SVOBODNA © SLOVENIJA
LETO (ANO) LXX (64) • ©TEV. (N°) 27	ESLOVENIA LIBRE	BUENOS AIRES • 14 de julio - 14. julija 2011
POKONČNE	Tudi Gantar odstopa
OSEBNOSTI
JANEZ JUHANT_
Nemški evangeličani so imeli v Dresdnu, najbolj ateističnem mestu dežele, svoj shod. Podobno so naši katoliški predniki pred revolucijo na katoliških shodih tehtali vernost in načrtovali katolištvo med Slovenci. Evangeličanski - malo prej tudi katoliški - kristjani v Nemčiji opravljajo pregled življenja in delovanja Cerkve v družbi. Slovenski kristjani zaradi zaostrenih razmer v družbi in zahtevnega položaja vernih v njej tak shod nujno potrebujemo, kar smo nekateri javno že večkrat rekli. Evangeličani na shodu v Nemčiji so poudarili, da je danes odločilno, da vernik postaja zgled za druge ljudi, po Jezusovi besedi, ,,naj tako sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela ...". (Mt 5,16) Danes se kristjani ne moremo sklicevati na nič drugega, saj edino človeška duhovna pristnost in zgled lahko spodbujata tudi druge, da bi temu sledili. Zgled je odločilen v Cerkvi in v družbi.
Ob dvajsetletnici samostojnosti Slovenije je bilo veliko govora o možeh in ženah, ki so zaslužni za to državo. Ob tem so se pokazale tudi stranpoti slovenske državnosti. Tako avtorji prispevkov v študentskem Tretjem dnevu in Družni-nem Slovenskem času izpostavljajo težave na poti k urejeni Sloveniji. Tehtne misli akademika Jožeta Trontelja o etičnosti gredo v smer, ki jo želim izpostaviti. Za urejeno državo potrebujemo etične oziroma po domače zgledne osebnosti. Te med nami brez dvoma so, žal pa jih ne pustimo vedno na ogled in v družbeno ter politično polje. Med njimi so tudi tisti, ki so dali življenja za to državo. Že med drugo svetovno vojno so boj za svobodo slovenskega naroda plačali z osebno žrtvijo na partizanski ali domobranski strani, saj so se uprli terorju nacizma, fašizma in komunizma. To so krvavi, a tudi nekrvavi mučenci nasilja nad slovenskim narodom. Slovenska samostojnost je tlakovana z vztrajanjem v resnici, pravičnosti in poštenosti ter ohranjanjem temeljnih človeških vrednot prstnih, neustrašenih demokratov in človekoljubov, ki so se upirali nečloveškim metodam nadziranja, ustrahovanja in omejevanja svobode ter nedotakljivosti človekovega dostojanstva, se zavzemali za človeške in krščanske vrednote in zanje bili pripravljeni žrtvovati tudi svoja življenja. Zaradi njih smo postali svobodni in neodvisni. Kdaj bodo liki Jožeta Pučnika, Janeza Svetine, Rudija Šelige in drugih rodoljubov tlakovali ulice in trge, mest in vasi svobodne Slovenije? Kdaj bo njihov zgled v naših šolskih učbenikih in v medijskih hišah usmerjal duhovni polet, posebno mladih, ki iščejo pristnih likov ter jim hrabril njihove boje z vsakdanjo družbeno-politično in povprečniško ujetostjo?
Ne spreglejmo tudi živih zgledov zavzetih mater in očetov, državljank in državljanov, ki na vzgojno-izobraževal-nem, socialnem in tudi političnem polju kljubujejo lažnosti, povprečnosti in plehkosti medijskih, gospodarskih, političnih in drugih povzpetnežev, ki jim je mar le lastna korist in slava. Žal tudi v Cerkvi zapademo zunanjemu blišču in lažnosti in izpostavljamo za krščanske osebnosti tedna, meseca ali leta ljudi dvomljivega slovesa. To je torej vprašanje pri izbiri ljudi na odločiln mesta v družbi in Cerkvi. Ne le volitve, tudi medijske in druge izbire so preskus preverjanja zgledov krščanskih in državljanskih kreposti. Preseganje karierizma in iskanje ,,pravih ljudi za prava mesta", kot rečemo, je podlaga za resnično in pošteno, skratka zdravo družbo. Šteje le dejanski zgled. Ni dobro nasedati cenenim frazam o novih ljudeh, pač pa je treba iskati izkušene, pristne in prave ter jim dati odločno podporo v prizadevanju za resnico, pravičnost in poštenost. Pregovor pravi: Povej mi s kom se družiš in povem ti, kaj si. Če tako čutimo v srcu, bomo hoteli tudi navzven. Da bi ,,čutil Slovenijo", se moram vprašati, ali čutim resnico, poštenost in pravičnost in jih želim osebno in družbeno tudi zastopati. To je temelj za prihodnost Slovenije in njenih državljanov. Kot sem dejal letos na dan državnosti v Trnovem, so zato potrebni iskrena govorica, odprt dialog in naravnanost, ki vodi k spravi. Sprava pomeni celovito priznanje resnice o preteklosti, tudi o njenih hudih jamah in breznih. Dialog je pripravljenost na vključitev čim več ljudi v te procese. Iskrenost pa je pogoj, da med nami zavlada beseda, ki ima težo in za njo stoje kritične, zgledne in pokončne osebnosti, po katerih se lahko zgledujejo tudi mladi, za katero potem lahko upravičeno pričakujemo, da bodo naša uspešna prihodnost.
Vladna kriza v slovenski vladi se nadaljuje. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je namreč za 1. september napovedal odstop s funkcije. Po napovedi odstopa s funkcije je v izjavi za javnost pojasnil, da gre za njegovo osebno odločitev in nanj v stranki Zares niso pritiskali. Zagotavlja, da bo funkcijo vestno opravljal do seznanitve poslank in poslancev z njegovim odstopom. SD je zaprosil, da kandidata za novega predsednika predlagajo v roku meseca in pol, takrat pa bo tudi vložil odstopno izjavo.
Reakcije v politični skupnosti so bile različne. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je presenečen nad Gantarjevo odločitvijo. Pričakoval je, da Gantar ,,tega sedaj ne bo storil na tak način" in da bo na funkciji ostal do konca mandata.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sporočil, da smo ,,priče shizofrenemu stanju", ko izstop iz koalicije še ne pomeni tudi dejanskega izstopa iz koalicije. To naj bi pomenilo tako za Zares kot tudi za DeSUS, saj so po Tankovem mnenju na ključnih funkcijah v DZ in državni upravi ostale številni, ki so bili imenovani iz kvote omenjenih strank.
Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa je dejal,
da ,,v tej politični situaciji presenečenj ni". O kandidatu za Gantarjevega naslednika v LDS še ne razmišljajo.
Po besedah prvaka Zares Gregorja Golobiča Gantarj-eva napoved ni presenečenje, odvisna je bila le od tega, ali bo premier Borut Pahor sledil napovedim ter v juliju vloži zaupnico.
Po besedah vodje poslanske skupine SLS Jakoba Pre-sečnika odločitev Gantarja pomeni, da bo DZ tudi čez poletje imel primerno vodstvo. Odstop je sicer „logična posledica" odločitve stranke Zares, da izstopi iz koalicije.
Po mnenju predsednika DeSUS Karla Erjavca napoved Gantarjevega odstopa poglablja politično krizo v državi. Hkrati je bil po njegovi oceni to zadnji korak, s katerim se je Zares poslovil iz koalicije. Erjavec zato ocenjuje, da nas „čakajo negotovi politični časi".
Predsednik SNS in poslanec Zmago Jelinčič ocenjuje, da bi moral Gantar odstopiti že zdaj in ne šele po 1. septembru.
Predsednik vlade Borut Pahor po odhodu s seje državnega zbora izjav novinarjem ni dajal in zaenkrat še ni komentiral Gantarjeve odločitve. Ce bo pa ta odstop pomenil, da bodo predčasne volitve že v slovenski jeseni, pa ni verjetno.
Slovenci od tu in tam
V četrtek, 30. junija, je v veliki dvorani Državnega zbora v Ljubljani potekalo že XI. Vseslovensko srečanje, ki ga vsako leto organizira Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ta srečanja je začel kot predsednik omenjene komisije poslanec Franc Pukšič, kot neke vrste stični prostor za izmenjavo idej. Omenjeni poslanec je tudi velik pobudnik, da bi izseljenci imeli svoje zastopstvo v Državnem zboru.
Letošnje zasedanje je vodil sedanji predsednik Komisije, poslanec Miro Petek. Osrednja snov, okoli katere so potekale razprave in posegi, je bila „Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zunaj njenih meja; pogled nazaj in pogled v prihodnost." Po glasbeni otvoritvi (Zd-ravljica, v izvedbi ženskega zbora Bodeča neža) je prisotne nagovoril podpredsednik državnega zbora dr. France Cukjati, nato minister dr.
Boštjan Zekš in končno še sam Miro Petek. Kulturni program je ponovno prevzela skupina Bodeča neža z dvema narodnima.
Uvodne razprave vabljenih govornikov so bile tri. Marija Ahačič Pollak je podala referat: Slovenski izseljenci - daleč od doma a vedno blizu. Marijana Sukič je razpravljala na temo Porabski Slovenci in samostojna Slovenija: od preteklosti, prek sedanjosti, do prihodnosti. Dr. Janez Dular pa: Med vizijo in uresničevanjem skrbi za Slovence zunaj Republike Slovenije.
Pred posegom prisotnih pa je bilo odprtje razstave Izseljenskega društva Slovenija v svetu z naslovom Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije in kratek kulturni program pevskega zbora Mi smo mi, iz Clevelanda.
V nadaljnje in tudi še po kosilu, na katerega so bili povabljeni vsi navzoči, so si sledili posegi rojakov z
vsega sveta. V veliki meri so v debato posegali zamejci, a ni manjkalo referatov izseljenskih zastopnikov. K besedi sta se prijavila tudi rojaka dr. Andrej Fink in Tone Mizerit, ki v Svetu vlade RS zastopata Argentino.
Ni treba še posebej poudariti važnost tega srečanja, na katerem se predstavniki slovenskih skupnosti iz vseh držav lahko predstavijo svoje gledanje na pereče probleme organizacij in zlasti njihove povezave z matico. Jasno pa je vsem, in to se je pokazalo in poudarilo v mnogih posegih, da izseljenstvo potrebuje svoje zastopnike v Državnem zboru. Dokler na poslanskih klopeh ne bodo sedeli tudi Slovenci iz tujine, bo očitna ta pomanjkljivost slovenskega parlamenta. To idejo je poudaril sam predsednik Komisije Miro Petek. Pričakujemo pozitivnih korakov v tej smeri.
tm
Obisk obrambne ministrice
Ministrica	za obrambo Republike Slovenije, dr. Ljubica Jelušič bo na povratnem uradnem obisku od petka 15. do četrtka 21. julija v Federativni republiki Braziliji in republiki Argentini. V Braziliji se bo ministrica z delegacijo udeležila tudi slovesnega odprtja 5. svetovnih vojaških poletnih iger v Rio de Janeiru, na njem pa bodo tekmovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Med obiskom v Argentini bo imela ministrica uradne pogovore na argentinskem obrambnem ministrstvu, srečala pa se bo tudi s predstavniki slovenske skupnosti.
Marija, kraljica Slovencev in Hrvatov
Na Ptujski gori je bilo v soboto 2. julija četrto slovensko-hrvaško romanje. Zbralo se je približno tisoč petsto vernikov, več kot 60 duhovnikov in 9 škofov iz obeh držav. Somaševanje je vodil mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, pridigal je varaždinski škof Josip Mrzljak.
Hrvaški katoliški radio in radio Ognjišče sta neposredno prenašala sveto mašo in pred tem skupaj pripravila uro programa, ki je potekal v obeh jezikih. Sogovorniki, med njimi nadškof Marjan Turnšek in škof Josip Mrzljak, so poudarili, da so med nami močne vezi, ki jih moramo utrjevati in poglabljati: vera v Boga in blaga priprošnja k Mariji, kraljici obeh narodov; zgodovina, žal zaznamovana tudi s prelito krvjo nedolžnih, Drinske mučenke, blag spomin na blaženega papeža Janeza Pavla II. in nedavni obisk papeža Benedikta XVI.
Skof Josip Mrzljak je v homiliji poudaril, da morda ne razumemo ravno vseh besed, ki jih drug drugemu povemo, razumemo pa Božjo govorico, besede Marije in Elizabete, razumemo tudi besede dveh še nerojenih -predhodnika Janeza (Krstnika) in Jezusa. To srečanje dveh žena in njunih sinov prebuja veselje in posebno navzočnost Svetega Duha. Spomnil je na to, da obe državi letos obhajata 20. obletnico neodvisnosti in samostojnosti. ,,Na Hrvaškem smo doseženo svobodo drago plačali. Mnogo braniteljev je darovalo svoje življenje, mnogo otrok je ostalo brez staršev, mnogo poročenih brez svojega sozakonca, mnogo staršev brez svojih otrok. Mnogi so bili izgnani iz svojih domov. Kako ne bi bili hvaležni drug drugemu za medsebojno pomoč v tako različnih življenjskih razmerah in težavah, ki so nas pestile v naši zgodovini. Naša skupna romanja so priložnost, da se tega spominjamo in drug drugemu zahvalimo."
Skof Mrzljak se je spomnil tudi vseh mrtvih, s katerimi se vedno povežemo pri sveti maši, predvsem mnogih žrtev totalitarizma, zločinskega sistema, ki je zahteval toliko nedolžnih žrtev.
Bili smo dobrodošli
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Ena značilnosti izseljenskih srečanj v Sloveniji je bila številčnost in razdeljenost (razpršenost) na podlagi ideoloških razhodov, kar je naravno in logično. To stanje je želel, ob 20. obletnici slovenske države, premostiti Urad RS za Slovence po svetu. Seveda je bilo jasno poudarjeno, da to ne pomeni, da ne bo tudi dosedanjih srečanj. Tako je ID Slovenija v svetu v nedeljo 3. julija uspešno izvedlo svoj tradicionalni Tabor.
Prvo skupno praznovanje vseh slovenskih zamejcev, Slovencev po svetu in izseljencev je potekalo v petek, 1. julija. Ves dan je bil obisk lep, vzdušje prijetno in izid, kljub prvenstvenemu poizkusu, nadvse uspešen. Obiskovalci so si lahko na različnih prizoriščih po centru Ljubljane ogledali odlične glasbene, pevske in plesne nastope. Argentino je lepo in prisrčno zastopala letošnja RAST, ki je kar dvakrat nastopila s svojim prizorom in žela navdušeno priznanje.
Od Robovega vodnjaka po Stritarjevi ulici do Tromostov-ja, in še v stran proti nadškofijski knjigarni, so se predstavile slovenske organizacije, ki delujejo doma in v tujini in slovensko kulturo širijo tudi izven meja domovine. Na lepem mestu je stala tudi stojnica Zedinjene Slovenije.
Na Prešernovem trgu in v Trubarjevi hiši literature pa so si obiskovalci lahko ogledali projekcije petih filmov in razstave o Slovencih v času osamosvajanja. Velik del je bil posvečen Argentini. V NUKu pa je potekala razstava, kjer je na panojih bilo zabeleženo in uprizorjeno delo izseljencev v prid Slovenije, v režiji SVS.
V popoldanskem času so si tudi člani vlade, s predsednikom Borutom Pahorjem na čelu, vzeli čas za obisk prireditve. V družbi pobudnika skupnega srečanja, ministra Boštjana Zekša, so si ogledali nekatere izmed nastopov slovenskih pevskih zborov in se ob stojnicah pogovarjali z rojaki iz vsega sveta. Ob stojnici ZS se je premier Pahor zapletel v prijazen pogovor s članicami RASTi.
Celotna prireditev je potekala v nadvse sproščenem vzdušju, ki ga niti popoldanski in večerni nalivi dežja niso mogli pokvariti. Zaradi vremena je protokolarni del večernega programa sicer odpadel, vendar je vrhunski koncert projekta Sozvočja Slovenije vsem pogrel srca!
Z zanimivimi in živahnimi interpretacijami slovenskih ljudskih pesmi so prisotne navdušile vokalistke Brina Vogelnik, Vesna Zornik, Irena Preda, Aphra Tesla, Eva Hren, Tinkara Kovač in članice ženske vokalne skupine Katice. Na odru je blestela tudi violinistka Anja Bukovec. Poseben gost večera, operni pevec in naš sorojak Juan Vasle, je ob spremstvu odlične zasedbe glasbenikov zbrani publiki zapel v slovenskem in španskem jeziku. Vrhunec koncerta pa je bil nedvomno skupna izvedba legendarne skladbe 'Slovenija moja dežela'. Slovenija, ki nam je to pot želela sporočiti, da smo dobrodošli doma.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Dvajset let Svetovnega slovenskega kongresa
(Od našega dopisnika)
Nekako v tistih urah, ko se je rojevala slovenska država, je zagledal luč sveta Svetovni slovenski kongres. S tem so se izpolnile sanje in načrti mnogih, ki so predvsem na vsakoletnih Studijskih dnevih Draga iskali način, po katerem bi imeli vsi Slovenci, tako v matični domovini kot v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu skupni forum.
V torek, 28. junija je bila slovesna akademija v prostorih kongresa v Ljubljani.
S pesmijo je slavje začelo in s pesmijo je končalo. Slovensko državno himno je zapel MePZ Frančišek Sedej iz Steverjana, pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki je kasneje zapel še pesmi Leži polje ravno in Lipa. Himno SSK (Slovenec sem) je zapel Slovenski oktet, kasneje pa še Domovini in Triglav. Basbaritonist Marko Fink pa je nastopil z narodno Mrzel veter tebe žene in koroško ljudsko Je pa krajčeč posvava.
Igralec in pesnik Tone Kuntner sicer ni pel, a njegova izvajanja besedil Ivana Cankarja in lastnih domoljubnih pesmi je segalo do dna duše kot pesem, ki deluje domovinsko vzbujajoče, istočasno pa blagodejno pomirjajoče.
Slavnostni govornik ob dvajsetletnici je bil akademik Zorko Simčič. Govor je bil kar prebogat, da bi ga v nekaj stavkih lahko predstavili, naj pa zato zapišemo nekaj odstavkov.
O začetkih SSK: ,,Leto 91, leto rojstva, že kmalu pa tudi prvih bolečin. Dvojnih bolečin. Enih poporodnih, normalnih, ki so pač del procesa, pa naj gre za rojstvo človeškega bitja ali kakšne nove zamisli, hkrati pa še kakšnih kolateralnih bolečin, ob komplikacijah, ki so se kmalu prikazale. Eni rojaki, doma in po svetu, so namreč bili navdušeni nad kongresom zaradi vitalne funkcije, ki so jo videli v rojstvu SSK - povezati vse sile naroda s področij znanosti, gospodarstva, kulture in to v matici, za mejo republike in v zdomstvu ne glede na politično pripadnost ali svetovni nazor. Toda tu so bili še drugi. Čeprav je v dobi 'enoumja' - kakor se danes evfemistično izražamo - tedanja partijska oblast bila pripravljena sodelovati z drugače mislečo politično zvezo, so se kmalu začele prikazovati razpoke. Ni minilo veliko, ko so se oglasili glasovi, ki so opozarjali 'na nevarnost vladajoče totalitarne ustanove, ki bo hotela spremeniti kongres v orodje svojega preživetja'. Dejstvo je, da se niso motili in da je Kongres kar še nekaj časa preživljal tudi še to drugo vrsto bolečin, ki pa so sčasoma popustile. Slovenci, od vladajočih do vladanih, smo politično dozorevali."
O slovenskem jeziku: ,,Ne nasedajmo torej žal vedno pogostejšim, zlasti mladim generacijam namenjenim glasovom o visoko kulturnih, gospodarsko močnih narodih in državah, ki pa si zaradi jezika ne belijo las: o irskih književnikih in mislecih, ki ustvarjajo v angleščini, o večini Judov, ki ne pozna hebrejščine in podobno. Različna so rojstva narodov in držav, različne usode so jim v stoletjih krojile značaj in kdaj že sama geografska lega države zahteva specifičnost reakcij in delovanja. Ne delajmo si utvar! Mi z jezikom stojimo ali pademo. In pri klicanju teh dejstev v zavest ima prav SSK, ki živi doma in po svetu, nepogrešljivo funkcijo."
O vrednotah: ,,Na vseslovenskem srečanju v Državnem zboru pred 15 leti sem poudaril, naj se oblast v domovini nikar ne prepušča skušnjavi, da bi slovenski živelj izven meja republike omalovaževala. Ne gre samo za tisoče, ki obvladujejo svetovne jezike, niti za rojake, ki zavzemajo vodilna mesta po svetovih podjetjih, poučujejo po tujih univerzah ... mislimo predvsem tudi na našo silent mayority, molčečo večino, na naše preproste ljudi izven meja republike, ki dostikrat predstavljajo najbolj žive žile slovenstva, na ljudi, ki so tudi še danes za svojo domovino, ali domovino svojih prednikov pripravljeni kaj žrtvovati. Žrtvovati ... Za nekatere žal - čista arhaika."
O prihodnjih nalogah SSK: ,,SSK čakajo seveda nove naloge. Se naprej organizirati srečanja, še naprej nuditi pomoč rojakom iz tujine, posvetiti pa se tudi pripravi novih zakonov, da bi, kakor imajo pri nas narodne manjšine zastopnike v parlamentu, tudi Slovenci izven meja države imelo svoje -sistem, ki je v mnogih evropskih državah že v praksi. Se naprej povezovati mlade iz domovine z mladimi iz sveta — koliko navdušenja se je ob takih priložnostih rodilo že doslej! Navdušenja! Kaj bolj pomembnega danes, ko je apatija, da ne rečemo letargija najbolj nalezljiva bolezen časa, in se človek množice ne zanima za nič, z nezanimanjem pa - kakor pravi Milan Komar - 'smrt potuje incognito!' ... Funkcija SSK je še posebej zgodovinska v prelomnih časih, kakršne doživljamo prav v teh dneh, ko praznujemo 20 obletnico osamosvojitve. Ne bodimo črnogledi, ne uganjajmo katastrofizma, a tudi peska si nikar sami ne mečimo v oči ... Prav Kongres je poklican, da misel o resnosti eksistence države nenehno kliče v našo zavest. ... Smo sredi razkroja, kakršnega naš narod še ni poznal. Gospodarska, politična, a še huje - moralna kriza. Kongresu - dvajsetletnemu mladostnemu drevesu, ki pa že leta rojeva sadove: vivat, crescat, floreat. Vivat: naj živi, izrabi vse svoje sile; crescat, naj raste, da na njem poženejo še nove veje; floreat, naj še bolj zacveti."
Slavju so se pridružili s pozdravi mnogi ugledni gostje. Seveda je prvi pozdravil gostujoči predsednik SSK dr. Boris Pleskovič, ki se je med drugim spomnil tudi bivšega predsednika SSK dr. Jožeta Bernika, ki se zaradi bolezni ni mogel pridružiti slavju. Iz državnih vrst sta se oglasila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Zekš in predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, prvi predsednik SSK Bojan Brezigar, predstavniki konferenc SSK za Argentino (dr. Andrej Fink), Italijo (Marjan Terpin), Kanado (Stane Kranjc), Slovenijo (Borut Korun) in Veliko Britanijo (Valentin Mohar) ter prvaka strank, ga. Ljudmila Novak (Nova Slovenija) in Janez Janša (Slovenska demokratska stranka).
Za to priliko je SSK izdal zbornik, ki ga je predstavil njegov urednik Franci Feltrin. Lično naslovnico je prispevala umetnica Tamara Burmicky.
Generalna sekretarka SSK, Sonja Avguštin, ki je prireditev povezovala, je nato še predstavila spremljevalno razstavo umetniških del rojakov po svetu, ki so v teh letih svoja dela razstavljali v galeriji SSK.
Na obletnicah ne manjka pesmi, to pa so zapeli vsi prisotni in s kupico nazdravili z željo, da bi SSK uspešno deloval toliko let, koliko je kapljic v njih.
GB
Te dni se vse vrti okoli izida občinskih volitev v prestolnem mestu. Buenos Aires je tako postal ne le središče političnega zanimanja, temveč tudi predmet živčnih računov in ugibanj o prihodnosti, medtem ko v vladnem taboru vre.
Prehud udarec. Saj so v kirchnerizmu vedeli, da bo v prvem krogu splošnih volitev v prestolnici zmagal dosedanji vodja vlade avtonomnega mesta Mauricio Macri. A njihovi računi so govorili o razliki, ki bi v najhujšem primeru dosegla 10%, in v najboljšem malo čez 5%. V takih okoliščinah so upali na uspešen drugi krog, kjer naj bi se vse „napredne sile" združile okoli senatorja Filmusa in končno gospe Cris-tini poklonile čudovit dar osvojene prestolnice. Volilni izid jih je polil z realnostjo. Razlika med Macrijem (47,2%) in Filmusom (28,7%) je bila skoraj 20%. In neverjetno je, da bi kljub vsej možni podpori „naprednih" skupin mogel premostiti to grozno razliko. Poleg tega so radikali, ki so pristali komaj na petem mestu (nekaj čez 2%) že najavili svojo podporo Ma-criju. Razočarani tretji Pino Solanas je pa svojim volivcem dopustil „svobodo vesti" glede glasovanja v drugem krogu. In tudi marsikateri odrinjeni peronist bo volil za sedanjega vladarja, ali pa se vsaj vzdržal: rane ostrega posega gospe predsednice v sestavo list se še niso zacelile. Prav v zvezi s tem je zanimivo dejstvo, da je uradna lista kirchneristov za mestne svetnike prejela komaj 14%. Vsi ostali glasovi za Filmusa so prišli iz „podpornih" list (colectoras). Jasno se je pokazalo, da je volilni vpliv mladih skraj-nežev iz skupine La Campo-ra precej manjši, kot pa so računali v vladnih krogih. S tem pa je postavljeno pod vprašaj vladno geslo, da ,,Cristina je že zmagala".
Kdo je kriv? Argentinska tradicija kaže, da hočejo biti vsi ,,očetje zmage", a nihče ,,mati poraza". Zato je razumljivo, da so v vladnem taboru v križ padale obtožbe, kdo da naj bi bil kriv. Največ očitkov je padalo na Filmusa, kateremu so očitali vse mogoče pomanjkljivosti, predvsem pomanjkanje	,,krvi" (navdušenja), kot da tega ne bi vedeli že prej. Sploh opazovalci menijo, da bi katerikoli drug vladni kandidat še bolj klavrno pogorel. Ta položaj je zavzel tudi Filmus, ki je poudaril (kar je res), da je bil to doslej najboljši vladni izid v prestolnici. A to je premalo za vladni absolutizem, ki ne prenese poraza. Filmus res ni imel lahkega položaja, sredi afer vladnih korup-cij (Schoklender & Cia.) in političnih zamer zaradi posegov gospe predsedni-
ce. ,,Kakih 5 procentov več bi lahko dobili, če nas ne bi odrinili" je neprizadeto izjavil nek sindikalist. Prav vprašanje prispevka sindikalnih glasov je vlada postavila pod drobnogled. Ne spregledajo dejstva, da je sindikalist Julio Piumatto sestopil s kandidatnega mesta za svetnika, ker so ga postavili tako zadaj, da ni imel nobenega zgleda za uspeh. V krogih La Campore sploh sumijo tudi o tradicionalnem peronizmu, da je svoje glasove preusmeril zaradi nezadovoljstva z napredovanjem mladih levičarjev.
Preveč vprašanj, a premalo odgovorov. Ni sicer na prvem mestu, a je bistveno, vprašanje razmerja med vlado in sindikati. To je gospa predsednica vzela v roke še pred sedanjim mestnim porazom. Strategija je jasna: skuša se približati organiziranemu delavskemu gibanju, a pustiti ob strani glavnega tajnika CGT. To je Hugo Moyano doslej uspešno zaviral. Ve, da gre jpri tem za njegovo glavo. Če ga pustijo ob strani bo zapadel sodnim postopkom, ki se kar kopičijo, vključno švicarske poizvedbe. Kaj bo končno storila vlada? To je velika uganka. A gre za prestiž predsednice in njeno volilno usodo. Čakajo jo tri hude preizkušnje. Najprej bodo volitve v provinci Santa Fe, kjer vse kaže na zmago socialistov. Vladni kandidat lahko celo pristane na tretjem mestu. Potem bo drugi krog volitev v prestolnici (31. julija) že skoraj odločen v prid Macriju. Končno pa volitve v provinci Cordoba, kjer kirchneri-zem niti nima kandidata. Kaj pa bodo prinesle primarne volitve, s katerimi je vlada padla v lastno past, je pa popolna neznanka. Bo gospa predsednica spremenila svoj avtoritarni nastop, spričo sedanjih dokazov, da se to drago plačuje?
Temno obzorje. Ob vsem tem se človek vpraša, zakaj se sploh tako potegujejo za krmilo, ki bo v prihodnjih latih izredno žgoče. Čeprav nekateri makroekonomski dejavniki še vedno dobro kažejo (mednarodna cena soje, visok devizni sklad ...), je stanje na mnogih področjih kar brezupno. Energetska politika, ki je ključna za vsako državo, je zašla v močvirje. Prav te dni je vlada preusmerila dodatnih 6.000 milijonov iz drugih področij na energetsko, da zamaši luknjo, ki je vedno večja. Cena goriv in zlasti elektrike je zelo pod mednarodnim nivojem, a stalni vnosi fondov za uvoz, namesto da bi se vlagalo v domače iskanje in proizvodnjo, grozi z brezupnim stanjem prihodnja leta. Medtem pa se pomanjkanje bencina pozna po vsej državi.
SLOVENCI V ARGENTINI
BALANTIČEVA SOLA
Vse najboljše, Slovenija!
Petindvajsetega junija smo Slovenci po vsem svetu praznovali 20. obletnico samostojne države Slovenije, saj je ta dan globoko vtisnjen v srce vseh, ki ljubimo Slovenijo, kot našo lastno domovino!
V Našem domu smo 25. junija čutili praznično in veselo slovensko vzdušje. Velik zemljevid, na katerem so bile naslikane slovenske lepote (delo Janeza Urbančiča), je bil obkrožen z rožami bele, modre in rdeče barve. Vsaka družina je na eno rožico prilepila družinsko sliko in napisala svoje čestitke in želje naši mladi državi. Tudi kreativni plakati in risbe so izražali ljubezen naših otrok do slovenske domovine.
Erika Poglajen, ki je povezovala to slavje, je po pozdravu oznanila prihod slovenske zastave, ki jo je nosil Tomaž Miklič, spremljale pa Milenka Urbančič in Milena Zupanc. Nato smo vsi navzoči spoštljivo zapeli slovensko himno.
Pozorno smo prisluhnili besedam Alenke Zupanc Urbančič, ki je med drugim povedala: ,,... Že kot majhni otroci smo čutili v dušah naših staršev in vzgojiteljev utrip hrepenenja in želja po svobodni
Sloveniji. Sanjali in želeli so si ustvariti svojo lastno državo, svobodno Slovenijo ... Z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo so ohranjevali slovenski jezik in slovenske navade ter jih posredovali svojim otrokom. Morali so v svet ter zapustiti svojo ljubljeno Slovenijo, ker so želeli ohraniti vero, slovenski jezik in svobodo. Branili so ideale, za katere so naši junaki - domobranci darovali celo svoja mlada življenja.
Pred 20. leti so se pa uresničile dolgoletne sanje. V Sloveniji je zasijala luč svobode.".
Številna skupina naših najmlajših se je predstavila in pod vodstvom Anice Mehle prisrčno zapela Abeceda in Poslušaj brat to pesem radosti, veselja ... Lepo presenečenje je bilo za vse navzoče to, da je to zadnjo pesem spremljala z orglami naša mlada učenka Lucijana Vombergar. Iskreno ji čestitamo,
ker je že tako zgodaj stopila na pot, ki so ji orisali njena mamica in stari oče.
Nato so nam učenci 7. in 8. razreda, pod vodstvom Ivane Tekavec, čustveno podali recitaciji Dramilo, Valentina Vodnika in Družina, Toneta Kuntnerja.
Za zaključek akademije smo vsi navzoči zapeli našo Izseljensko himno Slovenija zapojmo ti iz polnega srca ..., saj dobro vemo, da kjer bije slovensko srce, je na ta dan zaplapolala slovenska zastava in zazvenela slovenska pesem.
Ob koncu pa je spregovorila voditeljica šole, Irena Urbančič Poglajen. Zahvalila se je Bogu in vsem, ki so doprinesli, da se je dolgoletno hrepenenje slovenskega naroda lahko uresničilo. Zahvalo je izrekla tudi staršem, še posebno pa starim očetom in mamam, ki so velik zaklad svojim otrokom in svojim vnukom. Doživeto jim posredujejo ljubezen do rodne, ljubljene domovine in bogastvo njenih običajev in navad. Velik doprinos šole pa je organizirano delo Odbora staršev, ki marljivo in z veliko zavzetostjo stoji ob strani učiteljstvu in potrebam šole na sploh. Tudi Luku Štrublju, ki nam vselej dobrovoljno priskoči na pomoč z zvokom in Barbari Kržišnik, ki je sprejela fotografiranje, je šla naša iskrena zahvala.
V	sredino so starši prinesli torto in skupaj smo zapeli Sloveniji Kol'kor kapljic, tolko let. Učitelji in učenci smo bili izenačeni z belimi majicami z grbom 60-letnice naše šole. Ta je nastal po natečaju. Izbrani so bili motivi, ki so predstavili učenci: Alenka Cop, Alejandra Bergant in Ivan Urbančič. Izdelava končnega grba je bilo delo ge. Veronike Kržišnik Modic.
V	jubilejnem letu se posebno zavedamo, da moramo imeti jasne nazore in ostati trdni v vrednotah. S ponosom lahko izrazimo, da smo del svobodne Slovenije. Pred skoraj 70 leti se je nad dvanajst tisoč življenj hudo in nepravično ugasnilo. Obrodila pa je samostojnost slovenskega človeka. In, kot je tudi razmišljala Alenka Z. U.: ,,Tudi mi, kot potomci slovenskega naroda oblikujemo slovensko domovino, tudi od nas je odvisno, če bo Slovenija obstala in zacvetela v polnosti svobode".
Tako nam bo skupno delo prineslo mnogo dobrih sadov in uspehov, seveda ne samo z lastno, temveč in predvsem z Božjo pomočjo.
Veselo praznovanje je nadaljevalo ob prijateljskem pomenku in z otroškim živžavom. Skupina staršev pa je poskrbela, da smo bili dobro postreženi pri skupnem zajtrku.
Pozdravljena Slovenija, čestitamo ob 20. obletnici in ti kličemo še na mnoga leta. Bog naj te živi!!!
Lučka Bergant
Hi
M
L
J
»
y
[lir!
A

Mendoški podguverner arh.
Cristian Racconto, Miha Bajda in častni konzul RS Jože Smon
MENDOZA
Proslava 20. obletnice RS v parlamentu
V torek, 28. junija je potekalo praznovanje 20. obletnice Republike Slovenije v mendoškem provincijskem parlamentu. Prisoten je bil podguverner province arh. Cristian Racconto in tudi častni konzul RS v Mendozi g. Jože Šmon.
Na proslavi v dvorani izgubljenih stopinj, so bili navzoči otroci šole Antona Martina Slomška v narodnih nošah, dijaki in učitelji mendoških šol, konzuli drugih držav, številni Slovenci mendoškega društva in orkester ,,Musica y guerra - 4° Brigada Aerea", ki je zaigral tudi slovensko himno.
Po dviganju zastav in petje narodnih himen je podguverner podal priznanje mendoškemu konzulu. Tudi je prejel priznanje, iz rok arh. Racconta, g. Miha Bajda, v zahvalo za mnogoletno delo, kot velik povezovalec slovenske in argentinske kulture.
Jože Šmon se je v svojem nagovoru zahvalil Mendozi za podporo, ki sta jo podala vlada in ljudje med bojem za neodvisnost in ločitev od Jugoslavije v t. i. desetdnevni vojni.
,,Danes, je povezovanje držav različnih kontinentov nujnost. Evropska Unija in Mercosur sta konkretna primera dejanj voditeljev, ki gledajo preko mej svojih držav in se soočajo s težavami in izzivi, ki jih to predstavlja", je omenil.
Mendoški konzul je tudi podal nekaj besed navzočim Slovencem. ,,Za 20. obletnico slovenske države želim, da naša skupnost v Argentini ohrani bogato prejeto dediščino, jo krepi z novimi ustvarjalnimi izzivi, in tako, zagotovi živo skupnost za prihodnje čase v slovenski družbi".
Nato, so sledile besede mendoškega podguvernerja. ,,Danes praznujemo 20 let svobode v Sloveniji. Veliko Slovencev je dalo svoje življenje, da bi lahko nove generacije uživale neodvisnost, gradile svoje družine in da bi živeli kot pravi Slovenci", je poudaril Racconto. In dodal: ,,Živijo Slovenija, živijo Argentina, in čestitam vsem!".
Nazadnje sta brata Janez in Tomaž Bajda s kitaro in harmoniko zaigrala V dolini tihi. Navzoči Slovenci pa so spremljali s petjem.
V dvorani zastav, ob vhodu v parlament, je navzoča tudi slovenska, ki je bila postavljena tja lansko leto, skupaj z drugimi, ob 200. obletnici argentinske majske revolucije. 23 zastav krasi dvorano v sklopu držav, ki imajo konzularno zastopstvo v Mendozi.
Karina Marušič
Učenci in učitelji šole Antona Martina Slomška
BARILOCHE
Letošnji mesec junij bo v tukajšnji kroniki obeležen z vsepovsod navzočim pepelom, ki ga je čilski ognjenik Puyehue pričel sipati na nas v soboto, 4. junija popoldne ... To je tudi po svoje prizadelo delovanje naše skupnosti, čemur se je bilo treba primerno prilagoditi.
Proslava žrtev komunistične revolucije v Sloveniji v času II. svetovne vojne in takoj po njej se je letos vršila tretjo nedeljo v juniju - to je, na sam očetovski dan - s pričetkom v kapeli Marije Pomočnice, kjer je dušni pastir Branko Jan daroval sv. mašo obenem za vse žrtve tiste revolucije in za naše očete ter stare očete.
Nato se je proslava nadaljevala v Stanu Slovenskega planinskega društva. Najprej v vhodni veži ob spominski plošči žrtvam, kjer sta ga. Zdenka Jan in dijak Goran Magister položila venec ob spremstvu dveh deklic s svečkama in v narodni noši; nato pa s skupno molitvijo navzočih.
V dvorani se je letošnje proslavljanje vseh tistih žrtev odvijalo ob počastitvi prve, po Cerkvi povzdignjene mučeniške žrtve iz tiste dobe: blaženega Lojzeta Grozdeta, kot predstavnika vseh, ki so zaradi svoje moralne pokončnosti, poštenosti in zvestobe narodu in Bogu trpeli muke ter bili umorjeni.
Najprej so vse te žrtve počastili otroci
Naše prireditve
vrtca Ciciban in najmlajši šole Jakoba Aljaža s prinašanjem svečk na simbolično gomilo ob desni strani odra. Nato je Danica Jerovšek Mavrič prebrala uvod Zdenke Jan v sam nastop, pod geslom ,,Srce se ne boji", povzeto iz literarne zapuščine bl. Lojzeta Grozdeta. Sledili sta deklamaciji njegovih pesnitev; Pevčeva molitev (Aljaževa šola) ter In zemljo je kri polila (tečaj ,,ABC... po slovensko"). Slovenski srednješolski tečaj pa je izvedel prikaz ,,Lojze Grozde, prvi slovenski blaženi mučenec" v treh dramskih slikah-trenutkih njegovega življenja: otroškega, gimnazijskega in poslednjega, tik pred mučeništvom. Vse je bilo primerno povezano z vmesnim branjem njegovih biografskih podatkov, po zamisli in pod vodstvom Zdenke Jan. Ob sklepu te točke smo pa vsi zapeli Povsod Boga, s slavnosti prirejeno drugo kitico - v počaščenje vsem žrtvam tedanje revolucije.
Kot vedno se je proslava zaključila s skupno zapeto pesmijo Oče, mati ...
DAN DRŽAVNOSTI
Kot že običajno vsako leto, smo se v soboto, 25. junija ob 12.30 skupno s Hrvati zbrali na Paseo de Colectividades, da proslavimo XX. obletnico samostojnosti obeh držav ob navzočnosti delegacij vseh drugih evropskih narodnostnih skupnosti
v mesecu juniju
in predsednika odbora za Fiesta de las Colectividades, Alana Withingtona, predstavnikov občine, vojske, Cluba Andino Bariloche in univerze FASTA.
Slovesnost je vodil občinski sekretar za protokol Carlos Hidalgo, ki je obenem tudi predstavljal občino. Najprej so dvignili vse tri zastave omenjeni predstavnik, predsednik hrvaške skupnosti Albin Mugič in predsednik Slovenskega planinskega društva Milan Magister ob petju vseh treh himen: argentinske, slovenske in hrvaške. Nato je društveni odbornik Marjan Mavrič v imenu naše skupnosti pozdravil navzoče ter še posebno poudaril 20. jubilej rojstva svobodne in demokratične Republike Slovenije, kot sad dolgega razvoja, ki se je zaključil l. 1990 s prvimi demokratičnimi volitvami po drugi svetovni vojni in s porazom komunističnega totalitarizma. Ta pa je pustil za seboj deželo posejano z neštetimi množičnimi grobišči nedolžnih žrtev. Poudaril je, da moramo z veliko bolečino ugotavljati, da v teh dvajsetih letih ni bilo storjeno vse potrebno, in še manj v zadostni meri, za razjasnitev teh zločinov proti človeštvu. Končno je pa še poudaril hvaležnost Argentini, ki je tako velikodušno sprejela povojne svobodne Slovence, da so se mogli razviti do polnosti v vseh ozirih in tudi v zvezi s tem, da v Bariločah Slovensko planinsko
društvo že od l. 1951 predstavlja njihove ideale. Sledil je kratek nagovor predsednika hrvaške skupnosti Albina Mugiča, ki pa je to pot najbolj poudarjal čisto svežo odločbo EU o priključitvi Hrvaške Republike v bližnji prihodnosti.
Kot posebnost želimo omeniti udeležbo vse šole Jakoba Aljaža, ki je tam tudi zapela priložnostno pozdravno pesem Sloveniji.
Ker Hrvatje in Slovenci delimo isti dan kot praznik, je že vpeljana navada, da se vsako leto pogosti z zakusko vse navzoče izmenično na enem od obeh skupnostnih sedežev in to pot se je to vršilo v Stanu Slovenskega planinskega društva, za kar sta bili odgovorni gospe Marija in Vesna Mežnar.
Naj povemo še, da sta na predvečer tečaja ABC... po slovensko in srednješolski dr. Vojka Arka prekinila za dogleden čas svoj pouk in skupno proslavila ta praznik in sicer s petjem argentinske in slovenske himne. Nato je v slovenščini izrekla kratek pozdrav Sloveniji ob njenem 20. jubileju Marija Osojnik. Pozdravila jo je kot rodno domovino najstarejših poučujočih in kot domovino staršev ostalih poučujočih ali pa starih staršev učencev odn. dijakov. Nato pa je Eva Smersu Hernandez prebrala španski prevod pozdrava.
SAN JUSTO
Spominska in častna dolžnost
V	nedeljo, 12. junija je Naš dom pripravil proslavo v spomin in opomin vseh žrtev med in po drugi svetovni vojni, ko je Slovenija doživela komunistično revolucijo, po kateri je v Sloveniji nastala polstoletna politična zima.
Sv. mašo je v sanhuški stolnici za vse žrtve je daroval p. Alojzij Kukovica; pel je Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Po končani sv. daritvi smo se v prostorih Našega doma najprej ustavili pred kipom pesnika ognja in pepela, zavetnika naše slovenske šole, Franceta Balantiča. Z velikim spoštovanjem smo prisostvovali polaganju venca z napisom ,,Slava jim!", ki so ga pripadniki domobranske vojske poklonili v spomin vseh žrtev in padlih krvave komunistične revolucije.
Letos obhajamo 90 let rojstva pesnika, ki je v svojih verzih začutil lastno usodo ter usodo naroda in domovine. Zbrano smo spremljali polaganje venca in spokojno z m o I i I i v gotovosti, da je Bog pravični plačnik vsem, ki so darovali življenje v za vero in svobodo.
Ze v glavni dvorani Našega doma, smo se udeležili akademije. Dogodki v družinski okolici, v domači vasi ali širom sveta med in po drugi svetovni vojni so se globoko zarisali v srca naših staršev in dedov. Pogumno pričevanje je mlajšim rodovom izrednega pomena. Zato smo tudi izredno hvaležni za besede, ki jih ob spominskih proslavah slišimo. Letošnja govornica je bila ga. Majda Hren Ravnik. Ker je morala na potovanje, smo njen govor snemali. Ga. Majda je na vsak način želela posredovati svoja doživetja v prvi osebi. Zelo smo ji hvaležni za vsa njena prizadevanja, da bi naša spominska proslava bila res doživeta.
Sledila je odrska predstava, z globokim sporočilom, posebno namenjena mladim, katere poziva k nadaljevanju načetega dela, obenem pa k trajnemu spominu dogodkov slovenske tragedije.
V	velik ponos nam je, da so se na odru zbrali trije rodovi. Moški zbor je pod vodstvom prof.
Mirjam Oblakovi za vso pomoč.
Recitatorji so podali besedilo v lepi slovenščini, jasni izgovorjavi in globokim občutkom. Med akademijo smo prisluhnili med drugimi, pesmim Franceta Balantiča „Prošnja za besede"; ,,Epitaf" Stanka Majcna; ,,Nazaj jih pa ni", kateri odlomek pravi:
Jemal jih je dan in jemala jih je noč, a vriskali vsi so veseli in z naglji po prsih, z zelenjem v rokah Bog ve kam od nas so odpeli.
In nihče ni vprašal, od kod fantje gredo, kdo v strahu za njimi zdaj plače, in nihče ni vprašal, če vrnejo kdaj pod ljube se strehe domače.
Prisluhnili smo tudi pesmi „Kočevje" - Olga
Andrejke Selan Vombergar zapel domobranske pesmi in koračnice. Stari oče, oče in mlajši sin so skupaj nastopili kot jasno pričevanje naših korenin in vrednot.
S spretno roko in velikim talentom je besedila nastopajočim posredovala ga. Kristina Jereb Qua-lizza. Izbor besedil ter zamisel akademije je bilo delo Ivane Tekavec. Posebno želimo omeniti našo mladino in vse nastopajoče, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu za nastop. Iskrena hvala tudi našemu neutrudljivemu scenskemu mojstru g. Tonetu Oblaku za pripravo odrskega prostora, kakor tudi Claudiju Selanu in sodelavcem in tudi
Cekada; „Teharje" - Janez Kranjec; ,,Dolina zvončkov"; ,,Gori" - Simon Jenko in za konec skupno recitacijo pod imenom ,,Pesem makabej-skih bratov".
Pevcem (Draksler Franci, Godec Marjan, Grilj Marjan, Grilj Marjan st., Grilj Niko, Jelen Stanko, Malovrh Marko, Marinčič Damian, Marinčič Jani, Mehle Andrej, Modic Gregor, Modic Lojze, Mo-dic Pavle, Novak Jože, Oblak Tonči, Oblak Tone, Rovan Tone, Selan Andrej, Selan Ciril, Selan Martin, Selan Pavel, Smrdelj Ivo, Tomaževič Lov-ro, Urbančič Evgen, Urbančič Luka, Vombergar Marjan, Zupanc Dani, Zupanc Ivan) in recitator-jem (Javoršek Katerina, Kržišnik Barbara, Kržišnik Modic Tatjana, Malovrh Ani, Miklič Nadja, Ravnik Matjaž, Rovan Toni in Urbančič Marjan; mlajši recitatorji Bergant Alejandra, Erjavec Leila, Fekonja Katja, Javoršek Natalija, Malovrh Mikae-la, Mehle Marija Pavla, Oblak Cintija, Smrdelj Nadja, Trpin Lucijana, Urbančič Jana, Urbančič Milenka, Urbančič Pavla, Zupanc Milena, Bonino Danilo, Kržišnik Pavel, Malovrh Pavlek, Miklič Tomaž, Oblak Nikolaj, Ravnik Gabrijel, Ravnik Luka, Rovan Avguštin, Silvero Gabrijel, Senk Kristjan in Urbančič Matej) iskrena vam hvala!
Za konec je vsa dvorana zapela pesem ,,Moja domovina".
Rane težke zgodovine Slovenije med in po drugi svetovni vojni se še niso zacelile. Dokler bomo imeli moč, dokler bodo naša grla govorila, dokler bomo zahtevali in pričakovali priznanje naših žrtev, bo pričanje preživelih tragedije na slovenskem in njih potomcev častna dolžnost.
mit
Slovenski jezik
Lahko smo ponosni, da imamo svoj jezik -slovenščino, v sklopu vseh jezikov sveta.
V evropski zvezi ima slovenščina isto mesto kot vsi ostali jeziki. Ni veliko ljudi, ki govorijo ta jezik. A to danes ni važno.
Hudo je, da mnogo slovenskih besed umira že v sami Sloveniji, med nami pa je slovenščina kot drugi ali tretji način medsebojnega občevanja. Mi sami ji ne dajemo veljave in veličine, ki jo slovenščina ima.
Pravijo, da je slovenščina lepa kot pesem. Mnogi svetovni jeziki nimajo bogastva slovenščine. Ze jezik sam nas, majhne po številu, dela velike. In zaradi slovenščine se imejmo za velike. Jezik in narod ne bosta umrla, če bomo poskrbeli za slovenščino že v zibki naših otrok.
Jezik in naša slovenska kultura sta ohranila naš narod v vsej zgodovini in v vseh težkih časih in napadih s strani onih, ki so oboje hoteli isto napraviti. V tistih časih so oni imeli odgovornost za slovenski jezik, danes jo imamo mi.
Slovenščina je za nas zelo velika dobrina in vrednota. Mnoge narodnosti s svojo materinščino ne morejo nikamor in so si morali vzeti angleščino za svoj uradni jezik. Mi te potrebe nimamo, ne v Sloveniji in ne izven nje. Tega se včasih premalo zavedamo. Za to slovenskemu jeziku ne damo mesta, ki mu pripada in ki mu ga celo tujci priznajo. Cesar sami ne cenimo, tega nikar ne pričakujemo od drugih. Mi sami jim moramo dati prvi zgled.
Slovenščina: to je naša govorica, naš jezik. Postala nam bo bolj prijetna in bolj privlačna, če ji bomo posvetili več priznanja. Zelo nam bo koristilo branje slovenskih knjig. In za to jih tudi izdajajo. Poleg tega naj med nami, tudi za mladino to velja: ni drugega občevalnega jezika in ga bomo na isti način tudi ohranili.
Narod ne bo izumrl, dokler bo živ naš slovenski jezik. To pa je odvisno od nas.
Tudi otroci mešanih zakonov naj se naučijo, naj znajo in govorijo slovenščino. Ce nas to veliko stane, ne samo denarja, ampak velikih žrtev, je to dokaz, da je tudi slovenski jezik velika dobrina.
Mnogim sinovom in hčeram je žal, da jih starši, ali stari starši, niso naučili in se niso potrudili, da bi tudi oni znali slovenščino. Ze kot odrasli se sedaj sami učijo in trudijo za znanje enega jezika več.
Ce ljubimo narod, kar je razumljivo samo po sebi, smo dolžni ljubiti tudi njegov jezik, ki je eden najbolj važnih dokazov njegovega obstoja.
Življenje v Blejskem jezeru
Podvodni svet Blejskega jezera je zaradi bogatega življenja v njem zelo razgiban. To razkriva razstava fotografij Življenje v Blejskem jezeru, ki so jo podvodni fotografi postavili na Blejskem otoku. Velike ščuke, krapi in somi, ki plavajo v jezeru, bodo na fotografskih panojih na ogled do 4. septembra.
„Blejski podvodni svet je zelo zanimiv in enkraten," je povedal predsednik Društva za podvodne dejavnosti Bled Marjan Lakota, ki je razstavo pripravil. Pojasnil je, da so v Blejskem jezeru pogoste ribe ščuke, somi in krapi. Slednji dosežejo tudi velikost 70 centimetrov, medtem ko je bil rekorder med ribami v Blejskem jezeru več kot dva metra dolg som.
Med 16 fotografijami rib iz Blejskega jezera, ki bodo razstavljene na velikih panojih na Blejskem otoku so tudi take, ki lahko izgledajo nevarne. ,,Ven-dar pa so v resnici zelo miroljubne in se plavalcev bojijo, zato se od njih raje umaknejo," je poudarila direktorica Turizma Bled Eva Stravs Podlogar.
,,Je pa omenjena razstava verjetno edina v Sloveniji, do katere se lahko priplava in si jo je moč ogledati tudi v kopalkah," je poudarila Stravs Podlogarjeva. Lakota pa je dodal, da so razstavo na prostem ob sprehajalni poti po Blejskem otoku postavili, da je v čim bolj naravnem okolju in si gledalec lažje predstavl-
ja, kako je pod njim.
Izbor fotografij za razstavo je bil zelo težak, ker podvodnim fotografom le malokrat uspe fotografija, ki je primerna za veliko povečavo. V Blejskem jezeru sta namreč problem vidljivost in majhni organizmi, ki spremenijo način, kako fotoaparat zaznava ribo, četudi je ta v manjši oddaljenosti.
Avtorji fotografij so člani fotografske sekcije Društva za podvodne dejavnosti Bled in ljubitelji podvodne fotografije. Največ fotografij je prispeval Franc Goltez, ki v svoji zbirki hrani nekaj 1000 posnetkov iz podvodnega sveta Blejskega jezera.
„Potapljanje je velika ljubezen
do lepote narave, do stanja breztežnosti in opazovanja samih lepot. Prav te lepote najbolj zaznavajo naši podvodni fotografi in jih želijo pričarati tudi ljudem, ki jim to ni omogočeno," je poudaril Lakota.
Pri organizaciji razstave sta Društvu za podvodne dejavnosti Bled na pomoč priskočila tudi Turizem Bled in blejska župnija, ki upravlja z Blejskim otokom. Sodelovala pa je tudi blejska občina, ki je prek razpisa povabila blejska društva k pripravi tovrstnih posebnih prireditev.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
EVROPSKA POMOČ ZA POPLAVE
Evropski parlament je prižgal zeleno luč za dodelitev finančne pomoči Sloveniji iz evropskega solidarnostnega sklada po poplavah septembra lani v skupni višini 7,46 milijona evrov. Slovenska vlada je za pomoč iz omenjenega sklada zaprosila novembra lani zaradi škode ob poplavah med 17. in 20. septembrom. Neposredna škoda je bila ocenjena na 251,3 milijona evrov, kar je preseglo mejni znesek za ,,večje nesreče", ki je za Slovenijo določen pri 217,669 milijona evrov ali 0,6 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda.
ZBORNIK OB DVAJSETLETNICI
Ob 20. obletnici osamosvojitve je na pobudo slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu nastal zbornik Dvajset let samostojne Slovenije. Avtorji prispevkov v zborniku Janez Janša, Igor Bavčar, Lojze Peterle in Ivan Oman so predstavili zbornik ter hkrati podali svoj pogled na osamosvojitev.
DELNO DOVOLJENJE
Arhiv Republike Slovenije je publicistu Igorju Omerzi odobril vpogled v dokumentacijo nekdanje Službe državne varnosti (naslednica UDBE)-SDV za leti 1979 in 1980, ki se nanaša tudi na bombni atentat v Velikovcu. Omerza pa še vedno čaka odgovor na zahtevo po dokumentaciji iz obdobja med letoma 1970 in 1983.
SVETOVNI KONGRES KLEKLJARIC
Idrija bo leta 2016 gostila svetovni kongres klekljaric. Idrijska delegacija je namreč na zasedanju najvišjih organov Mednarodnega združenja za šivano in klekljano čipko (OIDFA) v francoskem Caenu uspela z argumenti in programom prepričati vrh tega združenja, da ji je zaupal organizacijo kongresa v omenjenem letu.
PO SVETU
EVROPSKE VOLITVE IN SPREMEMBE
Evropski parlament se še vedno ni odločil glede sprememb evropskega volilnega sistema. Predlog bo moral znova preučiti pristojni parlamentarni odbor. Evropski poslanci imajo sicer zelo različne poglede glede volilnih sprememb, sploh kar zadeva morebitno vseevropsko kandidatno listo in povečanje števila sedežev v parlamentu. Avtor poročila o predlogu sprememb na volitvah v Evropski parlament je britanski poslanec Andrew Duff, ki predlaga 25 dodatnih evropskih poslancev, ki bi bili neposredno izvoljenih na evropski ravni. Meni, da bi na ta način okrepili evropsko razsežnost volitev v parlament. Duff želi bolj vseevropsko volilno kampanjo, s čimer bi se tudi povečala priljubljenost edine neposredno izvoljene evropske ustanove. Da bi spremembe začele veljati še pred prihodnjimi volitvami leta 2014, bi bilo treba spremeniti pogodbo o Evropski uniji. Temu pa nekateri poslanci nasprotujejo.
PRIZNANJE SUDANA
Pol leta po referendumu in po petih desetletjih konfliktov s severom je Južni Sudan dočakal svojo neodvisnost. Rojstvo Južnega Sudana pomeni razpad največje afriške države, ki je boleč tako za sever kot za jug. Sever namreč boli izguba ogromnih nahajališč nafte, zato je že pred časom začel novo letalsko ofenzivo v Nubskih gorah. Sobotna razglasitev neodvisnosti nove afriške države in članice Združenih narodov Južni Sudan še odmeva. Med državami, ki so že napovedale njeno priznanje, je tudi Slovenija. Ameriški predsednik Barack Obama pa poudarja, da je južnosudanska razglasitev neodvisnosti zgodovinski dosežek, ki kaže - kot se je izrazil - da je luč zore zasvetila tudi po vojni.
NESREČI
Na ruski reki Volga je potonila ladja z več kot 170 ljudmi na krovu. Dva potnika so že našli mrtva, 96 pa jih še vedno pogrešajo. Zakaj je ladja potonila, še ni znano. V iztirjenju hitrega vlaka v indijski zvezni državi Utar Pradeš pa je umrlo najmanj deset ljudi, več kot sto je poškodovanih. Že minuli četrtek je v tej zvezni državi v trčenju vlaka in avtobusa umrlo 38 ljudi.
HUJŠE KAZNI ZA VOZNIKE
Evropski vozniki, ki bodo storili prometni prekršek v tujini, ne bodo več ostali nekaznovani. Izsledili jih bodo v domovini, kjer bodo tudi odgovarjali. O novih pravilih, ki so jih minuli teden potrdili evropski poslanci, se mora izreči še Svet povezave. Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu potrdil novo zakonodajo glede izterjave kazni za prometne prekrške, ki so bili storjeni v tujini. S tem želijo odpraviti vrzeli, zaradi katerih so evropski vozniki, ki so v tujini prevozili rdečo luč, vozili prehitro ali pod vplivom alkohola, ostali nekaznovani. Nova pravila morajo še soglasno potrditi ministri držav članic Unije, veljati naj bi začela najpozneje v dveh letih po sprejetju.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Franca Papeža in njegove žene ge. Agice roj. Koželj, se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Gregorij Jožef. Krstil ga je g. St. Skrbe. - V Moronu sta dobili hčerki družini Franca Likozar in Mare roj. Jenko ter Lojze Petek in njegove žene Marije roj. Kopač. Družino Dolfeta Leban in njegove žene ge. Jože Kin, v Castelarju je razveselil sin. V Churuca je bil krščen Anton Jerman, sin Ivana in Ane Vombergar. Botra sta bila Jože in Marija Vombergar. Srečnim družinam naše čestitke!
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu sta se pretekli teden poročila brata Anton Levstek z Angelco Modic ter Alojzij Levsek z Angelco Grebenc. Nevesti sta pred dnevi prišli iz domovine. Poročne obrede je izvršil ženinov brat profesor Fran Levstek, Novoporočencem naše iskrene čestitke!
SAN JUSTO
V	Našem domu je videti tudi, da so pridne roke že na delu za razširitev doma. Na desni strani doma se že vidi ogrodje za železobetonsko konstrukcijo. Prihodnje dni bo gradbeno podjetje France Benko že začelo zalivati železobetonske plošče. Železobeton-ska konstrukcija bo enonadstropna. V prvem nadstropju bo stanovanje za upravnika doma. V nadstropju bodo tudi šolski prostori. Zanje je določenih kar 100 m2 zazidanega prostora.
BARILOČE
Dne 24. junija je tukajšnja sekcija Slovenskega planinskega društva opravila svoj 10. redni letni občni zbor. ...
Za bodočo poslovno dobo se je sestavil sledeče odbor: predsednik France Jerman, tajnik Slavko Adamič, blagajnik Blaž Razinger, gospodar Jožko Simčič, odbornika: Jadran Zidar in Ivan Arnšek.
V	razgovoru o bodočem delu se je predvsem omenjalo vprašanje križa na Capilli. Novi križ je že leto dni narejen, treba ga je le še prenesti na Capillo. O tem je članstvo precej razpravljalo kot tudi o najprimernejšem času, kdaj bi se tako podjetje izvedlo.
VA
SREBRNOMAŠNIK
V	nedeljo 16. julija bo imel med Slovenci v Mendozi srebrno mašo g. Ivan Tomažič, župnik v Santa Rosa v mendoški škofiji.
SLOMŠKOV MLADINSKI ODER SE PREDSTAVI
Vse najboljše želje naj bodo pri njem ob tem njegovem krstnem nastopu!
Slomškov mladinski oder se bo predstavil prihodnjo nedeljo z mladinsko igro Kekec in Mojca.
Vodstvo Slomškovega mladinskega odra in režija te igre je zaupana ge. Emi Kessler-Blejčevi, kar brez dvoma potrjuje sigurnost našemu pričakovanju, da bomo videli kvalitetno predstavo.
jkc
Svobodna Slovenija, 13. julija 1961 - št. 28
PREDNOSTNE NALOGE
V Varšavi sta se sestali delegacija Evropske komisije s predsednikom Josejem Manuelom Barrosom na čelu in poljska vlada pod vodstvom Donalda Tuska. Gre za tradicionalno srečanje komisije in vlade države, ki prevzame šestmesečno predsedovanje EU, namenjeno razpravi o prednostnih nalogah v prihodnjem pol leta. Poljska si je zastavila tri sklope prednostnih nalog za prihodnjih šest mesecev: zagotavljanje rasti, varnosti na energetskem, vojaškem in prehrambenem področju ter odprtosti Evrope. Ena osrednjih tem med njenim predsedovanjem bo nedvomno razprava o naslednjem večletnem proračunu EU, sicer pa je jeseni pričakovati tudi podpis pristopne pogodbe s Hrvaško.
VISITA DE LA MINISTRO DE DEFENSA
La Ministro de Defensa de la Republica de Eslovenia, Dra. Ljubica Jelušič estara en vista oficial, del viernes 15 al jueves 21 de julio, en el Brasil y la Argentina. En el primer pafs, la ministro asistira a la apertura de la 5° edicion de los Juegos Militares Mundiales en Rfo de Janeiro, donde participara una delegacion de las fuerzas armadas de Eslovenia. En nuestro pafs, la ministro sos-tendra conversaciones oficiales con el Ministerio de Defensa argentino y se reunira con representantes de la comunidad eslovena. (Pag. 1)
BIENVENIDOS A CASA
Una de las caractensticas de las reuniones de la diaspora en Eslovenia, es la abundancia y la division sobre la base de las diferencias ideologicas, lo cual es natural y logico. La Oficina de los eslovenos en el extranjero quiso, para el 20° aniversario del estado esloveno, que el 1° de julio se celebrara de manera conjunta bajo el lema "Bienvenidos a casa". Por supue-sto, esto no significo que no continuaran las reuniones habituales de la diaspora. Por ejemplo, el 3 de julio Slovenija v Svetu organizo con exito su campamento tradicional. Volviendo a la celebracion central, durante toda la jornada hubo un ambiente muy agradable, en el cual los visitantes pudieron disfrutar de la musica, el canto y el baile en el centro mismo de Ljubljana. La Argentina estuvo representada los estudiantes del ultimo ano del Srednješolski tečaj - RAST XL, que actuaron dos veces y recibieron grandes aplausos. Por la lluvia se suspendieron los saludos protocolares, pero no la musica sobre el escenario. (Pag. 2)
MUCHAS FELICIDADES ESLOVENIA
Con motivo del 20° aniversario de la independencia de la republica de Eslovenia, el curso de idioma esloveno Balantičeva šola preparo una gran fiesta. Los alumnos expresaron las felicitaciones a la patria de sus abuelos en las flores que decoraron el escenario. Los mas pequenos le regalaron a Eslovenia su canto, los grados superiores participaron de los festejos con el recitado de dos poesfas. Las palabras alusivas estuvieron a cargo de Alenka Zupanc Urbančič. Los padres acercaron la torta, con las velas que todos los alumnos se encargaron de apagar. Este ano, el curso Balantičeva šola alcanzo los 60 anos y por ello estrenaron una remera con el distintivo alusivo. (Pag. 3)
LEGISLATURA MENDOCINA
El 28 de junio el vicegobernador de la provincia de Mendoza, Arq. Cristian Racconto, participo de los festejos por los 20 anos de la independencia eslovena en la Legislatura provincial. El vicegobernador entrego un reco-nocimiento al consul honorario de la republica de Eslovenia Jože Smon, como asf tambien a Miha Bajda. Vestidos en trajes tfpicos estuvieron los alumnos del colegio Anton Martin Slomšek, junto a sus docentes. Recordemos, que en el Salon de las banderas fue colocada, en el marco de los festejos por el Bicentenario de la Argentina, la bandera eslovena, junto con otros 23 pafses que tienen su representacion consular en tierras mendocinas. (Pag. 3)
NOTICIAS DESDE BARILOCHE
Desde Bariloche nos informan sobre las actividades que desarrollaron en el mes de junio, los eslovenos que allf habitan, rodeados por la ceniza que el volcan comenzo a despedir el 4 de junio por la tarde... El tercer domingo de junio, dfa del padre, recordaron tambien a las vfctimas de la segunda guerra mundial y post guerra. Del acto conmemorativo participaron los alumnos de los diversos cursos de idiomas que tienen lugar en Bariloche. Como ya es tradicion, el 25 de junio al mediodfa, celebraron junto con la comunidad croata en el Paseo de Colectividades, la independencia de ambos pafses. Ento-nando cada uno de los himnos, se izaron las tres banderas. En representacion de los eslovenos el encarga-do de izarla fue el presidente del Centro, Milan Magister. Marjan Mavrič se dirigio a los presentes por la colectivi-dad eslovena; Albin Mugic, hizo lo propio por la croata. Este ano, las delicias corrieron por cuenta de los eslove-nos. (Pag. 3)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Juhant, Marko Fink, Lučka Bergant Ustar, Barbara Kržisnik, Karina Marusič, Stane Žužek, Ivana Tekavec in Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y viernes de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
SLOVENSKE POSEBNOSTI - REGRAT
Plevel v solati
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
13. julij 2011
1 EVRO 1,40 US dolar 1 EVRO 1,36 KAD dolar 1 EVRO 5,89 ARG peso
POLETNE SPECIALNE OLIMPIJADE
Slovenski športniki so konec junija in v začetku julija nadvse uspešno nastopili na 13. poletnih igrah specialne olimpijade v Grčiji. V konkurenci 7500 športnikov z motnjami v duševnem razvoju iz 183 držav je 24 slovenskih udeležencev osvojilo sedem zlatih medalj.
PRENOVA BLOUDKOVE SKAKALNICE V PLANICI
V prostorih ministrstva za šolstvo in šport sopodpisali težko pričakovano pogodbo za začetek izvajanja del na Bloudkovi velikanki. Po dolgotrajnih revizijskih postopkih so izpolnjeni vsi pogoji za začetek del. Po skoraj desetletju se bo le začelo premikati; 16. decembra bo namreč minilo natanko deset let, odkar se je med zasneževanjem udrlo hrbtišče na stari Bloudkovi velikanki. Nekdanji ponos slovenskih smučarskih skokov je postal sramota slovenskega športa. Revizija razpisne dokumentacije in postopka izbire izvajalca je planiškemu zavodu vzela veliko dragocenega časa. Kljub temu pričakujejo, da bodo že v prihajajoči zimi na novi Bloudkovi lepotici spet videli skoke.
ZMAGA POLONE HERCOG NA ŠVEDSKEM
Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog je na turnirju v Bastadu na Švedskem v finalu premagala domačinko Johanno Larsson s 6:4 in 7:5. Dvajsetletna Mariborčanka je po uri in 47 minutah osvojila svoj prvi turnir WTA v karieri. Za prvi turnirski naslov je prejela ček za 37.000 ameriških dolarjev in 280 točk za svetovno lestvico WTA. S temi točkami se bo še bolj približala ali celo presegla svojo najboljšo uvrstitev doslej, 43. mesto, ki ga je dosegla 13. septembra 2010.
ZA DAVISOV POKAL
Slovenska moška teniška reprezentanca je izgubila dvoboj v prvi evroafriški skupini Davisovega pokala proti Italiji. Na Sardiniji so italijanski tenisači dobili igro in s tem ustavili napredovanje Slovenije v tej skupini.
MET ZA BRONASTO MEDALJO
Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak, je na atletskem mitingu svetovnega izziva laaf v Madridu v metu kladiva zasedel tretje mesto. Brežičan je dosegel 77,06 m, kar je njegov drugi izid v sezoni. Zmagal je Italijan Nicola Vizzoni (78,82 m), ki je tretji po izidih sezone na svetu (80,29 m).
ODBOJKA NA MIVKI
Slovenski odbojkarici na mivki Erika in Simona Fabjan sta v romunski Constanti na turnirju satellite pod okriljem Evropske odbojkarske zveze (CEV) osvojili drugo mesto. V finalu sta morali priznati premoč Nizozemkama Michelle Stiekema in Rimke Braakman, ki sta
zmagali po treh nizih.
OBVESTILA
ČETRTEK, 14. julija: ZSMZ vabi na mesečni sestanek ob 14.30 uri oži odbor in ob 16. uri širši odbor, v Slovenski hiši. SOBOTA, 16. julija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 17. julija: Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu San Justo.
ČETRTEK, 21. julija: ZSMZ San Martin bo imela mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Govoril
bo g. Franci Markež o romanju po Sveti deželi. Vsi lepo vabljeni!
Redna seja odbora Ze-dinjene Slovenije, on 19. 30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 31. julija: Kosilo za upokojence in prijatelje, ob 13. uri v Našem domu.
SOBOTA, 6. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. avgusta: Obletnica Hladnikove-ga doma
SREBRNA PADCA
Slovenski padalci so na tekmi svetovnega pokala v Altenstadtu na Bavarskem osvojili dve drugi mesti. V ekipni konkurenci je bila druga ekipa Ptuja, drugi pa je bil med posamezniki tudi Roman Karun.
DOBER TEK!
Triindvajsetletna Lucija Krkoč iz kraja Batuje pri Ajdovščini je na 10. evropskem prvenstvu v gorskih tekih v Bursi v Turčiji osvojila bronasto medaljo, Slovenke pa so bile ekipno pete.
Kdor Vame veruje, vekomaj ne bo umrl!
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je 3. julija odšel v večno domovino naš dragi mož in oče, gospod
Tone Kovič
Zahvaljujemo se g. dr. Juretu Rodetu za mašo in pogrebni obred. Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Zalujoči:
žena Mita Osterc;
sinovi Toni, Franci in Janez z družinami
ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires - Kresnice - Ljubljana
,,Komaj čakam na pomlad in na regrat 'v salat'," pojejo Kontrabanti v slavospevu regratu, travniški rastlini, ki v večini sveta velja za plevel, pri nas pa za priljubljeno sestavino pomladanskih solat.
Nabiralništvo pri nas še zdaleč ni mrtvo, kar je najbolj očitno spomladi, ko travnike in zelenice preplavijo nabiralci regrata. Navadni regrat, v latinščini Taraxacum officinale, je razširjena travniška rastlina, ki raste v zmerno toplih območjih po vsej severni polobli. Navkljub razširjenosti pa ga le redkokateri narod poje toliko kot Slovenci.
Večina kuharske in zdravstvene literature o regratu govori kot o zdravilni rastlini, ki ima veliko blagodejnih učinkov na telo. Ne le listi, tudi cvetovi in predvsem korenine so zelo zdravilni, krepijo odpornost, izboljšujejo presnovo, imajo izreden vpliv na čiščenje krvi, učinkujejo kot diuretik in laksativ, priporočljivi pa so tudi pri sladkorni bolezni. Iz regrata se pripravlja tudi številne pripravke, kot so čaj, tinktura, sirup in vino. Ti zdravilne sestavine ohranijo tudi v času, ko svežih rastlin ni mogoče
KOSILO ZA UPOKOJENCE IN PRIJATELJE
v Našem domu - San Justo
31. julija ob 13. uri
Prijave pri Mici: 4441-5528 ali Pavli: 4658-6157
Vsi prav lepo vabljeni!
dobiti, iz praženih in zmletih korenin pa nekateri delajo tudi nadomestek za kavo, podoben cikoriji.
V Sloveniji mu zdravilnih učinkov ne oporekamo, ne nazadnje kot prva spomladanska solata dobro očisti telo, ki se je ,,zapacalo" med zimo. Vendar pa tradicija veleva, da preveč dobrega ni dobro oziroma preveč zdravega ni zdravo, zato se regratovo solato običajno zabeli z jajci, obilico kuhanega, še toplega krompirja in s slanino oziroma z ocvirki.
Da je regrat v solati izključno slovenska posebnost, ne moremo trditi. Na jedilni list ga uvršča celo francoski kuharski mojster Paul Bocuse, ki ga tako kot slovenske gospodinje pripravlja s popečeno slanino. Zato pa obstajajo različice receptov, ki ne morejo biti nič drugega kot slovenske -recimo regrat s slanino in cvičkom. Pri tej različici prepraženo slanino zalijemo s cvičkom, prevremo in s tem prelivom zali-jemo regrat, v katerem seveda ne sme manjkati topel kuhan krompir.
NAS DOM
SAN JUSTO
vabi na
Prijateljski
asado za Madagaskar
v nedeljo, 17. julija, ob 13. uri
Lepo vabljeni! Hipolito Yrigoyen 2756
Priznanje krajem
Obstoječe pobude za priznanje evropske kulturne dediščine bo dopolnil Znak evropske dediščine. Znak naj bi poudaril pomen krajev, ki ovekoveču-jejo zgodovino Evropske unije in njen razvoj.
Evropska komisija je predstavila svoj predlog za znak evropske dediščine marca lani, 19. maja pa so Ministri za kulturo držav članic Evropske unije sprejeli dogovor o oblikovanju znaka. Podeljevanje znaka evropske dediščine se bo začelo v letih 2013-2014. Izbor bo od leta 2015 dalje potekal vsako drugo leto. Države članice bodo lahko vsakič predlagale po dva kraja, neodvisni strokovnjaki pa bodo izbrali največ en kraj na državo. Prvo podeljevanje bo izjemno, saj bodo države članice za nagrado lahko predlagale po štiri kraje.
,,Kadar pa morali bomo umreti, daj nam Marija se enkrat prejeti v Resnjem telesu Jezusa, milega nam Zvelicarja"
V globoki žalosti, a v upanju na ponovno snidenje, sporočamo, da je v torek, 7. junija, s tolažbo zakramenta sv . poslednjega olja, stopil pred svojega ljubljenega Očeta, naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Ivan Omahen
Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli na zadnjo slovo, č. g. Franciju Cukjati za podelitev zakramentov, za pogrebno mašo v cerkvi Medalla Milagrosa in obred na pokopališču.
Zalujoči:
žena: Amalija Omahen roj. Močnik; hčerki: Kristina Cecilija in Amalija z možem;
vnukinje in vnuki: Natacha, Marija del Karmen,
Ivana, Lukas in Avgusto;
brat Stanko z družino;
sestra Pepca s sinom Jožkom;
nečakinja Slavka Adamlje z družino.