St. 44. Trst, torek dne 13. februarja 1912. Ljubljana Leto I. Posamezna št. 4 vin. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK ,,Jutro“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava ja v Trstu, ulica S. Francesco d'Assisi, St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič" v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane Jutro* mesečno K 1.50, Četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mra. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali 0(|lasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. „Državi nevarne s(ruje“. Avstrijska vlada je odvzela ljubljanski občini policijsko oblast in ustanovi za Ljubljano in najbližjo okolico posebno policijsko ravnateljstvo, na katere ne bo imela ljubljanska občina čisto nobene ingerence, pač pa dolžnost plačevati za policijsko armado za Ljubljano in okolico na leto 130.000 kron ako se pa prebivalstvo pomnoži, še več. To je znano že osem dni in — čudno — ta vest nikogar niti presenetila ni, ker je bilo znano, da je to stara želja c. kr. vlade in njenih lakajev slovenskih klerikalcev, ki nikdar niso bili prijatelji ljubljanske mestne autonomije in so se vedno veselili, ako je zadala vlada kak udarec ljubljanski mestni občini, oni so vedno odobravali vsako omejitev ljubljanske mestne autonomije. No, pa to je predolgo poglavje in danes se ne bomo plačali z njim. Nekaj drugega je, kar sili, da spregovorimo danes obširnejše še o ustanovitvi dižavnega policijska ravnateljstva v Ljubljani; namreč Sch\varzova motivacija tega vladinega koraka v deželnem zboru. V svoji motivaciji je namreč baron Schwarz omenil nekake „državi nevarne struje“, ki so se baje pojavile v Ljubljani in ki jih bo mogla udušiti samo državna policija. Tu bomo rekli Sclnvarzu: počasi, ba-ronček ! Pro primo : ali so se res pojavile v Ljubljani državi nevarne struje in ako so se, kake so m, končno, kake struje smatra Sch\varz sploh za državi nevarne, ali morda slovenski klerikalizem, morda liberalizem ? Ali so morda še kake druge struje v Ljubljani ? Da se avstrijska država ne boji klerikalcev in da jih ne smatra za državi nevarno. strujo, to je jssno Neumna bi tudi bila vlada, ako bi podtikala liberalni stranki kaka „nelojalna“ stremljenja, saj je vendar dobro znano, da so liberalci glavni stebri ,Flottenvereina“, torej so patentirani „pa-trioti“ in „Dan“ tudi ne predstavlja nikake državi nevarne struje ; prvič zato ne, ker so v BUčit. tiskarni" sami vzorni državljani, „patrioti“ od glave do pete, avtorji raznih „patriotičnihu knjig (Avstrijski junaki i. t. d.) in drugič zato, ker „Danu ne predstavlja sploh nobene struje, ker je navadno špekulativno —». in tudi že zašpekulirano — podjetje brez vsakega vpliva. Mislimo, da se čisto nič ne motimo, ako si razlagamo Schvvarzove besede o .državi nevarnih strujah-1 tako, da je baronček mislil na „Jutro“, ki je nekako prononsirano — in ne brez vzroka — kot predstavitelj jugoslovanske struje na Slovenskem in sicer ne kake platonične temveč jako resne jugoslovanske struje, struje, ki ne dela nobenih kompromisov, temveč gre mirno in odločno svojo pot, ne oziraje se niti na desno, niti na levo. Mislimo, da je imel baronček v mislih nas in — povemo to odkritosrčno - to nas resnično veseli in sicer iz več vzrokov: Schwarz je s tem pokazal da Jugoslovanstvo ni prazen, temveč pravi strah, da je ono moč, s katero se mora računati in to je vsekakor veselo in dobro znamenje — za Jugoslovanstvo. ;Veseli nas to tudi zato, ker LISTEK. Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki. I. Lagarde in Montgomery. Ko je grof de Montgomery proti jutru zapustil kraljičino sobo, sta bila menjala nepreklicljive besede, in zaveza je bila sklenjena med njima, zaveza, ki jo je mogla pretrgati edina smrt... Noč ljubezni, ki ji ni sledil noben jutri 1 Le tuintam je kraljica pokazala Montgomeryju, da je zanj bolj ženska kakor kraljica. Toda, ko je Mont-gomery zapazil, da ostaja v hipu zasanjana sreča neprijemljiva kakor fatamorgana, in je spoznal ulogo, ki mu jo je bila namenila kraljica, se je izmuznil. „Madame‘, je dejal, .hotel sem biti junak; imejte usmiljenje in ne storite me razbojnika14. In nekega dne ji je pripeljal Lagarda. ,Evo vam vašega moža8, je dejal. Katarina ga je razumela in se okoristila z Lagardom preimenitno; železni ška- vidimo, da so bila naša pota vedno prava, ker jih vlada ne odobrava. Mi bi se čutili gotovo najsrečnejše, ako bi kaj storili, kar bi ugajalo — vladi, kakor se čutimo najsrečnejše, da vlada z nami ni zadovoljna. In še nekaj je pri vsem tem, kar nas tudi resnično veseli: *Jutru“ se pripisuje oni veliki vpliv, ki ga ono resnično ima, četudi nima za sabo nobene visoke gospode, nobenib mogotcev, nasprotno, proti „Jutru“ je bilo vedno vse, kar je c. kr. ali pa tudi ,na-rodno“ oticijalnega. Vse to smo mi vedeli že zdavnaj, ali sedaj nam je vse to potrdil z uradnim pečatom sam c. kr. deželni predsednik kranjski baron Schwarz za kar smo mu zelo hvaležni in s čemur nam je dal še več poguma. Ali na nekaj bi pri vsem tem hoteli opozoriti barončka : ako misli, da bo udušil z državnopolicijskim ravnateljstvom v L;ub-ljani jugoslovansko misel, se gotovo zelo moti, nasprotno, čem močnejša bo njegova policija, tem močnejša bo .državi nevarna jugoslovanska misel. Razmere slovenskega delavstva v Trstu. Jako žalostno sliko" opazimo, ako pogledamo med slovensko delavstvo v Trstu. Življenje njegovo ni le enako življenju delavstva italijanske ali pa nemške narodnosti, ampak je še mnogo slabše in težavnejše. Ni dovolj, da slovenski delavec vsled neznosne draginje že tako težko živi pretrpeti mora še sovraštvo od strani drugorodcev, ki psujejo in zasramujejo vse, kar govori slovensko, vse ki se prištevajo k slovenskemu narodu. In to bi se še pretrpelo, ko bi jih radi tega, ker so Slovenci ne metali iz službe, da bi si lahko, akoravno z majhnim zaslužkom, vsaj svojo stradajočo družino za-mogli kolikor toliki nasititi. Vidimo namreč, da je nešteto brezposelnih slovenskih delavcev v Trstu, ki stojijo na cesti brez službe. Na njih mesto so pa — prišli drugi — re-gnikoli i. t. d. Akoravno so slovenski delavci na tej zemlji doma, vseeno morajo trpeti težki udarec brezposelnosti, ki privede marsikaterega do obupa, in gledati, kako jih zasramujejo še povrhu delavci, ki niti avstrijski državljani niso, ki so prišli iz Italije... To je žalostno. Srd in jeza se nas mora polastiti, ko pomislimo, kako nas od vseh strani pritiskajo in nam žele smrt.... Drugorodci uživajo vse preduosti, z nami se pa tako ravna. Italijanski delavci — oni iz kraljestva — naj bi si rajši v domovini iz-premenili razmere, ne pa, da hodijo sem odjedat našim slovenskim delavcem kruh. Tam v Italiji je revščina in lakota. Zato pa pridejo v velikem št vilu sem v Avstrijo. Slovenski delavci so pa prisiljeni, da se jim umaknejo. Koliko Slovencev je bilo radi tega, ker se niso mogli v svoji domovini preživeti prisiljenih, zapustiti svojo rodno zemljo in se podati tja, čez morje v Ameriko ali pa kam drugam !.. Italijanski delavci naj bi se, mesto da naše podijo iz domovine v svojem kraljestvu dobro organizirali proti kapitalizmu, proti delavskim tlačiteljem. Vladi naj bi zatrobili na uho, da naj rajše skrbi v prvi vrsti, da dron je zagledal beli dan. Montgomerv pa je ostal v kraljičinem dosegu. Razbojnik, kakršnega je hotela kraljica napraviti iz njega, ni postal, pač pa se je začelo zanj življenje, polno kesanja in groze, kajti postal je še nekaj hujšega : postal je kraljičin zaupnik. Prihajaje iz Nostradamovega hotela, je našla torej Katarina de Medicis v ulici Froidmantel Montgomeryja, barona de Lagarde in njegov železni škadron. Pridela je Montgomeryja pod pazduho, in Lagarde se je pridružil, dočim je smuknil železni škadron na desno in na levo. V spremstvu te tolpe ponočnih zveri je šla kraljica molče tik do stranskih vrat, skozi katera se je imela vrniti v Louvre Tam se je ustavila rekoč: ^Odslovite jih .. Montgomery se je obrnil k baronu de Lagarde: »Ali ste slišali, gospod ?“ ,Hola!“ je ukazal Lagarde s svojim rezkim glasom. .Idite me počakat k .Jegulji pod skalo* v ulici Lavandieres 1“ „In naj se zabavajo!“ je pripomnila Katarina glasno. Škadron je razumel te besede: zabava je pomenila zmerom bližnji pokolj. Vsaka bo doma vse v redu, potem kadar se to zgodi, naj gre, če hoče, šele ropat in morit v Tripolitanijo. Če gre tako naprej, se mora slovensko delavstvo skoraj docela posloviti od tukaj. In pač to je želja naših nasprotnikov — narodnih namreč. Kadar se bo slovensko delavstvo iztrebilo, slovenskega naroda ne bo več — tako si mislijo vsi nam pogin želeči. .J. Lahka pot. Niti strma ni. A skrbimo, da se jim to ne posreči. Skrbimo, da bodo imeli naši slovenski delavci na svoji zemlji prednost. Noben bi gotovo ne nasprotoval temu, da se importirajo drugorodci, ako bi bila potreba Tako pa, ker ni potreba, ker je stotine in stotine slovenskih delavcev brez službe, moramo odločno proti temu protestirati. Vlada bi morala to že davno preprečiti. Importiranci škodujejo naši monarhiji, posebno iredentarji. Slovenski državni poslanci tozadevno tudi še niso napravili potrebnih korakov. Imajo zmerom na dnevnem redu manj važne stvari ki niso tako velikega življenskega pomena. To j j pa nujno rešiti. Kaj pomaga na eni strani zidati, če se na drugi podira 1 To smo imeli povedati. Ne bomo prosili in prosili naše zastopnike, da napravijo tozadevno potrebne korake, kajti to je vendar njih dolžnost. Delavstvo bo torej njih delovanje pazno zasledovalo. Videlo bo, kdo se bo za to vprašanje prvi zavzel. Ako se pa nič ne bo napravilo, bo pa že znalo kaj to pomeni. Bilo je zmerom v ognju za narod in domovino, zato pa tudi zahteva, da dobi kadar se mu slabo godi, kadar trpi, od svojih ljudskih zastopnikov, ki so bili skoraj od samega delavstva izvoljeni — posebno v Trstu — potrebno pomoč in zaslombo. Boj proti draginji. Iz Novega mesta. Če se je „Jutro“ kot zastopnik od vseh strani teptanih ljudskih slojev kedaj postavilo v boj za pravično stvar, je to gotovo storilo v zadnjem članku pod zgorejšnjim naslovom. Draginja je socijalen pojav, ki ga danes ob-č itijo povsod. Toda povsod taro, koder ga širša masa najbolj občuti, se je začel tudi boj pod znanim imenom: boj proti draginji. Le pri nas sega naša brezbrižnost in prevelika potrpežljivost tudi na tem polju, kjer smo najbolj tepeni, tako daleč, da mirno prenašamo vsako samovoljno -izkoriščevanje konsumentov od strani producentov. Mi sicer godrnjamo na tihem če mlekarice brez vsakega povoda kar naenkrat podraže mleko za 4—6 vinarjev, če mesarji kadar se živina le za par vinarjev podraži, poskočijo s ceno kar po 10-20 vinarjev pri kilogramu, nasprotno pa če cena živini pade, kakor sedaj, gospodje mesarji kar lepo ostanejo pri stari povišani ceni. Me gospodinje godrnjamo, če moramo svinjino in mast kupovati po 2 lv do 2.40., akoravno vemo, da mesarji kupujejo prašiče 70—90 odstotkov pod prodajno ceno in me se na tihem jezimo sploh ččz vso to draginjo na trgu in po prodajalnah. Toda da bi kaj drugega storile, kot se le med seboj jezile, da bi se naši možki ohrabrili ter šli za nas, zase in svojo družino v boj proti izkoriščevalcem, da bi bili vsaj toliko korajžni, da bi kakor to povsod drugod store, vsaj v javnosti dvignili svoj glas proti draginji, tako daleč pri nas še nismo prišli. In če bi „Jutro* ne bilo storilo za nas prvega koraka v boju proti draginji, bi čisto gotovo še dalje le med seboj godrnjaje prenašali, da se nas izkorišča, da se nas še dalje in še bolj odira, kot dosedaj. Da imamo v najbližjem času pričakovati zdatno povišanje vseh živil, to je gotovo kakor hitro pridejo delavci, ki bodo zaposleni pri novi železnici. Zato bodi čast in priznanje ,Jutru“, ki nas je v odločilnem trenotku vzdramilo iz znane nase dolenjske brezbrižnosti. Zdaj vsaj vemo, da imamo v „Jufru* hrabrega ' bori-telja na naši strani. Pozdravljamo nasvet, da je treba sklicati javen ljudski shod, kjer naj ljudstvo izpregovori resno besedo proti draginji. Če naši možje nimajo korajže sklicati shoda, hočemo me ženske pokazati, da se ne bojimo tudi javno izpregovoriti, kar govorimo le med seboj proli draginji. Ker povsod drugod sorijalisti kot zastopniki širše mase zatiranih slojev korakajo tudi v prvih vrstah v boju proti draginji, bi tudi pri nas kazalo, da se pred kratkim ustanovljena podružnica ljubljanskih socijalistov javno pokaže kot bo-riteljica v tem boju. S tem si pridobi ne le hvaležnost vseh tistih slojev, ki vsled neznosne draginje največ trpe, ampak utrdila si bode tudi svoje stališče med nami. Kdo je kriv te draginje P Kot priproste ženske ne poznamo splošnih vzrokov, pač pa vemo, kateri vzroki pri nas doma pospešujejo splošno draginjo. Glavni vzrok imamo Novo-meščaui pred nosom na deželni kmetijski šoli. Namesto, da bi ta zavod skušal omejiti draginjo, se na vse načine tudi, draginjo še povišati „Jutru“ že znani vod.a na tej šoli g. Rohrman si skuša dobiti simpatije naših kmetov s tem, da jih hujska k podraževanju živil. Kadar se kaka stvar podraži, vselej se to zgodi najprvo na deželni kmetijski šoli. To smo posebno videli pri zadnjem podra-ženju mleka. Rohrman je pusti! mleko podražiti in, takoj so se naše mlekarice obrnile po toj ceni iz deželnega zavoda. Ta od dežele mastno plačani vodja seveda ne ve, da živi t mestu in okolici trudi; veliko drugih, ki imajo komaj celi mesec toliko dohodkov, kot jih ima on na en dan in ki se poleg g. Rohrmana deželne plače ne morejo še posebej ne najesti ne napiti iz hrama in hlevov deželnega zavoda. — Naša najboljša živina gre po nizki ceni iz dežele vun na Laško, mi pa doma kupujemo in vživamo za drag denar k večjem kake stare „buše“ in krave Prekupovalci delajo na vsaki sejraici najlepše kupčije pri uas. Veliko krive današnje draginja so pa tudi žene dobro plačanih železniških inžener-jev in uradnikov, Nekaj, ker niso vešče slovenskega jezika, nekaj pa da se pred nami sirotami „postavijou. so začele na trgu plačevati vse tako, kot so kmetice od njih zahtevale. — Na ta način so prodajalke določile svojo kurzno ceno tudi za splošno. Pri tem prav nič ne vpoštevajo, da s takimi pretiranimi cenami škodujejo tudi svojim lastnim manj premožnim tovarišicam na deželi, ki so tudi primorane kupovati živila na trgu. — Mnogo je zakrivila tudi lanska suša, prilika moritve je pomenila škadronu obenem praznik skrajnje razuzdanosti. Začulo se hropenje, podobno hropenju zveri, kadar vohajo plen, par kletvic divjega veselja in glas pritajenih korakov, s katerimi se je splazilo dvanajst senc ob dolgih jarkih | okrog Louvra. Dospevša v ulico Troussevache, je četa zagledala pred seboj dve ženski in enega moškega, ki je nosil svetiljko. Ena izmed njih se je zdela bogata meščanka; druga je bila po vsem videzu služkinja. Bila je prilika, kakršne dvanajstorica ni mogla zanemariti ; nagel pogovor, godrnjanje, mrmranje in roganje — nato so planili vsi skupaj nad omenjeno skupino: „Denar ali življenje! ...“ Ta hip je udarila ura v nekem bližnjem zvoniku polnoči .. . * * * Ko se je Katarina ustavila blizo Louvra sama z Montgomeryjem in Lagardom, se je obširno in nezaupno ozrla okrog sebe. Nato je zašepetala, ali bolje, zamrmrala s tihim glasom: .Gabrijel, ura se bliža. Držati hočem vse, kar sem ti obljubila, in še več .. .“ Montgomery se je ozrl s preplašenim očesom na barona de Lagarde. Prešinil ga je eden tistih stresljajev, ki včasih umore človeka. Razumel je, da ga hočo kraljica imeti za sokrivca . .. toda pri čem ?.. Že dolgo ga Katarina ni bila poklicala s krstnim imenom, že dolgo ga ni bila tikala. Zaslutil je, da se bliža nekaj strašnega. .Madame", je zajecljal in pokazal na Lagarda, „saj nisva sama . ..“ „Gabrijel“, je nadaljevala Katarina še glasneje, kakor nalašč, „podarila sem ti že enkrat lepo bodalo ... Jutri pa najdeš doma kopje, bogato in čvrsto kopje, ki bo vredno tistega, ki ga bo nosil. Kajti treba je, da si oborožen .. .“ „Kopje ?* je zajecljal Montgomery. „Pravim ti, da se ura bliža! Ali nisva skupaj čakala, upala in snovala veliko dejanje, ki bo dalo meni oblast in tebi srečo ?“ Montgomery je omahnil; v glavi se mu je zavrtelo. Razumel jel... Že v tisti Ijubavni noči, ko je bil spočet on, ki se je imel nazvati Henrika tretjega, je bil Montgomery ugenil, kaj hoče Katarina in kaj bo zahtevala od njega nekega dne! ... Nato je odjenjala ta moreča misel. Minilo je več let. Montgomery je začel upati, da ne bo nikdar več govora o tem !. .. Zdaj pa mu je kraljica ponudila da je že zdaj taka draginja, kaj pa šele bo ko pride spomlad in ko bode pri nas toliko tujih delavcev. Skrajni čss je, da gremo združeni v boj proti draginji. Vsaj človek rad plača, kar je prav, vsaj vemo, da tudi kmeta mnogo stane njegovo blago. Toda vse ima svojo mero in naš kmet se naj zaveda, da si s pretiranimi cenami le sam sebi škoduje. Ne proti zmernim, poštenim cenam, naš boj velja le proti odiranju, proti samovoljnemu izkoriščevanju konsu-menta od strani producenta. In odirati in izkoriščati se ne bomo pustili več. Ena v imenu drugih. DNEVNE VESTI. Slovenska gimn zija v Trstu. Trst je največje slovensko mesto. — V Trstu živi nad 60.000 Slovencev, a nima niti ene srednje šole. Slovenski dijaki se morajo mučiti po nemških šolah. Okolu 250 dijakov v nemški gimnaziji v Trstu je slovenskega pokoljenja. Vsi ti dijaki, ki tvorijo gotovo dve tre tini vsega dijaštva so podvrženi nemški disciplini: če govorijo slovenski dijaki slovensko med seboj pričnejo nemški profesorji divjati in kričati nad nje, da naj pomislijo, da so v nemški gimnaziji. Pa vse to nič ne pomaga1! Slovenskih dijakov je vedno več. Profesorji so videli „nevarnost“ in zato kar podijo Slovence iz šole, češ: za šolo itak niste, idite 'učit se za črevljarje i. t. d. Slovenski poslanci naj bi se torej zganili, da dobimo čim prej slovensko gimnazijo v Trstu! Če je pa naša „preljuba“ vlada noče dati, naj nam da vsaj slovenske paralelke, kakor jih imajo v‘ Gorici na gimnaziji. Ce pa nam ne da niti tega, potem naj pomisli, da se spreminja med Slovenci ona znana hrabrost in navdušenost do države, katero so večkrat pokazali v bitkah v — srd in sovraštvo do iste države. Ljudstvo se za-reda in v ljudstvu 'vše. Dajte nam šol, — 6e ne boste še obžalovali! Renegat. Gotovo je vsakemu Slovencu znano ime „Cegnar‘. Cegnar je bil slovenski pesnik. Sin tega pisatelja ji velik prijatelj „Edinosti“, če se ne motim je uradnik pri .Banki Slaviji■* in vnuk slovenskega pesnika to je sin omenjenega uradnika je navdušen Italijan. Ta je ud družbe „Lega Nazionale". Ilodi na italijanske prireditve in se še celo predrzne zmirjati Slovence s „ščavi« i. t. d’ Res ponosna] je lahko „Edi-nost“ na take .junake". Nikake razlike! — Poroča se nam: Ko je dovršil dr. Šušteršičev sin gimnazijo in so mu klerikalni listi zato čestitali, se jim je posmehovala „Edinost“, češ: „Gimi;azijo je res dovršil, ali vprašajmo Šušteršiča, čj /na njegov sin slovensko.11 Da tako draga tetka! Poznam človeka, katerega je volilo politično društvo „Edinost“ za poslanca in to je dr Martinis On ima tudi sina, ki študira na nemški gimnaziji v Trstu in ki — ne razume slovenščine. Kaj še ! Še roga se Slovencem in jih zmerja. Preje ko bi „Edinostu, gledala na Šušteršiča in njegovega sina, gledala naj bi na svoje bližnje. Hrvatska ljudska šola v Trstu Naši someščani hrvatske narodnosti se v Trstu kaj lepo razvijajo. Ne moremo drugače, kot priznati bratom Hrvatom v Trstu, da so bili tudi vedno na svojem mestu, ko je bilo treba braniti slovanske interese Trsta. Le hrvatski nižji sloji se niso mogli preveč navdušiti za malo preburžoazno društveno življenje svojih rojakov. Pred nekaj leti ustanovljeno društvo za radnike in pomorščake „Jadran“ tudi že spi spanje pravičnega. Ti krogi pa, ki so dosedaj sodelovali na vseh poljih zaslužijo kot rečeno vse priznanje. Tudi njihova težnja po hrvatski narodni šoli je kolikor toliko upravičena, kopje, rekoč: ,Ura se bliža! . . .“ Zahropel je: „Madame, če bi on, ki ga mislite, v moji navzočnosti grozil vašemu življenju, bi ga pogubil brez usmiljenja, Bog mi je priča. Toda . . .* Zvil je roke. Katarina se je nasmehnila Lagarde je poslušal, a brezbrižno; on ni razumel teh besed! Katarina se je obrnila napol proti baronu de Lagarde. Govorila je še vedno z Montgomeryjem, a tako, da se je zdelo, kakor da se obrača obenem k baronu. .Daj nou, je dejala, „ne bodi slabič! Gabrijel, glej me dobro vsak večer pri turnirskih vajah. Kadar zagledaš na mojih prsih rdečo rožo, vedi, da je čas ...“ „Rdečo rožo, dobro!“ je zagodrnjal Lagarde. „Madame! Madame !* je jecljal Mont-gomery pijan od groze, .premislite, da hočete oborožiti mojo roko proti . . .“ „Proti komu ? . .. Imenuj ga!. . .“ .Milost, madame!“ je rotil Montgo-mery. .Imenuj ga, pri Devici Mariji! Če ne, grem to uro povedat temu človeku, kdo je oče njegovega tretjega sina . . ,c Montgomery si je trepetaje zakril obraz z obema rokama. a ko za to mislijo ne stoji kaka separatistična tendenca, ker po našem mnenju, je treba vendar respektirati določeno ozemlje, a Trst spada, ako ga bomo kedaj šteli, nam, Slovencem. Ne vemo, kaj je bilo pri bratih Hrvatih odločilno, da si postavijo svojo lastno šolo, ko bi jim tudi slovenska lahko "zadoščala. Toda nam ni potreba da se razburjamo, zlasti zato ne, ker bi se nam potem Lahi smejali. Dosedanje skušnje nas uče, da bomo Slovenci in Hrvatje v Trstu vedno bratsko postopali, na vseh kulturnih, narodnih in gospodarskih poljih. Hrvatska ljudska šola v Trstu bo pa tudi precej razbremenila naše slovenske Ciril Metodove šole, kar nam bi vedno le v korist, saj vidimo v tem napredek na začrtani poti — slaviziranja Trsta. .Slavisches Tagblatt ‘ začne zopet izhajati. Na Dunaju izhajajoči in lansko polletje začasno ustavljeni dnevnik „Slavisches Tagblatt11 začne v kratkem izhajati sprva kot tednik, pozneje kakor dnevnik, to pa za sIučbj da se odzove primerno število naročnikov, ker ravno pomanjkanje naročnikov je prisililo prejšnje izdajateljstvo k ustavitvi. List bo splošno informativen in bo prinašal kot tednik razne članke v slovanskem gibanju i. t. d. Redakcijski kolegij se kmalu popoloma konstituira. Gimnazijec — politični agitator. Na novomeški gimnazili študira tudi neki Klun. Ta Klun je že v Ljubljani tako dolgo uganjal klerikalno politiko, da se je gimnazijsko ravnateljstvo vkljub vsem klerikalnim prote-žerjem konečno vendarle moralo odločiti, da pošlje Kluna k znanemu klerikalnemu ravnatelju Brezniku v Novomesto. Res, pravemu možakarju je prišel črni tiček v roke. Ob času občinskih volitev v Kandiji je Klun v spremstvu svojega gospodarja čisto očitno agitiral po gostilnah po vseli bližnjih vaseh, imel navdušene govore za katoliško zmago, podpisoval pooblastila in glasovnice, z eno besedo rečeno, on je bil duša agitaciji za Zurčevo vulgo katoliško zmago. Ko je Zurc izvedel, da fantu pruli nevarnost, je ukrenil takoj vse potrebno in fantu se res ni nič zgodilo. Žu se je Klun veselil, da pride to pot pot poceni skozi, kar dobi ravnateljstvo ovadbo o agitatorskem talentu nadebudnega klerkalca. Tedaj pa so vsi klerikalni profesorji in profesorčki skočili na noge v obrambo „po kriv;ci preganjanega11. Gimnazijski katehet Ažman, o katerem je že znano, da v sličnih slučajih vedno daje potuho klerikalnim dijakom, je šel celo tako daleč, da je javno izjavil: Jaz sem zato, da se Klunu nebo nič zgodilo, pa naj reče Škrlj kar hoče. Začela se je preiskava. Nam se je o tem škandalu poročalo, pa ker nas je naš ondotni dopisnik prosil, naj o tem molčimo, smo, da klerikalci spoznajo, da smo boljši kot oni, tej prošnji tudi ugodili. Ker pa smo od druge strani zvedeli, kako nesramno preganjajo klerikalni profesorji in ravnatelj vse napredno misleče dijake, m da hočejo tega klerikalca res popolnoma pardonirati, pii naj-bolji volji tega slučaja klerikalne korupcije ne moremo zamolčati. Jednake pravice za vse ! Še vedno, Koncem ravnokar preteklega semestra so dobili letos slovenski srednješolci zopet samo nemška spričevala. Kljub temu da zlasti na Kranjskem razven na nemški gimnaziji v Ljubljani, ni niti duha o kakih Nemcev, dobivajo slovenski dijaki še vedno nemška spričevala, kjer se slovenska krstna imena na naravnost nesramen način pačijo. Skrajni čas je že, da slovensko pro fesorsko društvo napravi v tem oziru energične korake. Po vseh drugih slovanskih srednjih šolah dobivajo dijaki spričevala v svojem maternem jeziku le Slovenci tega še nismo dosegli. Ali je mogla to tako težko doseči. Mislimo da ne. Vrh tega se blišče na; slovenskih gimnazijah v Ljubljani še vedno nemški napisi. In mi vse to mirno „Proti kralju!“ je zaječal jedva slišno. »Proti kralju!“ je ponovil Lagarde, bebast od osuplosti. ^Spominjaj se, Gabrijel, je nadaljevala kraljica hladno. .Kadar zagledaš na mojih prsih rdečo rožo, vedi, da je čas. In zdaj me spremi v moje stanovanje. Gospod", je | dodala, obrnivša se proti Lagardu, „vrnite se k svojim ljudem, in storite vse, kar je v vaši moči, da se zabavajo dobro 1 . ..“ Katarina in Montgomery sta stopila v Louvre, on omahujoč pod bremenom svoje groze, ona trdna in hladnokrvna. Lagarde, ki je ostal sam, je sklonil glavo, zažvižgal v izraz preplašenega občudovanja in zamrmral : „Kralja ! . . . Hudič!. .. Kralja! . . .“ Toda s stresljajem duše, podobnim tistemu, ki z njim vojak popravi svoj torni-ster, je spravil Lagarde svoje misli v ravnotežje. Krepkih in mirnih korakov se je napotil proti ulici des Lavandieres, kjer je bila krčma pri ,Jegulji pod skalo1, k želez nemu škadronu, ki je čakal svojega gospodarja ! . . . gledamo in čakamo, da bodo napisi enkrat zginili. V tem oziru bo v resnici treba enkrat nastopiti energično. Kar je dovoljeno drugim, to mora biti dovoljeno tudi nam. Krasno. Slovenci smo sicer navajeni na skrajne persekucije naših časopisov, toda na Hrvaškem so konfiskacije dosegle sedaj gotovo rekord. Pod Čuvajevim režimom je bilo dosedaj naznanjenih že 91 konfiskacij in to od 23. januarja t. 1 naprej. — Vsak dan je povprečno po šest konfiskacij. .Hrv. Pokret“ je bil dosedaj konfiscirau 14 krat, „Srbobran“ 12 krat, „Slobodna Riječ" 12 krat, „Neues Tagblatt* 11 krat, „Obzor“ (popoldanski) 8 krat, ,Hrvatska11 8 krat, .Male Novine" 5 krat, „Hrvatske Novosti11 6 krat, „Obzor“ (jutranja izdaja) 4 krat. ,Novosti11 3 krat. .Hrvatski Narod11 3 krat „Dom* 2 krat, „Srpski Glasnik11 2 krat, „Nedeljne Novosti" 1 krat, „Agram'?r Tagblatt' 1 krat. Te številke pričajo dovolj jasno, da so Hrvati menda edin narod na svetu, ki se lahko ponaša z „najmodernejšo“ ustavo in najčistejšo tiskovno svobodo. Na zadnjem izrednem občnem zboru N. D. 0. se je, kakor znano, nastopilo proti „ne-zdravi opoziciji* zato tako brutalno, kjer je ona polagala na raznotere prireditve veliko važnost. Mi člani .nezdrave* bi nič ne bili proti temu, ko bi se nastopilo samo proti plesu; a ker si je nastopi’o proti dramatičnim predstavam, predavanjem in drugim za izobrazbo delavstva potrebnim poučnim sestankom, smo bili odločno proti. Mislili smo si, ko se je izvolilo na podlagi kršenja društvenega zakona drugi odbor, v katerem se ne nahaja niti eden opozicijonalec, da se bo v organizaciji, kakor se je na občnem zboru reklo, začelo delovati izključno le na stro kovnem polju. A zmotili smo se. Dramatične predstave in predavanja so res izostala, odpadel pa ni p 1 e s, ampak se vrši redno vsako nedeljo in tudi med tednom. S plesom si bo torej po njihovem mnenju izboljšalo slovensko delavstvo svoj bedni položaj. — Torej, sedaj še le vidijo delavci, tisti namreč — dosti jih ni — ki so nas morda po krivem obsojali, da smo Imeli popolnoma prav, ko smo povedali da se vsled tega, ker izobrazba ne nese nikakega dobička, noče nanjo polagati od strani delavskih nprijatelj^v", sedečih v osrednjem odboru, nobene važnosti. Ples pa nese, zato je potreben — seveda! izobrazba da je nepotrebna, ker nič ne nese. In ali se res dela sedaj tako intenzivno na strokovnem polju ? Prav nič. Vse spi večno spanje. Parkrat je bil že neki shod odpovedan zato, ker poročevalec ni hotel priti. Poročevalec pa zato ni prišel, ker ni imel veselja govoriti med 12 člani. Naša misel je bila dobra, zato smo hoteli reformirati, popravili bi radi, kar je bilo popraviti. To se nam ni pustilo, ampak so nas zato vrgli iz organizacije Dobr >. Nam ni nič žal. Izpolnili smo svojo delavsko dolžnost. Pri tem pa imamo zadoščenje. Delavstvo sedaj vsaj zna, kdo je podiralec. Mirno srce imamo, ker de-1 ivstvo zna, da mi propada N.D.O. nismo krivi, ampak oni, ki so že od nekdaj stremeli po tem, da se delavstvo zasužnji v imenu narodnosti, katero so nosili samo na jeziku, v srcu pa je ni bilo. Člani .nezdrave1'. Tržaška kanalizacija je res nad vso mero zanemarjena. Ponekod kar puhti smrad iz odprtin, ki so večalimanj zamašene, tako da mora priti dež ali naliv, da se odpro, ter par dnij po soparnih nalivih izpuhtevajo smrad, ki je zlasti poleti neznosen in tudi zdravju prebivalstva silno nevaren. Lega, ka-koršno ima Trst, bi pač zaslužila naravnost vzorno kanalizacijo, ker je zaledje mesta hribovito, ter gre tlak vedno do morja navzdol. Toda, kadar oddaja mesto kaka večja dela, jib oddaja po načrtih onih tvrdk, ki predloče najdražje in najnepraktičnejše proračune samo. da so — italijanske. To se pa nad prebivalstvom zelo maščuje, ker zdravstvene razmere v Trstu itak niso vzorne, kot trobenta „11 Piccolo“. Enako kot s kanalizacijo je s stranišči, ki so ponekod naravnost — kalabrežka. Odlične gostilne, da celo restavracije so prav slabo oskrbljene s stranišči, ki se dado dandanes prav moderno opremiti s prav malimi stroški. Toda gostilničar si misli, čemu naj si delam stroške, ako me nihče v to ne sili. Zato se pa kolera, tifus in druge epidemije počutijo tako srečne v tem nehigijensko oskrbovanem mestu. Ako je izbruhnila n. pr. v Italiji kolera, smo jo prav gotovo imeli čez 14 dni v Trstu, ter je trajala tako dolgo kot v Italiji. Politično društvo za Istro. Na večkratna drezanja od strani raznih faktorjev se je vendar ganilo „ Politično dru*tvo za Hrvate in Slovence v Istri*. Društvo sedaj sklicuje na pondeljek dne 26. t. m. v Opatijo občni zbor. Na dnevnem redu so volitve novega izvrševalnega odbora in debata o sedanjem političnem položiju v Istri. Justični minister in konfiskacije časopisov. Nedavno sta se pritožila češka socijalnode-mokratična poslanca Šmeral in Nemec pri justičnem ministru dr. Hochenburgerju nad brezmejno strogim konfiskacijskim postopanjem praškega državnega pravdnika. Dr. Hocbenburger jima je z le njenim lastnim cinizmom odgovoril, da se konfiskacijska prak- sa ni nikakor spremenila pod njegovim ministrstvom. Uradniki store le svojo dolžnost in če se več konfiscira, je temu kriv način pisanja časnikov. (!) Zadnji stavek bi bil v resnici utemeljen, če bi Časopisje tako surovo in demagoško pisalo, kakor je govoril in pisal nekdanji državni poslanec, sedaj justični minister dr. Hochenburger za Badeni-jevih časov. Vseslovanski časnikarski kongres v Pragi. V nedeljo zvečer je bil na Dunaju v hotelu „Zur Post‘ sestanek zastopnikov čeških in jugoslovanskih časnikarskih organizacij Letošnji kongres bi se moral vršiti v Zagrebu, ker pa na Hrvaškem sedaj vladajo tako neznosni politični odnošaji je sestanek sklenil, da se kongres na željo hrvaških Časnikarjev . premesti v Prago, kjer bo letos tudi vsesokolski zlet. Poskušen samomor. Pred par dnevi se je skušal fotografski pomočnik Franc Zgonc iz Maribora zastrupiti s fosforjem, kar se se mu pa ni posrečilo. Odpeljali so ga še pravočasno v bolnico. Vzrok poskušenega samomora je baje nesrečna ljubežen. Samomor. Dne 9. t. m. se je v Studencih pri Mariboru ustrelil bivši pomožni kovač StepiČ Zapu-ča vdovo in več otrok Požar. Pred par dnevi se je vnelo podstrešje enonadstropne hiše Jakoba Novaka v St. Lovrenca nad Mariboru. Ogenj se je nenavadno hitro razširil in napravil velikasko škodo, četudi so gasilci gasili noč in dan. Če ne bi bile sosednje hiše zelo visoko pokrite s snegom, bi se vnelo še več poslopij. Tatica h^anilnične knjižice. V Gradcu so v soboto aretirali v neki gostilni 18 letno vlačugarico Heleno Kober. Koher je ukradla nekemu potniku, s katerim je skupno stanovala, tri hranilničae knjižice. Tatico so takoj izročili sodišču. K samomoru sodnega kancelista Bortscha v Ptuju. Dosedanja preiskava je dognala, da je sodni kancelist P.ortsch, ki je pred krat-liim izvršil samomor, poneveril 10.000 K denarja varovancev, in vrh tega ponaredil še več menic. Ilortsch je doma živel jako skromno, sicer pa skrajno potratno. Pri hišni preiskavi so našli 1000 K denarja in za 1200 K raznih dragocenosti. Ker je skoro gotovo, da ;e bila o tatvinah informirana tudi njegova soproga, so jo sedaj aretirali. V silobranu. Pred dobrim tednom je šel posestnikov sin Anton Gobec in Dolenje vasi pri Brežicah v Starovas. Na potu je srečal posestnikovega sina Ignacija Novaka. Kmalu je nastal prepir, ki se je konečno razvil v pretep. Ker si Gobec r.i znal drugače pomagati, je v silobranu ustrelil na svojega nasprotnika in ga smrtnonevarno ranil. Požrtvovalnost nemških učitelj c Članici „Društva nemških učiteljic na Moravskem" so nabrale za Roseggerjev sklad nemškega šulferajna 1000 kron. Roparski umor v Marijinem Celju na Štajerskem Dne 11 t. m. ob 1 uri ponoči so orožniki prijeli dva laška delavci. Po brzojavnem poročilu iz livarne pri Marijinem Celju sta izvršila roparski umor. Po zaslugi hotelirja Budeka iz Neuberga, ki je takoj ponudil orožnikom svoj voz. se je orožnikom posrečilo roparja še pravočasno dohiteti in prijeti. Elektroradiograf „ldeal“ v Ljubljani. Spored za torek, dnč 13., sredo 14. in četrtek 15. februarja 1912: Tripolis. Vojni posnetki. Serije : XII, XIII, XVI XVII, XVIII, XVIII a, XIX in boj pri Bir-Tobrasu. (Velezanimivo; 8 serij. — Dolgost filma čez 1400 metrov. — Predvaja so poldrugo uro.) H koncu tega izbornega sporeda sledi še velekomična učinkovitost: Maks (Linder), žrtev bordo-škega vina. (Velekomično ! Velikanski smeh zbujajoče!) V soboto, 17. februarja učinkovitost Nordiskfilms Co. „Življenska laž1* senzacionalna drama in „ Poročni večer" veseloigra; velekomična učinkovitost prve vrste. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. feb. Konference ministrskih predsednikov obeh državnih polovic so se danes nadaljevale. Politični krogi splošno sodijo, da se vsa pogajanja glede vojaških reform razbijejo ob trdovratnem stališču avstrijske vlade glede armadnega poveljnega in službenega jezika, kakor tudi ob predlogih opozicije v ogrskem parlamentu. Danes z utraj je imel ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary daljše konference z ogrskim finančnim ministrom Lukacsem, ki je bil včeraj zvečer dospel na Dunaj. — Cesar je danes dopoldne sprejel avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stlirgha v daljši avdijenci, da mu je poročal o toku sedanjih pogajanj v vojaških reformnih zadevah. Pogajanja so zadela ob velike in težavne težkoče. Dosedanja pogajanja še niso pokazala prav nikake jasnosti. Velike težkoče napravlja tudi sedtj obema vladama modifikacija §-a 80 zakonskega načrta brambne predloge, ki določa uporabo razpravljalnega jezika v vojaSko-kazenskem po- stopanju. Ogrska vlada tudi ne more sprejeti z ozirom na ogrske opozicijonalne stranke §-a 3. vojaškega zakona, ki govori o razširjenju splošne vojaške dolžnosti na anektirani deželi Bosno in Hercegovino iz državnopravnega stališča, ker smatra ogrska vlada obe deželi za sestavni del de2el krone sv. Štefana. Budimpešta, 12, feb. Danes je predsednik ogrsko-hrvaške zbornice naznanil koncem seje dnevni red za prihodnjo, dne 15. t. m. se vršečo plenarno sejo. Kot prvo točko je postavil razpravo o vseh treh vojaških predlogah. K temu so se čuli prav ironični klici od strani Justhove opozizije: »Bravo! Končno začnemo delati." Političen položaj je splošno nejasen, ker vlada ne ve, na kakšen način začne opozicija z nadaljevanjem obštrukcije. Gorica, 12. feb. Danes opoldne je bil izpuščen iz zaporov tukajšnjega okrožnega sodišča Izidor Colle, bivši ravnatelj propadla goriške „Banca popo!are“. Porotno sodišče ga je bilo obsodilo na osem mesecev ječe; vsled pritožbe mu je kasacijsko sodišče znižalo kazen na 6 mesecev. Pulj 12. feb. Danes dopoldne je nastal v ulici dell’Angelo št. 3 velik požar, ki je zahteval obenem človeško žrtev. Ko je požarna bramba deloma pogasila ogenj, je neki ognjegasec med podrtinami zapazil strašno zogljenelo človeško truplo. Na obvestilo je takoj prišla na lice mesta sodna komisija, ki je konstatirala, da je zgorela 45 letna Katarina Fabro. Prejšnji dan jako pozno v noči je prišla nekoliko vinsko razposajena domov in se vlegla v posteljo s Cigareto v ustih, ker je imela splok navado kaditi v postelji. Čik ji je padel na odejo in začel po malem tleti, nakar je nastal ogenj. Berlin, 12. feb. Angleški vojni minister lord Haldane je včeraj zvečer odpotoval iz Berlina naravnost v London. Napram nekemu časnikarju se je izrazil, da je imel njegov berlinski obisk povsem zaseben značaj. O vzrokih Haldanovega obiska vlada v političnih krogih precejšnja nejasnost. Tudi se varuje splošna molčečnost o njegovih konferencah z merodajnimi političnimi faktorji Nemčije. Splošno pozornost vzbuja v vseh krogih dejstvo, da se Haldanov spremljevalec sir Ernest Čassel cel čas ni ganil iz svojega hotela. Haldane je tudi imel daljše konference z neko osebo, katere ime pa ni znano. Pariz 12. teb. Francoski senat je po daljši debati odobril francoski-nemško dogovor glede Maroka s 212 proti 52 glasovi, 38 senatorjev se je odtegnilo glasovanju, sedem jih ni došlo na sejo. Marseille, 12. — febr. Trgovski parnik" .Maria Terese“ je minulo noč vsled neprestano goste megle Zadel ob morske čeri in se potopil v bližini marseilske luke. Parnik je last paroplavne družbe Fries et comp. v Marseillu. Peterbug, 12. feb Ruski dvor je včeraj priredil na čast Črnogorskemu kralju Nikoli velik banket, katerega so se udeležili car Nikolaj, carica, carica-mati, več ruskih velikih knezov in kneginj in črnogorski princ Peter. Car Nikolaj je v posebni nazdravici izjavil črnogorskemu kralju, da bo Črnagora vedno našla v Rusiji svojo zaveznico in pod pirateljico, tudi v slučaju nevarnih bojev in kriz, Carigrad, 12. teb. Ministrski svet je danes sklenil predložiti pri otvoritvi bodočega parlamenta predlog zakona, s katerim se dvigne vojaško sodišče v Carigradu glede postopanja proti političnim zločincem. Sodišče je bilo postavljeno še za časa zadnje revolucije proti Abdul-Hamidu. London, 12. feb. Iz Novega Jorka poročajo, da vlada v mestu in po vseh krajih Zedinjenih držav neprestan hud mraz. Dnevna temperatura znaša 28 stopinj pod ničlo. Mnogo tovaren je ustavilo delo zaradi mraza. Po Novem Jorku vlada splošna draginja; premog je strašno poskočil v cenah, ker ga primanjkuje. Peking, 12. febr. V torek provizorična vlada objavi razglas, s katerim se Kitajska proglaša za republiko. Vsa pogajanja odstavljene rodovine z revolucijonarji so ostala brezuspešna. Razue vesti. * Povodenj na Portugalskem. Iz vseh strani Poitugalske prihajajo poročila o strašnih katastrofah, katere je povzročila povodenj. Najhujše je prizadeta pokrajina Guadiana. Mesto Mesto Mutola stoji popolnoma pod vodo. Tudi mnoga druga mesta so poplavljena. Nad 50.000 ljudi je brez strehe. Škoda znaša okolu 20 milijonov kron. * Eksplozija, Ravno pred odhodom dunajskega osebnega vlaka iz Pilzna je zletela v zrak železniška čuvajnica v bližini Pilzna. Neki kamnol. je namreč tako nerodno operiral z dinamitom, da je eksplodiial. Kolikor je dosedaj znano, ni bil pri eksploziji nihče poškodovan. * Obravnana proti nemškemu vohumu. V Winchestru na Angleškem se je vršila te dni obravnava proti nemškemu vohumu kapitanu Grosseju. Obravnava je bila javna, ker je državni pravdnik povdajal, da je to na Angleškem neobhodno potrebno. Vohun je bil obsojen na tri leta težke ječe. * 15 letni mohamedanec Bajrič iz Cazina v Bosni je v soboto ponoči ubil s sekiro svojega 55 let starega očeta, ki je mirno spal Povzročitelj umora je bil stričnik 15 letnega Bajriča, ki je hotel postati skrbnik Bajričevega premoženja, * Vslod slabih družinskih razmer. V Hamburgu se je v sobi starišev obesil 10 letni učenec Miliorek. Vzrok slab? družinske razmere. — V Kijevu se je iz istih vzrokov ustrelil 14 letni gimnazijec Leder. * Novi stokronski bankoci. Kakor se poroča z Dunaja, namerava vlada izdati nove stokronske bankovce, dosedanje pa potegniti iz prometa. Vzrok tega koraka je v prvi vrsti dejstvo, da ponarejalci denarja dosedanje stokronske bankovce preveč ponarejajo. * Dijaške stavke. V mnogih galiških srednjih šolah je vsled nenavadno strogih semestralnih klasifikacij, izbruhnil dijaški štrajk. V mestu Kolomea so zagrozili dijaki nekemu profesorju s smrtjo. Deželni šolski svet je mnogo razredov razpustil. V Vado-vicah je prišlo do hudih dijaških izgredov. * Rodbinska tragedija. V mestu Steglitz pri Berlinu je skušal trgovec Rosenthal sa» mega sebe, svojo soproge in obe hčerki usmrtiti s svetilnim plinom. Gospa Rosenthal in ena hčerka sta v resnici obležala na metu mrtva, dočim so moža in drugo hčerko še pravočasno rešili in odpeljali v bolnišnico. * Češki živelj v Ameriki vedno bolj in bolj napreduje, zlasti v_ gospodarskem oziru so postali ameriški Čehi pravi podporniki razdrapane domovine. Število v Ameriki bivajočih Čehov cenijo na pol miljona. Naseljevanje Čehov v Ameriko se je pričelo že 1. 1848. Najstarejše češke kolonije so v Novem Jorku in St. Louisu, dalje v državah VVisconsin, Jovva in Minnesota. Sedaj je glavno češko središče mesto Chicago, ki šteje po privatnem štetju vkrog 100.000 Čehov. Kot poljedelci so Cehi najraje v drugi polovici prejšnjega stoletja kupovali razne .farme'1 za nizko kupnino, dočim so danes tudi v Ameriki močno poskočile cene zeml|i in velja ar 75—100 dolarjev. Poleg poljedeljcev so se naselili razni češki mali obrtniki in mali trgovci. Sčasoma pa se je v Ameriki tako razvila gospodarska moč Čehov, da so začeli ustanavljati razna veleinduštrijska podjetja, veleobrti in veletrgovine. Češki priseljenec pa je tudi eden najbolj izobraženih priseljencev. Danes izhaja v Ameriki 80 čeških časopisov s 150 OoO naročniki. V zedinjenih državah je 2500 čeških društev, 500 v mestni Chicagu. Največ Čehov se je izselilo v Ameriko iz južne Češke, zlasti iz okolice mesta Tabora, kjer je svet podoben na-čemu karaenitemu krasu. Češka kolonija v Novem Jorku šteje 500 trgovcev, 20 zdravnikom, 20 lekarnarjev, 7 odvetnikov, 2 katoliški cerkvi, katoliško in protestantsko šolo in dva dnevnika. Kulturno središče češke kolonije je „Narodni dom“, ki je stal 1 rni-Ijon kron. Vseh Čehov v Nowem Jorku je 45.000 in njih skupno premoženje cenijo na več milijonov dolarjev. * Doslej neznana Shakespearova tragedija. Neki nemški v Švici izhajajoči provincialni dnevnik je prinesel naslednji inserat: ,,Mestno gledališče v St. Gallenu". V soboto, 27. januarja 1912. Zvečer ob osmih. Nizke cene. Kral Lehar. Tragedija v 5 dejanjih W. Shakespeara. Doslej smo poznali samo njegovega kralja „Learau ; no tiskarski fkrat je najbiže mislil pri zlaganju na Leharjeve vesele melodije in tako je nastala tragedija .Kralj Lehar“. * Bienerth zbolel. Nižjeavstrijski cesarski namestnik baron Bienerth je nevarno zbolel in mora ležati v postelji. * Za prijorjem čenstohovskega poslanskega samostana je, kakor se poroča iz Varšave, izdana tiralica. Varšavsko sodišče ga namreč preganja radi poneverjenja samostanskega denarja. * Smrt v Igri. V Monte Carlu je zadela med igranjem budimpeštanskega trgovca Kleina, kap. Klein se je zgrudil na mestu mrtev. Ravno pred smrtjo je priigral nekaj nad 5000 frankov. * Ruski grof. V trgu Erkner pri Bero-linu je bil minuli teden aretiran neki dozdevni grot zaradi visokih goljufij. Že od minulega le ta je bival v trgu neki tujec, ki se je izdajal „grof in ritmojster Aleksander pl. Čamovsky“. Oguljufal je zlasti razne trgovce za večje zneske. Plačal tudi ni raznih hotelskih računov. Iz šolske službe. Učiteljica je skušala na ljudski šoli svojim učenkam pojasniti pojem preteklosti sedanjosti in bodočnosti. Zato je vprašala malo Ivanko: .Danes praviš o sebi: jaz sem dete. Kako boš rekla o sebi, ko bodeš velik?, odrasla.4 — Mala Ivanka je kratko odgovorila: „J a z imam dete“. * Sežiganje mrlifiev na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo : Pokopališčna komisija je v svoji sobotni seji sprejela s 6 proti 4 glasovom predlog fakultivnega sežiganja mrličev. Proti predlogu je govoril in glasoval klerikalec duhovnik Kanter. * Milijonski dar tovarnarja svojim de* lavcem. Francoski tovarnar pl. Lioncourt, ki je sedaj opustil svoj posel, je podaril svojo tovarno za čevlje z vsemi pritiklinami in vso obstoječo zalogo svojim delavcem, ki so z prisrčnim navdušenjem sprejeli ta njegov dar. Vrednost tovarne računajo na miljon in pol kron. * Caruso — koruznik. Pred milanskim sodiščem je vložila gdč Eliza Gavelli iz Milana proti svetovnoznanemu tenoristu Carusu tožbo zaradi prekršitve ženitne obljube in sodnim potom zabteva od njega 250.000 lir odškodnine za ranjeno srce. V tožbi navaja Gavelli, da se je z Carusom že seznanila, ko je še bila prodajalničarska v neki mali tgovini Njen oče je bil nižji državni uradnik Dolgo časa je oslala hladna nasproti Carusovim srčnim težnjam, a naposled, ko Caruso le ni hotel odjenjati, se mu je udala. Uvedla ga je v krog svojih roditeljev in na prigovor je tudi zapustila mesto pro-dajalničarke. Ko se pozneje Caruso odšel v Berolin, jo je vzel seboj, kjer sta živela skupno življenje. Berolinskim prijateljem jo predstavlja za svojo zaročenko. Tožbi je Gavelli priložila neštevilno ljubavnih piesm, ki pa so čimdalje redkeje na njo prihajala, kakor hitro je Caruso odšel v Ameriko. To-žiteljica tudi omenja, da je Caruso nio in njeno obitelj sicer dvignil iz skromnih razmer, a jo je naučil povsem novega, razkošnejšega življenja, ki sedaj ne odgovarja njenim dohodkom. Za to ona toži Carusa in zahteva odškodnino. — Kakor razvidno, Caruso ima vedno dovolj originalne reklame za svoj tenor. Mali oglasi. Stavbišee v Ljubljani uffKSS kolodvora, zelo pripravno 600 u2 a Iv 35 se radi družbinskih raz er proda. Tudi na u.ale obroka, — Ponudbe: „Lepa bodočnost" na upravo „Jutra“ v Trstu. IT - x „ na periferiji Ljubljane je prodati asa 24.000 Hlod £. denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled estnega parcelacijskega načrt* i i a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. v Ljublj»ni v sredini mesta, na kri-•^LujV DiO^t/ žišču dveh cest ležeče, kjer se lahko zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni in ugodnimi pogoji pro da. _________ Tnoai-fitno akviziterje, ki bi ob obeui razpeča-AUot/l a til tJ vali „A.dresar“ sprejme pisarna „U-niveraal* v Ljubljani, Sodna ulica 4. Ženitna ponudba. lepe zunanjosti, s penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s pre uoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „Bodožnost“ na upravništ>o „Ju'ra“ v Trstu. r očan trgovski sluga, išče službe v kaki trgovini na deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel > ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana: A/lrlo dostojnemu gospodu lepo opremljena Uti tlel ht? soba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu. Odda se takoj n eblovana sob.i. Kje, pore podr. „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Pint. Tinka Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu. Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg it. 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. — — Ceniki brezplačno. — — ©© MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnfnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,od Berg-n.anna & Co., Tesen ob Elbi. — Ro i.ad stane g 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, paifi-i n erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema I „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev než-I nih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h. o;o;ojoioi.oio:^;oioio. ©00®« < 2 močna učenca, pridna, se sprejmeta pod lagodnimi pogoji v pekovsko Obrt. — Naslov pove uprava «Jutra» v Trstu. xxxxxxxx>ooooo Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster :-V-: V LJUBLJANI X Sodnijs^a ulica šL 3. '6 Dobe se jtudi izgotovljena obuvala, v Izdeluje prave gorske in letov. čevlj«. <-X>;CC\0<>X>0 O e o LO '»H CD o 3 O < pr *■* o 3 P O) sr -t p 3 • i—* • ET © © © m © © o orq Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po 4%°!o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje o. les?, deželna vlada. Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tudi na menioe in vrednostne papirje. V«V. @0001 «X eeljavoi. Vsi, ki pri petju jecljajo se lahko popolnoma ozdravijo brez zdravil, operacij, aparatov itd Postopanje odstrani tipično bojazljivo izgovarjavo in potem govori vsak kot človek s cisto govorico Zdravilni tečaj se obiskuje lahko brez vsakega motenja v službi ali obiskovanju sole Uspehe zavoda potrjuje vec sto spričeval in ocen med drugimi od rajnega ministra pl. DIPAULI, prečastitega prijorja samostana sevitov v inomostn, ravnateljstvo e. kr. državne obrtne šole v luomostu, kuratorija mestne sirotišnice za dečke v Brnu, slavnega zdravnika za živčue bolezni c. kr. vseuč. prot. dr. Fr. MIILLER v Gradcu, c. kr. dvornega svetnika KARLA. WERNER na Dunaju, sirotišnice v Bolcann, Or. med. SEARPETTI v luomostu i v mnogih pismih iz privatnih krogov, ki potrjujejo trajne ozdravljenje. Nj. prevz. hnezoškof dr. Zwerger je opetovauo izvolil nakazati našemu zavodu bolnike, ki so trpeli na slsbi izgovarjavi. Za ljubljanski tečaj se bodo sprejemale prijave due 15. 16 in 17 februarja v hotelu pri , Slonu“ v Ljubljani. Prof. Neumann ov zdravilni zavod za čisto izgovarjanje iz Gradca-Merao. „JUTHO“ se prodaja v Trstu po 4 vinarje tst n&ssle&njili tobakavnah: 0 0 0 Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, S3. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, PiaseCka, frg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, BubniC*, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedott«, Pegulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Gechini, ulica deli’ Istria, 0 0 Renčelj, ulica S. Marco, PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Fiazaa dolin Borsa IO C»»*«****■>a, t Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celorca, Barajeru Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja. — Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke* NAROČAJTE NOVI jubilejni cenik ■ 'm* —111 ni——m 11 1 iMiiii m iiiiiibiiiiw 11—mHi—Miiiiiiniiiiiii iiiihphi 11 iwi■■mih—■■ibmii Novo pogrebno podjetje Pravo* mrličev na vato krajo TJPlsrr — 001*80 štv. 47 (vos»l Piazza O. aoldOul) - Telefon 1-1-09. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbsra vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenill sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na tzbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprjemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02. s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno! Za ženin® in n evest« naj večja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj. Najboljše ure „UNION“. ------------------------------------- Največja izbira zlatnine in srebrnine. Za obilni obisk se priporoča Fran Čuden v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve. Modistinja Alojzija Vivod-Možetič oddaja radi preselitve svoj lokal na Starem trgu št. 32. Opozarja pa Se sedaj cenj. dame. da ne bode svojega modnega salona opustila, temveč ga namerava v novih lokalih znatno povečati. Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, se že v nadalje cenj. damam toplo priporoča.