sami, in to — Vam na čast in hvalo. Vred. - 30 živí, kaj se godi in misli, in odgovarjal na Vaša vprašanja. S tem se Vam dragi bralei priporočujem in prosim, da imate z menoj toliko potrpežljivosti kakor gospod vrednik, a zraven želim Vam še dobro in veselo novo leto 1868. L i ■ i. ■ ■ - ■ ■ ~ Dopisi. Metlika 13. pros. — Sinoči je bila v naši čitalnici, ktera se dozdaj krepko obnaša, jako prijetna veselica s tombolo in plesom. — 26. dne t. m. imamo šaloigro, petje in ples. 9. svečana je tombola in ples. 23. svečana bo spet šajoigra, petje in ples. Ker se je utemeljila čitalnica v Črnomlju, ktera se bode kmalu odprla, ni mogoče, da več veselic v naši čitalnici napravimo, ker moramo tudi svojo mlajšo sestrico v Crnomlji pozdraviti in pohoditi. Z Bogom! Novomesto 17. jan. Popis čitalničine naše veselice na Silvestrov večer v 2. listu „Novic" moram dopolniti *) s tem, da godbi na goslih''ouverture iz opere „Dame blanche" in „Italiani v Algerii", deklamacija „Putnik" in igra potpourri-a iz opere „Lucia di Lamermoor" so bile sè živahno pohvalo in viharnim ploškom sprejete. Imenom prostovoljnih izvrstnih igral- cev glediščinih se mora vvrstiti tudi g. Rohrmann, ki je v preteklem letu zmirom v živo radost vsem poslu-šalcem svojo včasih prav težko nalogo izvrševal. Iz Bistrice 18. jan. B-k. — Dopisnik iz Bistrice v 3. listu letošnjih „Novic" očituje dremanje čitalnici naši. Če tudi ima prav v nekterih rečeh, mu vendar moramo ob kratkem pojasniti glavni vzrok tega, da je čitalnica res nekako zadremala. Na deželi marljivo delovanje čitalnic najbolj zavisi od gospodov učiteljev, kajti —■ razun deklamacij in glediščinih iger — je petje glavna stvar, v to pa nihče drug ne more toliko pripomoči kakor učitelj. Od kupčijskih in druzih ljudi se to ne more zahtevati, ker ne umejo tega in imajo druga opravila. Pogledimo v bližnjo faro jelšan- sko, pa bodemo videli, kako ondi gosp. Piree kmetiško mladež lepo uri v petji, deklamacijah in pa igrah, da člověku srce veselja poskakuje jih videti in slišati v čitalničinih besedah. Ker imamo spet mojstra pesmi in umetnosti glasbine pri nas, gosp. Grbca, nadjamo se, da bode krepko pomagal, da napravi čitalnica naša „besede", kterih bomo vsi veseli. Iz Bistrice na Notranjskem 2. jan. **) — Ker je zima huda, nas pogostoma obiskujejo volki. Lepo se sprehajajo okoli vasi; še le pri solncu se umaknejo v gozde. Eden je več dni po treh nogah okoli hodil ter lovcem sline délai, zdaj jo je drugam potegnil. — Mati, ki je 2. t. m. v Bistrici povila 4 otročiče, je od cesarja dobila 50 gld. — Naposled naznanjamo še vsem, kteri o priliki k nain priromajo, da se je čitalnica naša iz Jelovškove hiše v Juctovo preselila. Kdor je naš, tam nas, najde. Iz Žeieznikov 12. jan. — Naša gorenska stran se sicer šteje k planinskim pokrajinam, pa glejte čudo: po časnikih smo brali od silnega snega, ki je zapadel kmalu na jesen druge dežele; tudi v naši kranjski domovini ga je bilo zlasti po Dolenskem in bojè tudi *) Nismo mislili, da to vse je tako važno, da ni zadostovala pohvala z besedo „velikega veselja" , ki ga so izbudilo imenovane produkcije. Ker pa vidimo, da Vam je na druzih besedah ležeče, radi jih natisnemo , samo to prošnjo pri tej priliki imamo o vseh popisih čitalničinih veselic kjer koli si bodi: naj bodo zeló na kratko izdelani, ker to, kar en kraj zanimiva, za sto in sto bralcev nima nobene važnosti. Kar pa se v tem ali unem kraji lepega zvršuje v čitalnici, to poslušalci sami skusijo in oni so potem najbolji organi zaslužene pohvale v istem kraji. Vred. **) Brez nase krivde — ne zamerite! — zakasnjeno; zato trebalo izpustiti, kar je že rečeno bilo. Vred. okoli Ljubljane dovolj ; naših krajev se je pa ta zimski gost dolgo skor popoinoma ogibal. Pobelil jih je sicer v adventu dva- ali trikrat, pa dež in južni veter sta ga kmalu zopet spravila iz ravnin ter odgnala ga z visoke goré. Se le sv. trije kralji so ga nam nasuli lepe kupe, tako, da če nam bo nebo na poletje rosilo v tako obilni meri svoj blagoslov čez polja in travnike, smemo se nadjati prav bogate letine. Ljudski pregovor stavlja res tudi trdim zimam rodovitna leta za nasled-nike; upajmo toraj še mi v to, in toliko raji, ker smo si v svesti, da bi se gotovo nihče zoper to ne pritožil. Za-služki so namreč vedno slaběji, davščine pa vedno veče; potrebe so toraj res take, da bi bilo komaj, da bi Bog prav po čudoviti poti stal ljudstvu na strani. Pa, saj bi mnogi smeli kaj tacega tudi že zdaj trditi. Poglejmo le na gorensko fužinar s tvo. Znano je namreč, da mnogi zmed prvih avstrijskih fužinarjev so v zadnjih letih vsled slabih kupčij obožali in prišli na kant; nekteri drugi so ustavili prostovoljno svoja delà ter po-gnali obilne trume svojih delavcev ,,s trebuhom za kruhom"; gorenske fužine pa so vendar večidel gnale, čeravno omejeno — gotovo pa ne rečemo preveč — & krvavimi žulji delo naprej. In kako tudi ne bi govoril od krvavih žuljev ? Ali mar štejemo med gorenskimi fužinarji kaj milijonarjev, ki bi le za kratek čas prazno vodo prelivali?—ali jim morebiti sedanje kupčijske pogodbe z vnajnimi državami pota z rožicami nastiljajo ? Žalibog, da ni ne uno in ne to. Pač pa moramo za-gotoviti, da v svojo lastno, britko-občutno škodo je marsikak fužinar svojo obrtnijo^ gnal edino le iz usmi-ljenja do ubogih delavcev. — Če se nam ohrani ljubi mir — kar Bog daj ! — zna biti, da postane s časom v tej zadevi kaj boljše. Da namreč železnina in lesenina mora postati z leti dražja, to je nedvomljivo. Ko bi tudi rud dovolj bilo, zmanjkalo bo kur jave, kïirè ^f nikakor v stanu sproti toliko zrasti, kolikor se je na mnogih potih pokončá. To nas uči ravno zdaj tudi glas iz zgornjih krajev o pomanjkanju oglja, ktero nadlogo pričenjarno ravno to zimo tudi pri nas zopet vnovič Čutiti. — Će se pa zaplete naša uboga in že neka leta čez mere sti-skana Avstrija v kake nove vojske, potem pa gorjé nam! Zeleti je toraj, naj bi naš državni zbor v nastop-ljenem novem letu pečal se edino le za srečo cesarstva in blagor národov, ter naj bi se ne vtikal v reči, ki ga čisto nic ne brigajo. J. Levičnik. Iz Ljubljane. (Cesarska postava.) C. kr. ministerstvo notranjih reči je soglasno s c. kr. minister-stvoma za vojaštvo in finance odločilo, da se bo za kosilo (živež opoldne), ktero gospodar, ki popotova-joče vojake v kvartirju ima, enemu možu od feldve-beljna in enacih šarž doli do prostaka (gmajnarja) daje5 letošnje leto na Kranjskem za en dan plačevalo po dva-naj st in pol kraj car ja iz cesarske kase. — Za rudarje v Idrii se bo kupilo 1500 vagánov pšenice, 1400 vagánov rži in 600 vagánov koruze. Kdoi ima tega žita, naj ga ponudi predstojništvu idriškega rudnika. Ponudbe (ofêrti) se sprejemajo do konca tega meseca. Polovica tega žita se mora oddati dc koncaprihodnjega meseca, druga polovica pa jdo sred sušca meseca. — Blizo devete ure v četrtek zvečer so pripeljali truplo rajnega cesarja Mak s a po železnici v Ljubljano, kjer je slovesní sprevod ostal na kolodvoru za dobre pol ure, sprejet od svetne, duhovske in vojaške gospode in sila velike množice mestjanov vseh stanov, — kai vse je pričalo živo sočutje, ki je navdajalo Lj ubijane o prežalostnem tem trenutku. Reči pa moramo, da ves veči vtisek — kakor ruvanje in suvanje na kolodvoru kjer se žalibog! ni skrbelo za nikakošen red — naredilo je na nas velieastno zvonenje vseh zvonov po mestu 31 ob tihi noči césaři ! — naznanovaje zaanjo put preiiesreuuega. ov ia»uau owj pmvu, — ^ciu uru su uiurau Triglav" je iz srca neizmerni večini Ljub- čakati, predno je přišel državni kancelar Beust in prav zadnj pot prenesrečnega časnikih so ravnali svoj prihod celo uro so morali V>cOčlIJž» ; - jj iii^iav j ^ ia o ljančanov govoril, kojegrajal d na kolodvoru, ka- sam brez druzih ministrov; namesti slovesneg ogovora če tudi je že večkrat bilo enako dobili so le malo besed. Predsednik grof Auersperg je koršnega Ljublj , . __ število ljudstva na kolodvoru, ni še doživéla, kterega bil zarad vsega tako nevoljen, da ob koncu seje je kar prihodnji seji zberó v drugem pa se luuoiva JUCV IVUIUUVUI U. , u» «V^ ^um-vv« J u^A Laib. Zeitg." ,,in liberaler Weise" drzne zago- naravnost rekel. da varjati s tem, da nobeden ni polomljen ali mrtev oble- poslopj žal na mestu!! Obžalovanje njeno pa da, kakor střelci, turnerji in nemški pevci Letošnj v dvorani gosposke zbornice d potrebsč za cesarsko a r- se niso udeležili tudi čit ni či ni pevci sprevoda na kolodvoru, moremo zavrniti ma do so bile v ministerském zboru, kteremu predsedoval, odločene cesar na druga tudi lojalna mesta (Trst, Gradec itd.) tudi so střelci, turnerji in pevci, a vendar teh nikj gold milij t ni bilo mes pri tak svečanosti, pri kteri gré zahteval 84 milij na nekoliko čez 76 miiijonov pa, kakor za nove puške itd. na 30 Minister vojaštva John je za redne potrebe d ? mesto drugim reprezentantom odstopil, in ker se ni zgodilo mu po na mesto njegovo je izvoljen fml. Kuh ) nik Našega umrlega Knobleherja zanimivi dnev Da pa se bo moglo izhajati z manjšim zneskom, ima se ki ga v svojem misijonstvu v Afriki misij UllSlY U V ailliil. »pisal ^V ********* uviu^muijm aiu«ujo«w IK» i/u jluu^j , dunajska cesarska akademija rih novih reči za zdaj odložiti , 4000 oficirj vsaka kompanija zmanjšati na 50 mož francozkem jeziku), znanosti vzela v pregled naprava nekte 7 ki jih šteje armada zdaj od več, se vvrsti v službo, 2 leti je Citai nasa napravi v spomin Vodniku ustavljeno pomikanje vojakov na višo službino stopnj svečana. Program slovesno besedo v nedeljo je tako zanimivo sestavljen, da gotovo od blizo in deleč pride veliko domoljubov k tej veselici v Ljublj (avanziranje) 7 oficirj gubé svoje služabnike, kterih se šteje 14.000, ki pridejo zdaj vsi v vojaško službo Po jših novicah se drž b tero sme vsak kdor peljan po kakem udu čital- ničinem in plača vstopnino, ki je ta večer odločena na korist čitalničinemu zakladu (fondu) Nek hudoben člověk ajsk i ne začne pred, kakor sredi februarj m seca. peklenskega giba Bog vé, iz kacega Napi Deleč smo že! u namesti o Avst Og po svojem Časniku 77 Pesti izmislil laž in jo raznesel po (Staatenverband) ; oni ne trpij govoré le o zvezi drž imena 77 državnih mi mestu 7 da mesár in gostilniča pošteni naš mestjan gosp. Po Či valník 7 nistrov to je imena, s kterim bi se zaznamovalo 7 da na podnjih Poljanah, v gostilnici smo SVOJ leti v z zaušnico vbil tistega dijaka, ki so ga pred Ljublj oni hočej ena država, ktere obstojni del je tudi Ogerska 7 našli. Ljubljanska dop sta kar ministre „za skupne zad pravah skupnih zadev tudi ne trpij na vrat na nos nesla to žaljivo novico v „Triestenco jezika; njihovi jezik je m š k e g magj ar sk Čedalj e Je în ,,Tagespošto" in s tem "dobro ime Počivalnikovo še očituiše — kdor ne verjame, naj saj pomni, kar prero po svetu oskrunila. Ker je gosp. Počivalnik napovedal kujemo danes — da Magjari jadraj b U tožbo obema časnikoma , ako brž ne prekličet« i— ----0----------— sta jo preklicaia,*vendar pa še ni mogel izvedeti čio- skupnega imeti, kakor to laži to je, da mogočna stranka levičnikov noče z nami nié 7 da veka, ki je to nesramno laž izduhtal, da bi proti njemu pomoči iskal pri sodnii. Kdor ga vé, naj ga naznani Počivalniku, da svet izvé tolovaja. tudi kralj ogersk nit, s ktero Tedaj cesar i ta vez trij s k e b n a bodi rahla Ta misel poganja med Magj nike. — Bog daj, da se motimo naj bi se držala Ogerska z Avstrij čedalj trdnej kore Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Pogreb cesarja Mak sa 18. dne t. m. je bil iz- ga peljali v vrstno slovesen; popoldne ob 3. uri so Iz Dunaja. nedeljo ste se tukaj ustanovili de- legaci i dunajskega in ogerskega zbora; v pondeljek je vsako delegacijo posebej sprejel cesar; že popred je vsaka volila svojega predsednika in podpredsednika: cerkev frančiškanov rako. Podadmiral 7 ima cesarska rodovina svojo Tegethof, ki je šel po truplo cesarjevo v Mehiko in ga po mnozih težavah dobil iz rok mehikanske vlade v delegacija dunajskega državnega zbora je izvolila grofa prejel véliki križ Leopoldoveg Antona Auersperga za predsednika, za podpred- Ministerstvo ne dovoli pnznanj reda. da svojih lug se za sednika pa pl. Kaisersfelda. Pravij o 7 da prvo, pap jvuiovv v uc uuvuu , ua ui do itch nabirali vojaki v našem cesarstvu mad kar bote delegacii obravnavali, bode to, da določite znesek stroškov in dohodkov za skupne zadeve letošnjega leta. Po postavi od 24. dec. lanskega da za take stroške, ktere zade- Dunaj 77 Zukunft" naznanja važno novico leta veljá za 10 let to vajo nemško-slovanske in pa ogerske dežele skupaj, plačajo une 70 od da delà na to t vo. se ustanovil odbor Poljak 7 da je na 7 da naloga mu je, se vo. Uboga Avstrij kmalu te ne bo nič! 7 opet oživi poljsko kralj ako hoče vsak sam svoj biti 7 sto, te pa 30 od sto. Te - Tako imenovani „nemški katolicani", ki so 1848. stroške odločite delegacii vsako leto sproti; zato pride in 1849. leta velik hrup gnali, pa se posihmal zeló po- nameravajo zdaj, kakor „Grazer Volksbl." piše, stopiti pod firmo „novih katoli- skrili 7 —--------o i / x ta stvar koj zdaj v razpravo delegacijno. — Druga postava od 24. dec. 1867. leta pa odlocuje, da na račun v Avstrii spet na noge r------„—........... obresti (činžev) za dosedanji skupni državni dolg, čanov." Na JDunaji že Rongovci delajo priprave za to. ki ga ima naše cesarstvo, plačajo ogerske dežele 7 7 Na Dunaji se gibljejo delavci močno. Po 4000 zacenši z letošnjim letom, kot stanoviten in nepremen- se jih zbira, ki pretresajo vprašanje: ali si pomagaj pomaga država. Kaj bode iz tega ljiv donesek 29 miiijonov in 188.000 gold, tako, da od sam ali naj teh 29 miiijonov plačajo 11 miiijonov in 776.000 gold, vrenja v srebru. še izvrelo, bode příhodnost kazala. Iz Gorice. Tukaj se je ustanovilo društvo za de- Dunajski časniki popisuj ej o, kako žalostěn vtisek želoznanstvo grofije goriške in gradiške. Posled je včinil prvi shod dunajské delegacije na vse priču- njemu listu „Domovine* joce; v m a poslance namesti d b vteknili so poslane (delegate) skem jeziku. klop bilo je pripravljenih za 10 nica v novi dvorani sijajno so priložena pravila v sloven-Predzadnjo nedeljo je napravila čital- besedo, ktero je predsednik 7 poziva niso dobili pismeno, ampak po gosp. dr. Tonkli začel s tehtnim ogovorom § - 32 - Iz Trsta piše „Primorec'< : „(Ruski cUnar v na političnem nebu, namreč: čedalje bolj mogočna Pru- Trstu.) Ni še dolgokar so židovski listi, ki izhajajo sija, ktera žuga z vojsko na Renu (Rhein), — razprtija v Beču, pisali, da je v Trstu — ruske propagande Italije z Francozom zavoljo Rima, — punt v Kandii in opravništvo. Naša policija je to precej uměla in še nas, naposled turške homatije. Ali bode vladam obveljalo, ki še nikoli nismo bili tako srečni, da bi bili mogli da odvrnejo prelivanje krvi? Kdo vé to! Politični ba- reči, da imamo kaj ruskih rubljev, v neko neplodno rometor kaže na „viharno vreme." pravdo zapletla samo zarad tega, ker se nekteri učé — Crna gora. Poslanci črnogorski so se podali v Ca- ruskega jezika. Zdaj pa je to še hujše, čujte! V pre- rjgrad do sultana s tem sporočilom, naj se meje med teklem tednu je neka preprosta pa poštena stara ženica Crnogoro in Turčijo prenaredé, po kteri premembi přinesla s trga dve — ruski kopeki! To „jest factum", Črnagora dobila eno luko in en kos Ercegovine, in da kteri spet lahko dokažemo — sodbi." ^ se poderó vse turške střelnice. Turška vlada ne dovoli Iz Gradca. Deželni odbor je poslal vprašanje do ničesa. okrajnih zastopov: ali bi ne bilo potrebno, da se za Grsko. Novo grško ministerstvo je razglasilo, da štajarsko deželo napravi domača asekuracijazoper ga je trdna volja, podpiratiustajnike v Kandii, ki se škodo toče, in kako? vojskujejo zoper Turka, ker ta boj sega v srce vsa- Hrvasko. Iz Zagreba. 15. dne t. m., predno je cemu Grku in ga miluje kristijanski svét. imela biti volitev predsednika in podpredsednikov, se--- vzdigne dr. Sub o tic in stavi ta-le od 14 narodnih po- Denarni zapisnik Matičin, slancev podpisani predlog: „Gledé na oktroirani vo- Novi udje: lilni red, po kterem je bil hrvaški zbor sklican, naj se Gospod Merk P. Sofronij, gvardijan v Nazaretu za 1867. 1. 2 gold. Njih Veličanstvo po zborovih poslancih prosi, da se ,, Vuga br. Ales, samostanski šivar v Nazaretu za razpusti ta zbor in drug zbor skliče na podlagi 1867- let0..............2 „ ustavnega volilnega reda." Ko magjaronska večina ni » |}ovenski abiturienti celjske gimnazij eza 1867 1 2 „ ,, , . .. A & ii . j x i » Skoflek Jakob, učitelj glavne sole v Celji za 1867. 1. 2 ,, htela sprejeti tega predloga, je vsa narodna stranka » Bitenec Jane^ kapucinskimežnarv Ceijiza 1867. 1. 2 " zapustila zbor; ostala sta le vuk O ti no VIC m „ Koderman Filip, učitelj v Frankolah za 1867. leto 2 „ Filipovič. Zdaj sedí sama magjaronska stranka V ,, Matoh Jožef, župnik v Galiciji za 1867, leto . . 2 ,, zboru in gladko bo vse sklepala po svoji volji brez » Kenda France, učitelj v Semiču za 1867. leto . 2 „ ugovora. 16. dne t. m. je izvolila 9 odbornikov, ki » [Jř™z> hiín*v Ljubljani za 1867. m 1868. l. 4 ,, ° j . W i;i ___i , i . ' , „ Pezdic Miha, postní opravnik na Permanih 1867. 1. 2 osnovajo adreso , potem bo volila poslanstvo, kl gre V. Jf đr# Mravlj ak Anton, odvetu. koncipient v Radgoni dogovor v Pešt. Isti dan je zbor sklenu sklicati vse po- in 1867 leto..............2 slance, ki imajo osebno pravico (virilstimme) priti „ * Bolè Davorin, zasebnik v Ljubljani za 1. leto . 10 „ V zbor, pa niso še prišli (večidel SO ti poslanci izmed » Kranjc Leopold Martin, c. kr. kapetan in vojaški národně stranke, med njimi tudi škof Strossmajer). ^ïsV\ftf **** v Banatu za 1868*' 1869' 6 Ta sklič bode pač OStal klic vpijočega V puščavi kteri OpombL° Knjigi naj 'se poâilj^jo gosp.'duho;. je sedanji zbor hrvaški ves podoben! ^ Mnogo klopi je niku v Begunje, da jih z dotičnim županom praznih v zbornici in najveljavniših mož manjka ; mnogo po svojem najboljšem spoznanji delé med tacih poslancev sedí zdaj v zboru, ki jih nihče nepozná mladino-vasi Kožlek nad Cerknico. in se zato pogostoma slišijo vprašanja: „kdo pa je ta, » * 2 kdo uni?" - V Peštu je ta novica zeló osupnila ^ Pustinek Anton, mlinarv Šentvidu na Štajarskem ~ " vlado in Magjare. za 1868. leto.............2 r Česko. Iz Prage. Dr. Braune r toži vrednika „ Guzaj Arni, podžupnik pri sv. Martinu na Paki nemškega pražkega časnika, ki v eno mer žali čast za 1868* let0.............2 „ Čehov, ki so lani bili v Moskovi, in jim podtikuje po- » ^868Jfeto posestnik v Kamnji pri sv' Rupertu četje „vélikega izdajstva". 23. dan t. m. bode konečná ^ j*dnič ^^tor v Polomu za 1867. 1. 2 " obravnava. Res, treba je bilo, da se enkrat pred sod- Gospá Uhnán Neža v Ljubljani za 1867. leto .... 2 „ nijo govori O teh nesramnih napadih. Gospod Potočnik Mihael, nunski spovednik v Ljubljani za Anglezko. Neki časnik šteie armade vseh velicih 1867- in 1868- leto...........^ »> evropejskih vlad ob času vojske na 7 milijonov in » RuPP France> kiJpl^ev ^dn'i^ 1868' ^ ' 2 " 500.000 mož. Ker vsak vojak leto in dan stane na . _ . ° nJ1Cv ^ T 480 gold., tedaj stroški samih vojakov znašajo vsak__v Ljubljani 21. januarja 1868. Dr. Jer. Zupanec. dan 9 milijonov in 600.000 gold., vsak mesec 288 mili- Listnica vredništva. Gosp. v. v Tr: Pustimo 3. zvon, sicer jonov, vsako leto3456 milijonov^ gld. —Kamo pridemo? ! pride 4. in na zadnje — „plat zvoná." Bralci imajo zdaj dva glasa Francozko. Iz Pariza. Cuden zvon, ki ne pritr- pred sabo, in onim, kterim so razmere in osebe znane, sami lahko kova zvonovom mirú, je glas princa Napoleona, ki sody°> kteri je pravi; vsem ostalim je to, kakor Nemec pravi, je unidan Francozom prerokoval, da letošnje leto jim „Wurst." Hvala za druga dva članka; obá pndeta drugi pot. prinese ali revolucijo ali pa vojsko. 7:1 Rusko. Časnik „Golos" pretresa homatije turških dežel in slovansko vprašanje, — obžaluje, da niso vse v Ljubljani 18. januarja 1868. vlade odkritosrčno turški vladi povedale , kaj mora Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 90 — storiti. da se kristjani rešijo jarma, — obžaluje dalje, da banaske 7 fl. 30. - turSice 4 fl. 10. — sorsice 5 fl. 45.-- se je Avstrija razcepila v dve polovici in da zdaj ni ^ ^T-.^lrot Tr' Tfl^T ' 2°' ~ aJ e 3 ' ' več ene Avstrije, — da se je oholim Magjarom vse do- °vsa_ ' _ volilo, tedaj tudi gospodstvo čez slovanské narode oger- Kurs i na Dunaji 21. januarja. ske krone, — obžaluje, da ne vidi Avstrija, cla Poljaki ^ raetaliki 66 fl. 70 kr. Ažijo srebra 118 fl< _ ^ ne marajo za avtonomijo, ampak da hočejo poljsko Narodno posojilo 65 il. 20 kr. Cekini 5 fl. 71 kr. kraljestvo , s tem pa bi Avstrija zgubila eno najboljih —------—- izhodnih dežel, — in po vsem tem sklepa svoje premiš- JKŠgf* Današnjemu listu je priložena velika poezija slav« ljevanje o lanskem letu stem, da se kažejo 4 znamenja nega našega pesnika Koseskega „Mazepa." Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — Natiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljubljani.