Ptuj, petek, 1. septembra 2006 letnik LIX • št. 67 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Obiščite naš prenovijen spletni portal
www.tednik.si
SONČEK
08019 69
www.sonchek.conn
Imate pošto na strani 21
Aktualno
Dr. M. Zver • Šola Gruškovje •
ni samo prostor za Pobiranje mejne pridobivanje znanja takse ni več Stran 3 vprašIJivo
Stran 4
Politika Ptuj • Veni in vidi že, vici pa še ne ...
Stran 6
Po naših občinah Po naših občinah Po naših občinah Reportaže
Breg • Na
Zagrebški utopljeni v prahu in hrupu
Stran 9
Lenart • Kršitve imajo znake kaznivega dejanja Stran 8
Kmetijstvo Ormož • Tovarno želijo obdržati za vsako ceno
Stran 10
Turški Vrh • V
požaru ostali brez vsega
Stran 26
9770040197060
Gornja Radgona • 44. mednarodni kmetijsko-živUski sejem
Veliko zanimanje za ekološko pridelano hrano
Danes, 1. septembra, bo ob 18. uri v Gornji Radgoni zaprl vrata 44. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem je svoje izdelke predstavilo 1530 razstavljavcev iz 25 držav.
Med številnimi strokovnimi posveti na sejmu je Ustanova dr. Antona Trstenjaka pripravila 6. Trstenjakov forum, tema katerega je bila zdrava prehrana. Predavatelja sta bila priznana strokovnjaka dr. Martina Bavec in dr. Franc Bavec s Kmetijske fakultete Univerze v Mariboru. Dr. Bavčeva je govorila o zdravi hrani in zdravi prehrani. Kot je dejala, so najvišji standard zdrave hrane ekološko pridelana živila, ki jih kontrolirajo ustrezne ustanove, podobno kot drugod po svetu pa je zanimanje za tako pridelano hrano tudi pri nas vedno večje. Kljub temu interesu pa so visokokavostna živila pri nas težko dosegljiva, saj pridelovalci še vedno niso tržno organizirani. Na forumu je bilo med drugim povedano, da je v Sloveniji nekaj čez 1.700 ekoloških kmetij, dr. Bavčeva pa se zavzema tudi za večjo državno podporo ekološki pridelavi hrane.
V nadaljevanju foruma je dr. Franc Bavec predstavil prednosti nekaterih alternativnih, zaradi sodobnega kmetovanja skoraj že pozabljenih
Uvodnik
kmetijskih rastlin, ki pa po svojih prehranskih lastnostih močno prekašajo sodobne rastline za množično pridelavo. Kot našo na obrobje odrinjeno alternativo močno kemiziranemu rižu je na primer navedel ajdo in ajdovo kašo.
Kako spodbuditi mlade za prevzem kmetij
Okrogla miza na temo „Kako spodbuditi mlade za prevzem kmetij" je pritegnila številne udeležence, ki jim je govoril vodja Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Tomaž Cor. Poudaril je pomen pravilne vzgoje naslednikov kmetij že v zgodnjem otroštvu. „Mladim prevzemnikom je potrebno nuditi podporo na področju tehnologije, ekonomike in pravnih vprašanj, za kar se s svojim delom zavzema kmetijska svetovalna služba. Potrebna je spodbuda kmetijskemu podjetništvu in podjetniškim dejavnostim na kmetijah. Pri
Zvoni tudi ravnateljem?
Šolski zvonec je to jesen prinesel kar nekaj novosti v šolski zakonodaji. Pomembni sta vsekakor imenovanje in razreševanje ravnateljev ter nova sestava svetov zavodov. Šolski minister je prepričan, da so bili učitelji v privilegiranem položaju, zato bo svete zavodov po novem sestavljalo enako število zaposlenih-učiteljev, predstavnikov ustanovitelja in predstavnikov staršev.
Predlog je po slovenskih šolah dvignil precej prahu in med učitelji povzročil celo zbiranje podpisov, ki naj bi dokazalo, da se »prosvetni delavci« s takšnim predlogom ne strinjajo. Zanimivo. Koga se le bojijo, saj v vseh publikacijah, ki bodo v teh dneh preplavile domove šoloobveznih otrok, piše, kako dobro sodelujejo z okoljem. Praksa v medsebojnih odnosih je, da se nasvetov tistega, s katerim sodeluješ, ne braniš. Če sem malce preroški, bodo verjetno v šolah kmalu segli po drugem orožju. Kaj hitro bomo lahko slišali, da izbire ravnateljev ne gre kar tako prepustiti javnosti oziroma okolju, ampak je postopek skrajno zapleten in zahteven - skratka v skladu z običajno terminologijo - strokoven. Saj ne gre, da bi se v izbiro direktorja javnega zavoda mešali starši ali bog ne daj celo lokalna skupnost! Je pa res, da kadar beseda nanese na opremo ali šolske stavbe, običajno v šolah hitro potarnajo, da lokalne skupnosti nikakor nimajo posluha za njihovo delo ali želje. Se največkrat očitki letijo na župane. Nehote se mi ob tem poraja vprašanje: Ali res mislijo tako vsi učitelji ali le nekateri ali samo ravnatelji? Upam, da je v slovenskih šolah še vedno največ tistih učiteljev, ki si želijo predvsem vzgajati in poučevati ter delati v šolah, ki so z okoljem povezane na vseh nivojih - tudi pri imenovanju ravnateljev. Pravzaprav sklepam, da se večina slovenskih ravnateljev novosti veseli, saj njihovo imenovanje tako ne bo v največji meri odvisno od volje kolektivov (ki jim nekateri vladajo po sistemu korenčka in palice), ampak bodo upoštevani tudi dosežki, ki jih ceni okolje (lokalna skupnost in nenazadnje starši). Lahko stvar obrnemo tudi drugače: morda se prav tega nekateri ravnatelji bojijo. Zanimivo bo spremljati, kdaj se bo kateri od svetov javnih zavodov res zavedal svoje funkcije in ravnatelja vprašal »za zdravje«.
Zmago Šalamun
Foto: Mina bostaric
Državnega prvenstva lastnikov gozdov se je udeležilo 48 posameznikov in 16 ekip.
tem je pomembna podpora mladim pri udejanjanju njihovih idej. Ukrep pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij je pozitivna spodbuda s strani države, ki bi bila bolj učinkovita, če bi bila primerno velika glede na stroške, potrebe in finančno stanje slovenskih kmetij," je med drugim povedal Cor.
V nadaljevanju okrogle mize je bil govor o problemu, ki se pojavlja z obdavčitvijo rente pri ukrepu zgodnjega upokojevanja. Čeprav je ta ukrep namenjen prenosnikom kmetij, se posredno
dotika tudi mladih prevzemnikov. Rente kot edini vir preživljanja staršev, ki so obdavčene s 25 % akontacijo dohodnine, marsikoga odvrnejo od predaje kmetije mlajši generaciji. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da mlada družina, ki je prevzela kmetijo, na podlagi spremenjenega obračunavanja plačila staršev po zakonu o vrtcih zapade v znatno višji plačilni razred pri plačilu vrtca.
Izpostavljena je bila tudi stanovanjska problematika mladih na podeželju, ki niso deležni ugodnosti stano-
vanjskega sklada Republike Slovenije, povedano pa je bilo, da bi boljše razmere in ekonomski položaj na kmetiji mlade spodbudile, da prevzamejo kmetije, kar posledično pomeni ohranjanje in razvoj podeželja.
V okviru sejma številna tekmovanja
Zavod za gozdove Slovenije je organiziral 8. državno tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih sečnje v gozdu. Na 14 tekmah po Sloveniji so pred kmetijsko-živilskim sej-
mom izbrali najboljše ekipe in posameznike z območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, ki so se v Gornji Radgoni pomerili ekipno in posamično v različnih panogah (menjava verige in obračanje meča, kombiniran rez, precizen rez na podlagi, zasek in podžagovanje, kleščenje in podiranje droga na balon) ter posamično ženske. Pomerilo se je 48 posameznikov in 16 ekip. V ekipni konkurenci je slavilo Nazarje pred Slovenj Gradcem in Kranjem. V posameznih disciplinah so slavili Toni Botulen iz Maribora (menjava verige in obračanje meča), Nace Miklavčič iz Kranja (kombiniran rez), Danijel Kokalj ml. iz Kranja (precizen rez na podlagi), Marko Jelšnik iz Nazarja (zasek in podžago-vanje ter kleščenje), Marko Žgavec iz Tolmina (podiranje droga na balon) ter Berta Voler iz Nazarja (absolutna ženska konkurenca).
Ženske so se pomerile tudi v košnji s koso, ki sta ga skupaj organizirala Zveza podeželske mladine Slovenije in družba Pomurski sejem. Najbolje se je odrezala Marta Bukovec iz Društva podeželske mladine Sončnica Ljubljana. Moški so se pomerili v grabljenju sena, najboljši pa je bil Dean Kokot iz Šmarja pri Jelšah.
Miha Šoštarič
Sedem (ne)pomembnih dni
Triumf

Zadnjič so ugledni udeleženci TV razprave ob (ponovni) oprostilni sodbi domnevnih napadalcev na nekdanjega mariborskega novinarja Mira Petka na veliko govorili, ali gre pri tem za „triumf" ali „poraz" pravne države?
Vprašanje je seveda upravičeno iz več razlogov. Predvsem se je neposredno prizadeti Miro Petek že takoj potem, ko je višje sodišče v Mariboru potrdilo oprostilno sodbo murskosoboškega okrožnega sodišča, dramatično odzval z vrsto hudih obtožb na račun sodnikov, odvetnikov in tudi drugih udeležencev v sodnem procesu. Šlo naj bi za nadaljevanje nekakšne zarote proti Petku, za maščevalnost in korumpiranost sodnikov in še koga ... Znani mariborski sodnik Zlatko Ležman pa je v televizijski razpravi, nasprotno od Petka, dokazoval, da sta okrožno sodišče v Murski Soboti in višje sodišče v Mariboru lahko ob pomanjkljivih dokazih obtožnice odločili samo tako, kot sta - in da to pomeni triumf pravne države.
Surov fizični napad na novinarja
Mira Petka na Koroškem pozimi pred petimi leti, ki je ogrozil novinarjevo življenje in povzročil hude poškodbe in trajne zdravstvene posledice, še vedno na veliko odmeva. V javnosti je med drugim - tudi po zaslugi novinarjev in nekaterih nepremišljenih izjav drugih odgovornih - ustvarjeno prepričanje, da nekaterim preprosto ni do tega, da bi „afera Petek" doživela svoj dejanski razplet, da zavestno skrivajo in ščitijo napadalce in njihove morebitne naročnike.
Hkrati sta kar dva najvišja policijska funkcionarja svoj čas nastopila z dvema povsem nasprotujočima si izjavama: direktor policije je samozavestno (in samovščečno) napovedal, da napadalcem že „dihajo za ovratnik", šef kriminalistične policije pa je dvomil v uspeh akcije ... V takšnih razmerah je zagotovo delo pravosodnih organov še posebej zapleteno in še posebej odgovorno. Nastalo je ozračje, v katerem so tako rekoč vsi pričakovali „zasluženo obsodbo" obtoženih, njihovo eksemplarično kaznovanje, ne pa oprostilne sodbe. Če upoštevamo vse to, potem bi morali biti nad potezo mursko-soboških in mariborskih sodnikov
zares navdušeni. Eden izmed prvih, ki bi jih morali pri takšnem ravnanju zaščititi, bi moral biti prava pravosodni minister, ki pa je namesto tega pred nekaj dnevi samo nevtralno izjavil, da se - glede na delitev oblasti - v njihovo početje ne meša ...
Država, ki se še vedno na veliko ukvarja z resničnimi ali namišljenimi travmami zaradi „neregularne-ga" tako imenovanega političnega sojenja v nedavni preteklosti, bi morala biti še posebej tankočutna do vseh tistih aktualnih dogajanj v pravosodju (pa tudi drugod), ki imajo poseben navdih „politične-ga", z vsemi posledicami, ki so povezane s tem, tudi s političnim vmešavanjem v delo sicer „avto-nomnih" organizmov. In ravno „afera Petek" je od vsega začetka predvsem prvorazredna politična tema, s številčnimi elementi političnih iger. Če v takšnih razmerah sodiščem uspeva ohranjati svojo avtonomnost (in strokovnost), je to dobrodošlo znamenje.
To pa seveda ne pomeni, da bi morali kar tako aplavdirati sodiščem in celotnem dogajanju na pravosodnem področju, zlasti tudi v tožilstvih. Najodgovornejši v pravosodju že predolgo nekako zviška „obračunavajo" z najrazličnejšimi pripombami in kritikami v javnosti na njihov račun. Zadnji čas pa čedalje pogosteje sporočajo, da se na vse to niti ne mislijo odzivati. Takšnega stališča preprosto ni
moč sprejeti, čeprav ga ponekod očitno že udejanjajo. Pred meseci je poslanec in vodja Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič na TV na veliko govoril o „korumpiranosti" obalnih tožilcev, vendar se na te navedbe nihče od pristojnih preprosto ni odzval ... Zavračanje oziroma podcenjevanje takšnih obtožb zgolj z nekakšnim molkom in z nekakšno strokovno „vzvišenostjo" ni dopustno. Vsaka javna izjava, vsaka javna razprava, ki je povezana s funkcioniranjem pravne države, zahteva ustrezen odmev in ustrezno kvalifikacijo. Zato tudi najnovejše, izjemno hude obtožbe Mira Petka na računa slovenskega pravosodja ne morejo ostati brez odgovora, brez ustreznega razjas-njevanja in predvsem dokazovanja, kaj je res.
V pravosodnih organih imajo veliko utemeljenih očitkov v zvezi s pomanjkljivim (ali enostranskim in premalo strokovnim obravnavanjem) vprašanj s tega področja v javnosti. Prav zaradi tega se ne morejo in ne smejo zapreti v molk. Po drugi strani pa bi bilo prav, da bi tudi v odnosih med policijo tožilstvi in sodišči zahtevali maksimalno strokovnost in doslednost. Včasih se namreč zdi, da so v pravosodju vendarle bolj „razumevajoči" do problematičnih potez, napak in izjav v lastnih vrstah, veliko manj pa drugod v javnosti.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikgradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom
Šola ni samo prostor za pridobivanje znanja
Danes se pričenja novo šolsko leto. O letošnjih novostih in spremembah ter drugih aktualnostih, povezanih z novim šolskim letom, smo se pogovarjali z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom.
Gospod minister, danes se pričenja novo šolsko leto. Zakaj letos v petek, kajti že stari pregovor pravi, da je petek slab začetek?
"Upam, da v tem primeru to ne bo veljalo. Res smo se letos odločili, da se je pouk začel danes, 1. septembra, kot je to običajno. Glede na to, da imajo naši otroci zelo malo dni pouka na leto v primerjavi z vrstniki po svetu in v Evropi, smo se odločili, da bomo začeli pouk kar v petek. Težko je najti dneve za nadomeščanje in prepričan sem, da bodo vodstva šol lažje izpolnila svoje obveznosti in cilje."
Z novim šolskim letom je povezanih tudi nekaj sprememb. Katere ste uvedli v letošnjem šolskem letu?
"Teh sprememb je kar veliko. V vse šole smo poslali okrožnico s poudarki in ključnimi spremembami. Kar nekaj sprememb zakonodaje je v igri. Med drugim v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja spreminjamo sestavo svetov zavodov, kakor tudi vlogo ministra pri imenovanju ravnateljev. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo si mora svet pred imenovanjem kandidata za ravnatelja namesto dosedanjega soglasja pridobiti le njegovo mnenje. Centraliziran sistem je slab, zato sem se odločil, da to končno odločitev ali največjo moč pri izbiri kandidata prenesemo na svete zavodov, ki so sestavljeni iz predstavnikov lokalne skupnosti, staršev in učiteljev. Novela uvaja tudi sistem enakopravnega soodločanja vseh dejavnikov v šolskem sistemu. Po novem so v svetu zavoda enakopravno zastopani predstavniki ustanovitelja, delavcev in staršev. Do sedaj so bili delavci - učitelji v privilegiranem položaju, kar je nek relikt samoupravljanja iz prejšnjih časov in tudi v Evropi ni to prevladujoča praksa.
Je še nekaj drugih novosti. S spremembami in dopolnitvami Zakona o gimnaziji se veljavni zakon v glavnem dopolnjuje z rešitvami, ki bistveno ne pose-
gajo v konceptualno ureditev gimnazijskega izobraževanja, temveč zagotavljajo ustreznejše pogoje za uresničevanje in varstvo pravic in obveznosti dijakov, ki se izobražujejo v gimnazijah. V osnovni šoli uvajamo tudi možnost, da šole same izberejo dve ali tri ocenjevalna obdobja, ne glede na izbrano obliko morata biti v vsakem ocenjevalnem obdobju ustna in pisna ocena. V osnovni šoli smo uvedli letos tudi fleksibilni predmetnik, kar pomeni, da bodo lahko v panelih šole organizirale izvajanje tistih predmetov, ki imajo manjše število ur. S tem bomo šolam omogočili večjo avtonomijo pri organizaciji pouka in večjo fleksibilnost pri organizaciji samega dela. Strokovnjaki pravijo, da gre za pozitivne učinke, ker se učenci več naučijo pri koncentriranem število ur kot pri eni uri tedensko čez celo šolsko leto. V perspektivi bomo morda še povečali fleksibilnost pri določenem predmetniku celo na zadnjo triado. Tako bi lahko nek predmet, ki je samo v enem razredu, učili v kateremkoli letniku ene triade.
Pomembna novost ali najpomembnejša so različne oblike diferenciacije. Pred leti so uzakonili samo eno obliko zunanje diferenciacije, to je nivojski pouk, kljub temu da so v nekaterih državah ukinili nivojski pouk kot edino predpisano obliko diferenciacije. Mi se zgledujemo po skandinavskih državah, ki omogočajo razne oblike. Nekatere šole so pogumno pristopile k vsem tem novostim, druge bodo ohranile nivojski pouk. Zame je pomembno, da se šole same odločijo, katera oblika je za njih glede na njihove kadrovske in prostorske potenciale najprimernejša. Prepričan sem, da šola bolje pozna razmere in lažje zbere pot do cilja, ki pa mora biti enak povsod po Sloveniji, saj ga jasno opredeljujejo standardi znanj, ki jih morajo učenci dobiti."
Te novosti veljajo s tem šolskim letom. Kako je s sveti zavodov? Ali bodo po-
Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver
novno razpisane volitve v svete zavodov?
"Ne, to se bo spreminjalo z zaključkom mandatov. Menim, da je ta sprememba potrebna, še zlasti zato ker sveti ravno s to novelo zakona dobivajo večjo vlogo. Želim tudi, da je ravnatelj nekoliko bolj neodvisen od volje kolektiva. Včasih pride do kolizije interesov med šolskim menedžentom in delavci in takrat je prav, da se vodstvo ne počuti kot ujetnik zaposlenih. Odnosi med učitelji in ravnateljem morajo biti dobri, saj je ravnatelj svojevrsten pedagoški vodja, ki opravlja tudi pedagoško funkcijo in ne samo me-nedžersko-upravljavske. Šola ni podjetje, vendar mora biti vodena gospodarno."
Govorila sva o vsebinskih novostih. Kakšne so prostorske, saj ministrstvo precej sredstev vlaga tudi v gradnjo šol? Koliko učencev bo letos stopilo v nove šolske stavbe?
"Veliko, saj jeseni praktično vsak dan odpiramo kakšno novo ali adaptirano ali dograjeno šolsko poslopje. Tega je veliko, saj slovenska država precej vlaga v izboljšanje materialnih pogojev dela. S prvim razpisom (1999-2000) nismo uspeli in ta
razpis nadaljujemo. Čez kakšno leto ali dve bo nov razpis, kjer bomo evidentirali nove potrebe za gradnjo šol, čeravno smo že sedaj po nekaterih kazalcih nad evropskim povprečjem. Naša država veliko daje za šolstvo, velik del tega denarja je za plače, ki so zelo dobre. V šolstvu so najboljše plače v javnem sektorju, ker še dodatno plačujemo četrti aneks. V vrtcih so v okviru tega plače še višje. Kljub temu smo v zadnjih dveh letih povečali sredstva za investicije in stabilizirali smo šolski sistem, saj sem ob prihodu na ministrstvu našel zelo veliko finančno luknjo.«
Kako je v letošnjem šolskem letu z učbeniki in z vojno med ministrstvom in založniki?
"Pri založnikih prednjači Ro-kus, ki poskuša spor internaci-onalizirati. Ta teden se bom sestal z generalnim sekretarjem asociacije založnikov g. Špetom in bom poskušal pojasniti nekatere zadeve, očitno ima o situaciji v Sloveniji Evropa vključno z njim napačne informacije. Temeljni motiv založnikov je profit, jaz pa moram braniti nacionalni interes ali interes staršev. Starši smo vedno kupovali in precej obremenjevali svoj družinski proračun z ogromno učbenikov in tudi precej delovnih zvezkov, ki včasih nikoli niso bili uporabljeni.
S spremembo pravilnika in novelo zakona smo želeli določiti učbenike, ki jih potrdi strokovni svet, vse ostalo določi učitelj. To pomeni, da so v katalogu A so nanizani učbeniki, v katalogu B pa tudi delovni zvezki. Prejšnja leta je bilo to skupaj in starši smo se večkrat motili in kupovali oboje. S to manipulacijo so računali založniki, a smo jo mi letos odpravili in ravno ta prenos delovnih zvezkov iz kataloga A v katalog B je kamen spotike.
Želimo pomagati staršem, zato smo povečali dotacijo države za nakup učbenikov za na klop, za katero bo porabljena skoraj milijarda pomoči. Tako ne bo treba učencem nositi
težkih torb, saj bodo nekatere učbenike imeli kar v šoli. Z ohranjanjem učbeniških skladov smo razbremenili tudi družinske proračune. Ravno učbeniški skladi so druga točka spora z založniki, ker ti menijo, da se s tem na nek način kršijo pravila trga. Mi menimo, da imamo pravno podlago za delovanje učbeniških skladov."
Kako pa je z zasebnimi šolami, saj je vaša izjava o zasebnih šolah v javnosti dvignila precej prahu?
"Primerjalno gledano s skandinavskimi ali s srednjeevropskimi ali anglosaksonskimi državami ima Slovenija izjemno malo zasebnih šol. To je bil vzrok, da sem že večkrat izrazil željo, da bi se v Sloveniji ustanovilo več zasebnih šol. Želja ni dovolj, na tem področju moramo nekaj storiti in tako poskušamo odpraviti razne sistemske ovire pri razvijanju zasebnega šolstva v Sloveniji, ki jih poznamo in so evidentirane. S spremembo zakonodaje prihodnje leto bomo verjetno odpravili tudi te ovire.
Sem edini minister, ki do sedaj ni uvedel nobene zasebne šole, kljub temu mi pripisujejo zasebno šolstvo. Moji predhodniki so zelo pogumno ustanavljali katoliške gimnazije in še druge šole ter niso bili predmet takšnih kritik. Menim, da je zasebno šolstvo dobro, zato ker je neki dodaten korektiv javnemu šolstvu - javni mreži in tudi javna mreža bi se s konkurenco bolje razvijala in zagotovo tudi bolje opravila svojo nalogo. Če bi imeli več zasebnih šol, je to svojevrsten pritisk na kakovost javne šole. Zasebne šole so se doslej izkazale kot izjemno kvalitetne.
Katoliška cerkev si želi osnovno šolo in glede na to si želim, da ji to uspe in mi ji bomo pri tem pomagali. Nenazadnje imajo starši in tudi učenci pravico izbirati šolo v skladu s svojim svetovnim in religijskim nazorom. To je sodoben standard in Slovenija bo morala po tej poti. Res je, da resursi ravno niso veliki, saj tudi katoliška cerkev, ki se nam včasih zdi najmočnejša, nima ravno toliko resursov, da bi njene šole nastajale kot gobe po dežju. Vesel bom, če jim v tem mandatu uspe ustanoviti vsaj eno osnovno šolo, mogoče dve, kaj več pa bo katoliška cerkev težko organizirala. Ne gre samo za katoliško cerkev kot neka civilno družbena pobuda, želel bi si, da bi bilo več šol zlasti na področju srednjega poklicnega izobraževanja. Tu res potrebujemo večjo vključitev ne samo zasebnikov, ampak tudi podjetij ali gospodarstva v šolski sistem. Želel bi, da imajo velika znana slovenska podjetja svoje šole, da bi dobile koncesijo in take poklicne šole bi zagotovo bile veliko boljše kot tiste, ki jih ustanovi država iz državnega vrha. Nenazadnje moramo gospodarstvo veliko bolj vključiti v pripravo učnih
načrtov. Letos smo spremenili zakon in je to omogočeno. Skratka poklicno izobraževanje moramo spraviti v večjo odvisnost od potreb gospodarstva, šele takrat bomo lahko rekli, da je slovenska šola odzivna na potrebe gospodarstva. Ta hip je premalo. Ni dovolj, da Gospodarska zbornica sodeluje v nekaterih organih pri odločanju in kreiranju šolske politike, podjetja se morajo vključiti v samo izvedbo procesa pedagoškega dela zlasti prakse."
Kaj bi dejali ob koncu najinega pogovora ob današnjem začetku šolskega leta?
"Najprej bi želel opozoriti vse starše in tudi šole, da poskušajo te prve dne zelo veliko pozornosti dajati varnosti otrok. Otroci pridejo prvi dan v šolo še dokaj razposajeni, še vedno so z eno nogo v počitniškem sproščenem času in ravno v taki trenutkih se lahko spozabijo in naredijo kakšen prekršek, pride lahko do hudih posledic. Želel bi, da starši in tudi učitelji pokažejo zlasti prvošolčkom pot v šolo in da temeljito skupaj z otrokom proučijo pot, vse možne čeri, nevarnosti na poti, zlasti prehode za pešce ali kakšne druge prometne točke, kjer lahko pride otrok v stik z ostalimi udeleženci v prometu.
Prvi dnevi naj bodo čimbolj sproščeni, da otroci ne vidijo šole kot neke kasarne, ampak kot prostor, kjer se imajo možnost tudi sprostiti in poveseli-ti. Šele takrat, ko bodo učenci maksimalno sproščeno, bodo lahko od sebe dali največ. Želim, da šola ni le prostor, kjer gre za nek transfer znanja od učitelja do učenca, ampak je to prostor, kjer lahko vsak učenec, vsak posameznik uresničuje svoje želje, tudi svoje potenciale. Torej ne samo tisto, kar je dano s strani enega, ampak šola mora zaznati posameznikove potenciale in sodelovati pri tem, da uresničuje te svoje potenciale, cilje in želje. Šele takrat bo učenec vzel to šolo za svojo. To pa bo težko brez čim večje vključenosti staršev v šolski sistem. Zlasti v vzgojnem vidiku so starši nepogrešljiv element. Večkrat smo rekli: vzgoja naj bo doma, učenje naj bo v šoli, vendar takšna delitev dela v sodobni šoli ni mogoče postaviti. Tudi doma se učimo in vzgajamo in hkrati se tudi v šoli poleg učenja vzgajamo. In ravno pri tej vzgoji morajo starši in učitelji držati skupaj, tako da ne bo učenec že v zgodnji mladosti dobil nekega dvojnega sistema vrednot, zlasti vzgojnih. Če bi v šolo vrnili zdrav sistem vzgoje, bi seveda rešili še marsikateri drug problem, ki nastane pri mladih zlasti v obdobju adolescence. Torej šola ni samo prostor za pridobivanje znanja, ampak tudi prostor, kjer naj učenci dobivajo še druge veščine, vrline, skratka 'opremo', ki jo potrebujejo skozi življenje."
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Gruškovje • Pobiranje takse ni več vprašljivo
Na tankem ledu
Podlehniški svetniki so že na julijski seji pod vodstvom preminulega župana Vekoslava Fri-ca sprejeli sklep o sprejetju novega odloka, na osnovi katerega naj bi ponovno uvedli pobiranje ekološke takse na MMP Gruškovje.
Na izredni avgustovski seji je tako v. d. župana Anton Žerak svetnikom ponudil v sprejetje (ali zavrnitev) sklep o izvedbi pobiranja ekološke takse, pri čemer je povedal: »Če je bil tovrsten odlok že sprejet, potem je čas, da ga tudi realiziramo. Seveda pa se moramo pri tem zavedati več stvari; prvič je odprto vprašanje, kdo je dolžan plačevati to takso in kdo ne, nadalje se moramo vprašati, kakšne sankcije - če sploh kakšne - nam lahko zaradi tega sledijo in kdo občino sploh lahko sankcionira, in drugič: za morebitno sprejetje sklepa o izvedbi pobiranja takse smo in bomo odgovorni vsi. Tveganje pri tej zadevi ni majhno, saj je znano, da država temu ni naklonjena. Vendar če je bil takšen odlok že sprejet, je naša obveza, da ga izvedemo še v praksi.«
Žerak je ob tej razlagi še dodal, da bi v primeru (ponovne) prepovedi država morala zagotoviti drugi vir financiranja, saj naj bi bila ekološka taksa glede na dejansko degradacijo okolja upravičena in hkrati tudi zelo pomemben vir dohodka tako za njihovo občino kot tudi za vse tiste, ki se ubadajo s podobnimi težavami oz. »gostijo« na svojem območju tako frekventne in velike mejne prehode.
Na vprašanje, komu pobirati takso in komu ne, je odgovoril svetnik Milan Vidovič: »Že prej je veljalo - in to ne le na našem prehodu, da takse ne plačujejo domači, slovenski avtoprevozniki, pa tudi ne tisti iz obmejnih krajev preko meje, saj morajo zaradi narave svojega dela večkrat
Žetalski župan Anton Butolen je bolj previden: »Počakali bomo na odgovor ustavnega sodišča, če bo prišel v kratkem, sicer pa se moramo zavedati, da stopamo na tanek led.«
dnevno preiti mejni prehod v Gruškovju. Menim, da je izvzetje le-teh upravičeno.«
Skoraj gotovo Eko-taks, provizija pa še vprašljiva
S tem so se brez posebnih besed strinjali vsi svetniki, postavilo pa se je vprašanje, kdo bo izvajalec. Znano je, da je pobiranje takse do prekinitve bilo s pogodbo dano podjetju Eko-taks, provizija pa pogodbi pa je znašala 30 oz. kasneje 35 odstotkov od bruto zneska zbrane takse. Žerak je v zvezi s tem povedal, da se je o morebitni novi uvedbi pobiranja davka že pogovarjal z dosedanjim pogodbenikom (lastnikom pod-
jetja Eko taks) in da bi slednji lahko začel izvajati to dejavnost na terenu v 15 dneh po podpisu aneksa k pogodbi: »Sicer je res, da uradno izbranega izvajalca še nimamo, vsekakor pa bomo izbrali za občino najugodnejšega.«
Da bi se občina Podlehnik spustila v javni razpis za novega izvajalca te službe, sicer realno ni pričakovati, kar so potrdili tudi vsi podlehniški občinski možje, saj navsezadnje pogodba z izvajalcem že obstaja, iskanje drugega pa bi potegnilo za seboj ne samo kup dokumentacije, ampak predvsem veliko dragocenega časa, v katerem bi tolarji od ekološke takse že lahko krepko žvenketali v presuše-ni občinski blagajni. Glede na dodatno dejstvo, da je vpraš-
Tovornjakarji bodo spet začeli plačevati ekološko takso oz. takso za obremenjevanje okolja na MMP Gruškovje, saj je občina Podlehnik sprejela sklep o »pristopu o pobiranju takse«.
ljivo, kako dolgo bodo takso sploh lahko spet pobirali, pa bi bilo zapravljanje časa za iskanje nekoga drugega ali morebiti celo ustanovitve javne občinske službe, čista izguba.
In če vprašanje izbire konkretnega izvajalca te službe pravzaprav sploh ni več vprašanje, saj je jasno, kdo bo, pa ostaja odprto, kolikšna bo poslej provizija: »Glede tega pa lahko zagotovim, da bomo trdi pogajalci, seveda na osnovi pripravljenih kalkulacij ob dejstvu, ki ga moramo upoštevati, to pa je, da mora biti vsak za svoje delo pošteno plačan,« je napovedal Žerak, ki se bo v imenu občine pogajal za višino provizije. Da nasprotni strani ne bo lahko, je jasno vsakemu, ki podleh-niškega podjetnika vsaj malo pozna, in da provizija izvajalcu službe ne bo tako visoka, kot je bila doslej, je prav tako skorajda gotovo dejstvo, na katerega bi se plačalo staviti, če bi takšne stave seveda bile možne _
Podlehniški svetniški zbor se na pogajalske sposobnosti svojega vodje očitno zelo dobro spozna, zato kakšnih dodatnih vprašanj ali predlogov v tej smeri ni bilo; edino pogoj, ki naj bi bil upoštevan poleg ostalega, pa naj bi bil ta, da so v pobiranje takse vključeni domačini.
V Žetalah čakajo na
odgovor ustavnega sodišča
Precej bolj previdno se na spolzka tla ponovne uvedbe ekološke takse, ki, mimogrede, nima zakonske podlage,
spuščajo v Žetalah. Župan Anton Butolen v zvezi s tem pojasnjuje, da bo o tem že v ponedeljek sklepal občinski svet: »Seznanjen sem s potekom dogajanja o uvedbi ekološke takse, o tem sem tudi že govoril z gospodom Žerakom. Glede na to, da je občina Podlehnik odločena ponovno pobirati to takso, sem že poslal dopis ustavnemu sodišču, v katerem jih naprošam za odgovor, kdaj lahko pričakujemo njihovo odločitev. Odgovora do danes sicer še nisem prejel, toda če bo prišel do seje našega občinskega sveta in se bo nanašal na kratek rok izdaje sodne odločbe, potem bom kot župan predlagal, da sklepa o ponovni uvedbi oz. pobiranju ekološke takse na mejnem prehodu, pa čeprav na osnovi novega akta oz. občinskega odloka, ne bi sprejeli. To po moje nima smisla. Dejstvo je, da nikakor ne moremo pričakovati pozitivne razsodbe oz. odločbe sodišča, da pa bi se v nedogled šli izigravanja s sodiščem in sprejemanja vedno novih, pač malo drugačnih odlokov, nas ne bi pripeljalo nikamor! Če pa odgovora ustavnega sodišča, kdaj nam mislijo poslati razsodbo, ne bo, potem bodo odločali svetniki in v tem primeru menim, da se bomo občini Podlehnik priključili.«
Prejeli smo
Anton Butolen še pojasnjuje, da je ekološka taksa tudi za Žetale zelo pomemben vir dohodka, na katerega so računali: »Denar, zbran iz tega naslova, smo tako že vkalku-lirali v naše razvojne načrte, na kar sem v posebnem dopisu opozoril tudi finančno ministrstvo, in to že februarja letos, vendar nisem prejel še nobenega odgovora.«
Če bodo tudi v Žetalah potrdili ponovno uvedbo mejne ekološke takse, pa Butolen pravi, da bo tudi sam sodeloval v pogovorih o višini provizije izvajalcu, za katerega prav tako ne dvomi, da bo podjetje Eko-taks: »Provizija, ki je bila izplačevana v preteklem obdobju, se mi zdi absolutno previsoka. Po vseh zbranih podatkih se provizije lahko gibljejo med 15 in 20 odstotki in menim, da je 20 odstotkov tista zgornja meja. Povem lahko tudi, da smo dobili ponudbe za opravljanje te storitve s precej nižjimi provizijami, vendar bi izbira novega izvajalca zahtevala nov razpis in veliko časa, ki ga je v tem primeru nesmiselno izgubljati.«
Anton Butolen pa na koncu še dodaja: »Po zbranih informacijah nobena od ostalih občin, ki so prekinile s pobiranjem takse, tega ni uvedla ponovno. Hodimo torej po zelo tankem ledu!«
SM
"Preplačana župan in županja - ona vrnila, on ne"
Odgovor nadzornega odbora občine Majšperk na članek »Preplačana župan in županja - ona vrnila, on ne«, objavljen v časopisu Štajerski tednik dne 25. avgusta 2006 na strani 4
V članku je avtorica Majda Fridl poročala s 34. seje občinskega sveta občine Majšperk, ki je bila dne 17. 08. 2006. Nadzorni odbor je na tej seji v končnem poročilu podal ugotovitve o pregledu Zaključnega računa proračuna za leto 2005.
Kot je že navedeno v članku, gre za 12 strani poročila nadzornega odbora, v katerem so navedene in podrobno obrazložene ugotovljene nepravilnosti. Skladno z zakonodajo je do tega poročila v predhodni fazi lahko podala svoj ugovor županja in občinska uprava skupaj z revizijsko hišo.
Da so vse te nepravilnosti nastale pri poslovanju občine, seveda ni kriv nadzorni odbor. Iz članka namreč veje občutek, da je »grdi raček« tisti, ki je to ugotovil, in ne tisti, ki je to pri svojem javnem delu storil.
Novinarka med drugim v članku očita, da »člani nadzornega odbora niso znali ali hoteli odgovoriti, zakaj niso bili pripravljeni sprejeti strokovne pomoči in sodelovanja revizijske hiše«. Tega vprašanja nam na seji nihče ni postavil, saj bi bili sicer pojasnili, da je nadzorni odbor skladno z zakonodajo v vsaki občini izvoljen zato, da kot samostojni, neodvisni in najvišji organ nadzora kontrolira delovanje in gospodarno porabo denarja občine.
Nadalje se v članku novinarka sklicuje na poudarke revizijske hiše Borera, ki da »niso našli nobenih večjih napak ali pomanjkljivosti«. Iz 16 strani dolgega povzetka poročila o notranji reviziji, ki so ga svetniki prejeli z izredno pošto dva dni pred sejo, je možno prebrati drugačne ugotovitve, res pa je, da je na sami seji revizorka nekatere ocene iz svojega poročila naknadno ustno spreminjala.
Naj ob tem dodamo, da je notranja revizorka, kot je tudi sama pojasnila, županji in občinski upravi med letom svetovala pri posameznih odločitvah. Zaradi tega v letnem revizijskem poročilu prihaja do tega, da vsaj v določenem delu ocenjuje tudi rezultat svojega dela, oziroma samo sebe.
Nadzorni odbor pa mora delovati neodvisno, zato menimo, da skupno delo z revizorji ni možno, ne v naši občini, ne v drugih okoljih.
»Mnenje nekaterih, da so člani NO pisali poročilo pod vplivom bližajočih se volitev«, kot je zapisano v članku gospe Fridlove, na seji tokrat sicer ni bilo izrečeno, res pa je, da smo takšne očitke v preteklosti že večkrat slišali. Kdor spremlja delo NO v občini Majšperk, ve, da smo v tem mandatu napisali že kar nekaj poročil, ki so bila odsev gospodarjenja z javnim denarjem in premoženjem v tej občini.
Sicer pa so vedno na programu kake bolj ali manj oddaljene volitve inje tak »argument« možno uporabiti vselej, ko zmanjka ustreznejših opravičil za storjene napake.
Zlatka Silovinac, Marjetka Eberl in Jože Furman,
člani NO občine Majšperk
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Ob pričetku novega šolskega leta
Zupanov poziv za večjo varnost otrok
Pred pričetkom novega šolskega leta je župan mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan sklical vse, ki so odgovorni za večjo varnost otrok in šolarjev, ter jih ob ugodni analizi stanja prometne varnosti pozval, da za varnost šolarjev tudi v bodoče delujejo usklajeno in vsestransko preventivno.
Pozivu župana dr. Štefana Čelana se je na razširjeni seji varnostnega sosveta v ponedeljek, 29. avgusta, odzvalo okoli 30 tistih, ki so tako ali drugače dolžni skrbeti za večjo varnost otrok in šolarjev - poleg ravnateljev ali predstavnikov vseh osnovnih in srednjih šol še predstavniki vrtcev, policije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Komunalnega in Cestnega podjetja Ptuj ter Združenja šoferjev in avtomehanikov. Župan jih je pozval, naj tudi v novem šolskem letu združijo moči ter še naprej sodelujejo tako usklajeno kot v preteklem obdobju, saj z veseljem ugotavljajo, da se v tem času na ptujskem območju ni pripetila nobena prometna nesreča, v kateri bi umrl kakšen otrok ali celo šolar.
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj Franc Kozel pa je udeležence seznanil z ugotovitvami, ki jih je zasledil skupaj s člani tega sveta ob pregledu varnih šolskih in obšolskih poti, ter opozoril predvsem na pomanjkljivosti, ki so lahko potencialno nevarne za otroke in šolarje kot najbolj ogroženo skupino udele-
cestnem prometu. Zavarovalnica Adriatic pa je letos poskrbela za varnostno opremo prvošolčkov, ki jim bodo prvi dan v novem šolskem letu razdelili rumene rutice ter odsevna telesa ali kresničke. Za večjo varnost malčkov v ptujskih vrtcih pa bodo poskrbeli tako, da bodo vzgojiteljice, ki se bodo z malčki podale na sprehod oziroma v ulični ali
cestni promet, opremljene z rumenimi svetlobnimi telovniki. Med drugim so opozorili tudi na dejstvo, da je nekaj varnih šolskih poti v Ptuju zasedenih z napačno parkiranimi tovornimi in drugimi vozili, kar otrokom onemogoča varno hojo, zato so službi komunalnega nadzorstva naložili, da čimprej poskrbi za umik vseh motečih vozil z
omenjenih šolskih poti.
Župan dr. Štefan Čelan je posvet sklenil z besedami: "Še enkrat iskrena hvala vsem, ki kakorkoli skrbite za boljšo varnost otrok in šolarjev v cestnem prometu. Vsem otrokom in staršem pa želim miren in predvsem čimbolj varen pričetek novega šolskega leta."
M. Ozmec
4
Foto: M. Ozmec
Župan dr. Štefan Čelan: "Udeležence v prometu pozivam, naj bodo tudi v novem šolskem letu pozorni do otrok in šolarjev!"
žencev v cestnem prometu. Med nevarnejšimi odseki je izpostavil podružnično OŠ na Garajeni, ki je tik ob prometni regionalni cesti, ter avtobusno postajališče pred njo. Za umiritev prometa so tam predlagali čimprejšnjo postavitev talnih ovir. Ker pa gre za regionalno cesto, je takšen ukrep v pristojnosti Direkcije za ceste Republike
Slovenije.
Razveseljivo je, da se v program osveščanja in izobraževanja mladih za večjo varnost v prometu vključujeta tudi trgovsko podjetje Mercator in zavarovalna družba Adriatic. Pred Mercatorjevim centrom na Ormoški cesti bodo ob sobotah na posebnih poligonih pripravljali tako imenovano šolo varne vožnje in hoje v
Foto: M. Ozmec
Delavci Cestnega podjetja Ptuj so še pred pričetkom šolskega leta obnovili in prepleskali vse oznake na cestiščih in prehodih za pešce.
Bori • Zaključek fotografskega tabora
Haloze v meglicah
LPC Haloze je v okviru projekta Turistična cona Haloze - Zagorje pripravil in izvedel dvodnevni fotografski tabor, ki se je s podelitvijo nagrad vsem udeležencem in razglasitvijo najboljših treh avtorjev zaključil v soboto zvečer na gradu Borl.
Tabora se je udeležilo 20 fotografov iz Slovenije in Hrvaške, v svoje objektive pa so v dveh dneh poskušali ujeti posebne utrinke z območja turistične cone. Omejitev pri izbiri tematike ni bilo, kar je dokazovala tudi predstavitev nadvse pisanih motivov fotografij, ki so bile prikazane v dvorani gradu. Najboljše med njimi je izbrala tričlanska komisija pod vodstvom znanega fotografa Stojana Kerbler-
ja, ki je dela označil kot zelo različna tako po tehniki kot umetniškem vtisu: "Ne glede na velik kvalitetni razpon pa moram povedati, da je fotografirati Haloze v slabših vremenskih razmerah, ko ni prave svetlobe, kot je to veljalo za minula dva dni, zelo težko. Prikazati bistvo Haloz pa pomeni v prvi vrsti zajeti njihovo gričevnato valovanje."
Tega je bilo opaziti na bolj redkih fotografijah, med nji-
mi tudi na prvonagrajeni, na kateri se haloški hribčki prebijajo na plan med vlažnimi meglicami. Avtor zmagovalne fotografije je Herman Ča-ter iz Celja, drugo mesto je
po oceni komisije pripadlo fotografu Branku Težaku za fotografijo gorečega stolpa, tretje pa Ivanu Švajglu za fotografijo kačjega pastirja.
Prvi trije nagrajenci so ob praktičnih nagradah dobili še denarne v vrednosti od 75 do 200 evrov, izbrane fotografije pa bodo v LPC Haloze, kot je povedal Jernej Golc, uporabili za promocijske namene.
Tovrstni fotografski tabor, ki je bil letos izveden prvič, naj ne bi bil zadnji, ampak ga nameravajo še ponoviti, je ob koncu povedala Sonja Golc.
SM
Trnovska vas • Seja občinskega sveta
Občinski praznik 29. oktobra
V četrtek, 24. avgusta, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 30. redni seji.
Foto: SM
Najboljša fotografija po izboru komisije prikazuje Haloze v meglicah.
Avtorji najboljših fotografij letošnjega tabora: Ivan Švajgl, Branko Težak in Herman Čater
Najprej so obravnavali končno poročilo nadzornega odbora o pregledu poslovanja občine. Člani nadzornega odbora so pregledali zaključni račun in niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Pregledali so tudi del investicije gradnje osnovne šole, vrtca in telovadnice. Tudi pri tem pregledu niso ugotovili nobenih nepravilnosti.
V	nadaljevanju seje so se svetniki seznanili z realizacijo letošnjega proračuna v prvem polletju, pri katerem ni odstopanj med sprejetim in veljavnim proračunom. Realizacija je dosegla 44,7 odstotka.
V	nadaljevanju seje so svetniki razpravljali o ekonomski ceni za vrtec v Trnovski vasi, ki bo svoja vrata odprl 1. septembra letos. V Trnovski vasi bodo tako odprli 1,5 kombiniranega oddelka, kar pomeni, da bo v vrtec lahko vključenih 28 otrok. V OŠ Destr-nik-Trnovska vas so pripravili predlog ekonomske cene za vrtec. Ta znaša 73.746 brez materialnih stroškov, z materialnimi stroški pa 80.300 to-
larjev. Svetniki so se odločili, da ekonomska cena za otroke, ki imajo stalno prebivališče v občine, znaša 73.746 SIT, ker bo občina pokrila materialne stroške, za otroke iz drugih občin pa ekonomska cena znaša 80.300 SIT.
Svetniki so imenovali še občinsko volilno komisijo, ki ji bo tudi v tem mandatu predsedoval Jože Vidic, ostali člani pa so: Erika Pavalec, Julija Kurbus, Janko Požegar, Alojz Brunčič, Franci Hamer-šak, Franc Kuplen in Roman Korent.
Ob koncu seje je podžupan Franc Pukšič svetniki seznanil z delom občine v zadnjem obdobju. Pri tem so svetniki sklenili, da bo prva prostorska konferenca za novi prostorski plan 4. septembra. Razpravljali so tudi o občinskem prazniku, ki ga v Trnovski vasi praznujejo konec oktobra ob godu farnega zavetnika sv. Bolfenka. Sklenili so, da bo osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku v nedeljo, 29. oktobra.
Zmago Šalamun
Ptuj • Z okrogle mize o regionalizaciji
ma	■■	■■■V'	■■	V
Veni in vidi ze, vici pa se ne ^
Precej eminentna druSčina razpravljavcev se je na pobudo dr. Roberta Čeha v torek zvečer zbrala v refektoriju minoritskega samostana. Naslov okrogle mize je bil Z regionalizacijo Slovenije do decentralizacije, svoje poglede na to pa so predstavili: Pavel Rupar, Alojz Sok, Ivan Žagar in Roman Glaser.
Kaj posebno pretresljivega ali novega zbranemu poslušalstvu ni bilo povedano; regionalizacija se po besedah vseh vsekakor bo zgodila, koliko pa bo dejansko povezana z decentralizacijo, ostaja uganka. Da razdelitev Slovenije na pokrajine ne bi oz. ne bo imela smisla, če ne bo s seboj prinesla tudi decentralizacije, so se sicer strinjali vsi, nihče pa ni konkretno povedal, katere naloge, pristojnosti, funkcije oz. službe naj bi bile tiste, ki jih bo država zaupala regijam, in s tem v zvezi, kakšen bo finančni model funkcioniranje regije.
Žagar: Nujna finančna neodvisnost pokrajin
Minister Žagar je na naše konkretno vprašanje prav na to temo dejal le, da je o tem prezgodaj govoriti, javno pa povedal, da bo regija gotovo prevzela nekaj že zdaj skupnih nalog občin, da pa naj bi jedro funkcionalne namembnosti regij oz. pokrajin sestavljale sedaj še državne, centralizirane službe. Vsa regionalizacija pa naj bi temeljila na financah, zato se vlada zdaj ukvarja z obsežno zakonodajo, ki naj bi postavila zakonske temelje za ustanovitev pokrajin, določila naloge in funkcije slednjih ter v sklopu tega določila tudi nujno finančno pokrivanje
obstoja pokrajine. Slednje se bodo torej, po domače povedano, oblikovale tako in tam, kjer se bodo lahko same »prehranjevale«, kar pomeni, da bo poleg politike imelo dokaj pomembno vlogo tudi (lokalno) gospodarstvo, ki bo eden glavnih finančnih virov pokrivanja stroškov delovanja pokrajine.
Po besedah ministra Žagarja, naj bi bila celovita regionalna sistemska zakonodaja pripravljena že v drugi polovici naslednjega leta, potem bo sledila obravnava v državnem zboru, kjer je pričako-
vati še veliko (političnega) lobiranja, nato pa naj bi se, če bo vse po sreči, čez štiri leta skupaj z naslednjimi lokalnimi volitvami izvedle tudi regionalne.
Rupar: Regije za
nabiranje točk poslancev
Glede števila pokrajin se je na okrogli mizi sicer velikokrat omenjalo število 14, čeprav je zaenkrat uradno priznanih 12 statističnih regij. Ivan Žagar se v število ni
spuščal, pač pa je ves čas poudarjal nujnost ekonomske oz. finančne neodvisnosti in samostojnosti, ki naj bi bilo osnovno merilo za priznanje pokrajine, zato pa je bolj odkrito, čeprav ne brez cinizma, o tem več povedal Rupar: »Vas zanima, kakšne so 'šanse' za 14. regijo, torej za Spodnje Podravje? Praksa že kaže, da jih je potrebnih 14, lobiranje pa bo težko in dolgo. Treba je pač vedeti, da bo zavzemanje za regije tudi nabiranje točk za lokalne poslance, in čisto pričakovano je, da se bo v tej fazi pojavilo vsaj še šest novih
predlogov. Potem bomo pa tam! Osebno pa sem za 14 regij!« Kaj drugega bi Rupar na Ptuju tudi težko rekel _
tuj Ci
Čisto jasno je, da so se za ustanovitev 14., spodnjepo-dravske regije zavzemali tudi ostali govorci; med njimi tudi Roman Glaser kot predstavnik gospodarstva, ki bo eden kriterijev ustanovitve, pa tudi Alojz Sok, ki ni mogel mimo kritike teoretične vključitve Ormoža v prekmursko regijo, kar po njegovih besedah ni in ne bo moglo zdržati, saj je to območje že od nekdaj veliko bolj povezano s Ptujem. Ro-
Vsi govorniki na okrogli mizi so bili ZA spodnjepodravsko regijo, celovita sistemska zakonodaja z vključenimi finančnimi kriteriji racionalnosti ustanovitve posamezne pokrajine pa naj bi bila pripravljena do konca naslednjega leta.
bert Ceh pa je v imenu SLS napovedal aktivno zavzemanje za spodnjepodravsko regijo ter k temu javno pozval tudi vse koalicijske partnerje.
»Plonkanje« zakonodaje ne pride v poštev
Vprašanj iz vrst poslušalstva praktično ni bilo; oglasil se je le Ivan Obran: »Nekako me danes niste prepričali, da mislite resno s temi pokrajinami. Ni mi jasno, zakaj se toliko trudite okoli zakonodaje, zakaj se izumlja nekaj, kar je drugje že izumljeno in funkcionira. Ce smo že toliko zakonov prepisali od drugih, bi lahko še tega, sploh kar se tiče financiranja. Lepo bi rekli, da je 70 odstotkov zbrane dohodnine v določeni pokrajini porabi za njeno funkcioniranje, 30 odstotkov pa si vzame državni budžet!«
Komentarja na takšen predlog ni dal nobeden od govorcev, minister Ivan Žagar pa je po zaključku uradnega dela za naš časopis vendarle povedal, da kar prepisovati zakonov od drugje ne gre, da pa se pri pripravi zakonodaje gotovo zgledujejo po drugih evropskih državah s pokrajinsko ureditvijo. Ampak »plonkanja« se naša vlada ne bo šla, zakonska osnova da bo torej specifična, zato tudi o modelu financiranja ne more reči še niti besede.
SM
Ptuj • Predstavitev magistrskega študijskega programa Turizem
Poslej magistrski študij turizma na Ptuju
Dekanja Turistice - Visoke šole za turizem PortoroZ, prof. dr. Marija Ovsenik, je v soboto, 26. avgusta, ob 10. uri v prostorih Revivisa predstavila magistrski Studijski program turizma, ki ga od oktobra nameravajo izvajati tudi na Ptuju.
Edini pogoj, ki mora biti izpolnjen, da bodo program izvajali na Ptuju, je število vpisanih kandidatov: prijavljenih mora biti najmanj 20 študentov, dekanja Ovseni-kova pa je prepričana, da jih bo še veliko več. V primeru, da bo manj vpisanih, bo študij potekal konzultativno, kar pomeni, da bodo kandidati, ki se bodo vpisali, v nenehnem stiku s profesorji preko telefona in spleta, predavanja pa bodo, če bodo želeli, lahko obiskovali v Ljubljani ali Portorožu. Študij bo trajal 2 leti, za en letnik pa bo potrebno odšteti 590.000 tolarjev. Univerza zahteva plačilo na dan vpisa, imajo pa dogovor s Primorsko banko, ki daje vpisanim kandidatom ugodne kredite.
»Edina stvar, ki človeku nepreklicno ostane, je znanje,« je poudarila Ovsenikova. Po njenem mnenju turizem v
Sloveniji doslej nima ustreznega znanja in bo uspešen le, če se bo dvignil na ustrezno raven. »Slovenija je s svojo strategijo postavila turizem v samo središče razvoja. In tudi to okolje potrebuje magistrsko raven,« je še dodala dekanja Turistice.
Magistrski študij turizma bodo letos izvajali še v Ljubljani, kjer bo tako kot na Ptuju izredni študij, in v Portorožu, kjer ga izvajajo redno. »Za Ptuj smo se odločili zato, ker so v tem koncu Slovenije rezerve turizma zelo velike. Veseli smo, ker je Revivis pokazal zanimanje in da smo z njimi podpisali pogodbo,« je dejala Ovsenikova.
Na Ptuju se bosta izvajali dve smeri študijskega programa: poslovno-organiza-cijska smer in družbeno-prostorska smer. Začetek predavanj je predviden za oktober, izvajali pa jih bodo
v prostorih Revivisa po dogovoru s študenti. V Ljubljani predavanja potekajo ob ponedeljkih in torkih, medtem ko jih imajo v Portorožu ob petkih in sobotah. Na Ptuju bo predavanja možno izvajati kateri koli dan, saj imajo,
kot zagotavlja Ovsenikova, v Turistici dovolj profesorjev, ki bodo upoštevali želje študentov.
Zanimivost in posebnost magistrskega študija Turizma, ki ga izvaja Turistica, je ta, da ni klasičnih izpitov.
Prof. dr. Marija Ovsenik, dekanja Turistice
Študentje najprej poslušajo metodološke predmete in nato delajo seminarske naloge iz različnih predmetov, v katerih morajo uporabiti pridobljeno znanje. Svoje naloge ponavadi predstavijo na okroglih mizah, vprašanja pa jim zastavljajo profesorji in ostali študentje. »Tudi predavanja niso klasična. Veliko časa namenimo razpravam in vprašanjem študentov,« dodaja Ovsenikova. Predavanja niso obvezna, predmeti pa se delijo na obvezne in izbirne. Obvezni so tisti, ki jih študent mora opraviti, izbirne pa lahko izbira tudi na drugih fakultetah. Tudi predhodna praksa za vpis na turizem ni potrebna. V prvi letnik se lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo študijskega programa 1. stopnje z naslednjih študijskih področij: turizem, osebne storitve, družbene vede in organizacijske vede, pra-
vo, humanistične vede, novinarstvo in informiranje, zdravstvo, socialno delo, transportne storitve, varstvo okolja. Vpišejo se lahko tudi tisti, ki imajo diplomo študijskega programa
1.	stopnje drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi izpite iz predmetov: Uvod v turizem in Upravljanje poslovnih sistemov. Diplomanti štiriletnih univerzitetnih programov se lahko vpišejo kar v
2.	letnik turizma, pri čemer morajo opraviti nekatere diferencialne izpite.
Na Turistici imajo pogodbe tudi z različnimi univerzami v tujini. Študentje lahko en semester brezplačno opravljajo tudi v Ameriki. »S tem magisterijem vam enostavno želimo dati uporabna znanja za nadaljnje delo,« je poudarila Ovsenikova.
Dženana Bećirović
Foto: SM
Ormož • Pripravljeni na novo šolsko leto
Sole spet odprle svoja vrata
Pred pričetkom novega šolskega leta smo pogledali, kako so se nanj pripravili na šestih osnovnih šolah na Ormoškem. Veliko investicij v objekte še poteka, nekaj je že končanih, za nekatere pa poteka še zbiranje ponudnikov na podlagi razpisa. Dela bodo končana v letu 2006 in ne bodo motila šolskega procesa.
Občina Ormož bo v letu 2006 za vlaganje v objekte in opremo, namenjeno za izobraževanje, namenila slabih 170 milijonov tolarjev, skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport pa bo občina sofinancirala nabavo računalniške opreme v skupni vrednosti 16 milijonov tolarjev za vse šole, so povedali na Občini.
Največjo šolo, OŠ Ormož, bo letos obiskovalo 428 učencev v 20 oddelkih in 5 oddelkih podaljšanega bivanja. Ravnatelj mag. Bojan Burgar je bil ogorčen nad odločitvijo ministrstva, saj jim letos niso dali soglasja za oblikovanje dodatnih ne-normativnih oddelkov. Glede na vključenost učencev s posebnimi potrebami so to upravičeno pričakovali. Nastalo situacijo bodo poskušali rešiti z ustrezno organizacijo dela, da zagotovijo čim boljšo kvaliteto pouka za vse.
Z deležem pri obnovi svoje šole pa so Ormožani letos lahko zadovoljni. Prišli so na vrsto za obnovo kotlovnice in prešli na ogrevanje na plin. Obnovljena bo tudi strešna kritina na telovadnici. Na novo so opremili in uredili tudi učilnico za naravoslovje, gospodinjstvo in tehniko s stalnim razstavnim prostorom.
V OŠ Velika Nedelja bodo letos imeli 367 učencev v 15 oddelkih v Veliki Nedelji in 5 v podružnični šoli v Podgorcih. Skupno bodo imeli še 7 oddelkov podaljšanega bivanja, saj se je interes za to-
vrstno varstvo zelo povečal. Ministrstvo so zaprosili tudi za še en oddelek 5. razreda, saj imajo v tem razredu štiri učence s posebnimi potrebami. Kljub temu da so imeli učenci odločbe za zmanjšanje normativa, so na koncu dobili negativen odgovor na svojo prošnjo in imajo sedaj v enem razredu 26 otrok, od tega dva z lažjo motnjo, v drugem pa 22 učencev, od tega dva s težjo motnjo. Pri tem je treba povedati, da so učilnice v OŠ Velika Nedelja majhne, saj so narejene za največ 24 učencev v oddelku.
Med investicijami, ki so že v teku, je ravnatelj Boris Skok omenil ureditev gospodinjske in naravoslovne učilnice, saj so potrebe v devetletki drugačne, kot so bile prej. Nabavili so garderobne omarice, saj jih doslej niso imeli, bilo je tudi manjše popravilo parketa v Podgorcih. Zelo so zadovoljni, da jim je uspelo obnoviti stranišča, ki so bile še menda v iz časa Marije Terezije, pove ravnatelj malo za šalo, malo zares. Zamenjali so tudi okna na telovadnici, jih podzidali in s tem zmanjšali toplotne izgube. Hkrati so prvič obnovili 20 let starega parketa.
V OŠ Miklavž pri Ormožu bodo v letošnjem šolskem letu imeli 225 učencev, od tega 53 na podružnici na Kogu. Skupno bodo obiskovali 15 oddelkov in 3 oddelke podaljšanega bivanja. Na Kogu bodo imeli štiri oddelke, od tega en kombiniran oddelek
Šolarji bodo danes spet sedli v šolske klopi - ponekod bodo šolske zgradbe bolj, drugod manj obnovljene pričakale na njih.
prvega in drugega razreda devetletke. Najpomembnejši počitniški projekt je bila obnova kuhinje z jedilnico v podružnici Kog, kjer bo v sklopu urejanja krajevnega jedra potekalo tudi asfaltiranje ploščadi pred šolo. Pri Miklavžu so prenovili naravoslovno učilnico, uspešni pa so bili na razpisu ministrstva za posodobitev računalniške učilnice in računalniškega kotička na Kogu. Popraviti so morali tudi streho, saj je nad upravnimi prostori začela zatekati. Iz sredstev šolskega sklada so kupili garderobne omarice za tretjo triado. Med
potrebami, ki ostajajo odprte za prihodnja leta, pa je ravnatelj Vlado Hebar omenil pomanjkanje gospodinjske učilnice, potrebo po zamenjavi oken v starem delu šole, neracionalna pa je tudi kotlovnica s sistemom centralnega ogrevanja.
OŠ Tomaž pri Ormožu obiskuje letos 214 učencev v 11 oddelkih in 2,5 oddelkih podaljšanega bivanja. V sklopu šole deluje tudi vrtec, ki ima trenutno 42 vpisanih otrok v treh skupinah. Med poletjem so uspeli uredili klimo v računalniški učilnici, za kar so si prizadevali že nekaj časa. To
je bila tudi edina načrtovana investicija. Na seznamu potrebnih sanacij pa je še streha, ki sodi pod reklamacije, popraviti bo potrebno posledice posedanja in morda urediti električno ogrevanje v žlebovih ter s tem preprečiti zatekanje, je povedala ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič.
OŠ v Središču ob Dravi bo letos obiskovalo 157 osnovnošolcev v 9 oddelkih in 2 oddelkih podaljšanega bivanja. Od 1. 7. pa v sklopu šole deluje tudi vrtec, ki ga obiskuje 45 otrok v 3 oddelkih. Ravnatelj Franc Šulek je
povedal, da žal na njihovi šoli to poletje ni bilo nobenih obnovitvenih del, kljub temu da so bila načrtovana. Uradni razlog za to je menda, ker ministrstvo ni izdalo soglasja za obnovo. »V minulih letih sta bili urejeni kotlovnica in streha telovadnice, zamenjana je bila tretjina oken. To ni malo. Vendar šola ni bila nikoli temeljito prenovljena, zato je potrebna kompletne prenove.« Treba bi bilo nadaljevati zamenjavo oken in ostalega stavbnega pohištva. Velike težave imajo tudi s kanalizacijo, ki ni dobro urejena in zato ob različnih vremenskih vplivih poskrbi za posebno vzdušje v šoli. »Žal v občini Ormož nismo nikoli zapisali, kdaj in kako bo potekal program prenove šol, zato so središko šolo vedno odlagali. Ostaja le upanje, da bo vodstvo nove občine bolj razumevajoče do svoje edine šole. V ormoški občini se žal ni dalo dogovoriti.« Kljub temu ravnatelj Šulek pravi, da ni črnogled in da šola stopa v novo šolsko leto optimistično.
OŠ Ivanjkovci je tipična enooddelčna šola. Obiskuje jo 159 učencev v 9 oddelkih in 2 oddelkih podaljšanega bivanja. Ravnateljica Nada Pignar je povedala, da so letos obnovili družboslovno učilnico, najbolj pa so veseli ureditve samostojne šolske kuhinje; doslej so hrano v Ivanjkovcih le razdeljevali. Samostojna kuhinja omogoča drugačno kvaliteto in možnost priprave vseh obrokov - zajtrka, malice, kosila in popoldanske malica. Kuhinjo so uredili v obstoječi razdelilni kuhinji, za nekaj kvadratov pa so morali zmanjšati jedilnico. Glede na mladost šolske zgradbe nimajo potrebe po sanaciji, manjši problemi pa se pojavljajo redno.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Študentje dobili nove prostore
KPŠ odslej na Slovenskem trgu 8
Klub ptujskih študentov (KPS), ki je 1. julija zaprl vrata Infotočke, nekaj dni zatem pa še Kolnkišto, je končno dobil nove prostore. Odslej bo njihov sedež na Slovenskem trgu 8, saj so na razpisu Mestne občine Ptuj bili izbrani kot najugodnejši ponudnik. V novih prostorih nameravajo združiti več dejavnosti, primarna pa še bo vedno namenjena kulturi in izobraževanju.
Kljub temu da je Infotočka bila eden najbolj obiskanih prostorov na Ptuju, saj je ponujala brezplačen dostop do interneta, so stroški z njo bili preveliki. Kot smo že poročali julija, so odločitev o zaprtju v vodstvu KPŠ bili primorani sprejeti. Po besedah predsednika KPŠ Luka Žižka so fiksni mesečni stroški samo za Infotočko znašali okrog 450.000 tolarjev, še večjo izgubo pa so imeli s Kolnkišto.
Tokrat so se odločili za združitev obeh dejavnosti v enem prostoru. Poudarek bo še vedno na kulturnih in izobraževalnih vsebinah, združili pa jih bodo z dodatno gostinsko ponudbo. Kot
pravi Žižek, bodo v novih prostorih, ki merijo 96,16 kvadratnega metra, izvajali vse dejavnosti, ki so jih v In-fotočki in Kolnkišti.
"Tudi v bodoče bo KPŠ organiziral gledališke predstave, koncerte, potopisna predavanja, literarne večere, filmske retrospektive in jezikovne tečaje. Edina razlika bo ta, da bomo v novem prostoru združili več dejavnosti. Najprej bomo imeli samo pijačo, če pa bomo lahko, bomo kasneje začeli prodajati tudi kakšne sendviče ali kaj podobnega," pravi predsednik KPŠ.
Celotna investicija bo težka 13 milijonov tolarjev, od
Luka Žižek je z novimi prostori zelo zadovoljen.
tega nameravajo 8 milijonov nameniti za nepremičnine, ostalih 5 milijonov pa za adaptacijo prostora. Obnoviti nameravajo celoten prostor, narediti pa bodo morali tudi sanitarije, ki jih doslej tu ni bilo. Najemnina bo znašala 129.685 tolarjev, a bo 5 milijonov, ki jih bodo porabili za adaptacijo obračunano v ceni najema prostora. Tako približno tri leta KPŠ ne bo plačeval najemnine.
Infotočko in Kolnkišto so zaprli ravno zaradi pomanjkanja denarja. In kje bodo zdaj dobili sredstva? Žižek pravi, da bo sedaj situacija drugačna. Del denarja bodo vzeli iz proračuna KPŠ. Računajo tudi na odlog plačilnih rokov, nepremičnine pa bodo odplačevali več let. Za gostinski del bo skrbel Kultum, d. o. o. "Dolgoročno je to dobra investicija. Kolnkišta nam je prinašala samo izgubo, nova lokacija pa bo lepša in privlačnejša, zato pričakujemo, če nič drugega, vsaj pozitivno ničlo. V bistvu bomo porabili enako denarja, kot smo ga za prejšnja dva prostora, a bo sedaj bolje naložen," še
dodaja Žižek.
Na razpis sta se prijavila le dva ponudnika
Mestna občina Ptuj je v Uradnem vestniku MO Ptuj 30. junija 2006 objavila razpis za najem poslovnih prostorov in 7. julija 2006 spremembo javne ponudbe. Le dva ponudnika sta ponudbi oddala pravočasno, in sicer Kultuma, d. o. o., Ulica Vikto-rina Ptujskega 4, in Klub ptujskih študentov, Vodnikova 2. V postopku ocenjevanja je družba Kultum, d. o. o., prejela 98 točk, KPŠ pa 2 točki več. S tem je KPŠ bil izbran za najugodnejšega ponudnika.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik KPŠ Luka Žižek sta v sredo zjutraj že podpisala pogodbo za najem prostora, in sicer za nedoločen čas. Če bodo dela potekala po načrtih, bo KPŠ vrata novih prostorov na Slovenskem trgu odprl že v sredini oktobra.
Dženana Bećirović
Foto DZ
Lenart • Tiskovna konferenca župana
»
Kršitve imajo znake kaznivega dejanja!
«
Kot smo poročali, je župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin direktorju občinske uprave Bojanu Mažgonu 23. junija letos izdal sklep o izredni odpovedi delovnega razmerja. Bojan Mažgon je bil na mesto tajnika, kasneje pa s preimenovanje delovnega mesta na mesto direktorja občinske uprave imenovan 17. marca 1999. Župan Vogrin se je za Mažgona odločil upoštevajoč njegove izkušnje, saj je bil en mandat župan občine Pesnica.
Kar nekaj časa smo lahko samo ugibali, kje so vzroki, da je župan Vogrin Mažgonu izdal sklep o izredni odpovedi delovnega razmerja. Prvi je spregovoril župan mag. Ivan Vogrin na tiskovni konferenci, kjer je povedal, da se je za tiskovno konferenco odločil predvsem zato, ker želi zavreči predsodek, da je odpoved bila podana iz osebnih razlogov.
Na tiskovni konferenci je župan povedal, da je v upravi bilo občasno slišati pripombe nad delom direktorja, še najbolj pa je zaposlene motila njegova neprisotnost na delu, nepripravljenost sodelovanja v projektih in nalogah, odsotnost volje prevzemanja odgovornosti, pomoči v smislu svetovanja in vodenja sodelavcev. Župan Vogrin je povedal, da se je odločil pritožbe zaposlenih preveriti. Na osnovi ugotovitev se je odločil za odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani direk-
Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin: »Direktorju sem odpovedal delovno razmerje iz krivdnih razlogov.«
Bojan Mažgon: »Očitkov župana ne bom komentiral pred odločitvijo sodišča.«
torja.
Po besedah župana bodo vložene tudi kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja prekoračitev pooblastil in zlorabe položaja. Povedal je tudi, da je direktor Mažgon v zakonitem roku pri Delovnem sodišču v Mariboru vložil tožbo, v kateri med drugim absurdno zahteva vrnitev na delovno
mesto kljub očitanim mu kršitvam ter vsesplošnem ne-spoštovanju in nepriljublje-nosti pri zaposlenih v lenar-ški občinski upravi.
Župan je povedal, da imajo nekatere očitane kršitve delovnih obveznosti znake kaznivega dejanja, nekatere izmed njih pa izkazujejo hudo malomarnost ali naklepno kršitev delovnih obveznosti iz skle-
Sv. Andraž • Seja občinskega sveta
Zavrnili ekonomsko ceno
V ponedeljek, 28. avgusta, so se svetniki občine Sv. Andraž sestali na 25. redni seji.
Najprej so se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna občine Sv. Andraž in s poročilom nadzornega odbora o izvedenem letnem nadzoru zaključnega računa porabe proračunskih sredstev za lansko leto. Govorili so tudi o predlagani ekonomski ceni za vrtec, ki bo svoja vrata odprl 4. septembra. Predlagana ekonomska cena za prvo starostno skupino znaša 85.875 tolarjev, za drugo pa 69.620 tolarjev. Svetniki so menili, da so
predlagane cene previsoke, zato so predlog zavrnili in od ravnatelja zahtevajo, da pripravi nov predlog.
Svetniki so se seznanili tudi z odstopno izjavo članice nadzornega odbora Darje Vudler, ki je odstopila zaradi nezdružljivosti funkcije z novo službo. Odločili so se, da ne bodo imenovali novega člana nadzornega odbora, saj odboru z bližajočimi se lokalnimi volitvami preneha mandat.
Svetniki so imenovali še ob-
činsko volilno komisijo, ki ji bo predsedoval Tomaž Žiger, ostali člani komisije pa so: Alenka Vršič, Milan Černel, Silva Ilešič, Mateja Šauperl, Marija Horvat in Darja Pri-stovšek. Župan Franci Krep-ša pa je svetnike seznanil s potekom investicije gradnje šole, vrtca in telovadnice ter z nedeljsko svečano otvoritvijo šole, vrtca in telovadnice, na kateri pričakujejo tudi ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera.
Zmago Šalamun
njenega delovnega razmerja. V sklepu o izredni odpovedi je direktorju Mažgonu bilo očitano nezakonito ravnanje pri opravljanju dela, nezakonito ali nenamensko razpolaganje z javnimi sredstvi in prekoračitev, opustitev ali drugačna zloraba pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja.
Na vprašanje, katere očitane disciplinske kršitve imajo znake kaznivega dejanja, pa je župan odgovoril: »Direktor Mažgon je 1. decembra 2005 podpisal pogodbo o nakazilu, sklenjeno med družbo Klemetal, d. o. o., kot asig-nantom, občino Lenart kot asignatom ter Javnim skladom RS za regionalni razvoj kot asignatarjem za znesek slabih 14 milijonov tolarjev. Ta dan je podpisal tudi pogodbo o nakazilu, sklenjeno med Klemetalom, d. o. o., kot asignantom, občino Lenart kot asignatom ter Ljubljansko banko, d. d., kot asignatarjem za znesek 27 milijonov tolarjev. Istega dne je podpisal še pogodbo o nakazilu, sklenjeno med podjetjem Klemetal, d. o. o., kot asignantom, Občino Lenart kot asignatom ter Ministrstvom za finance
RS, Davčno izpostavo Lenart, kot asignatarjem za znesek dobrih 6,7 milijona tolarjev. Za podpis teh pogodb ni imel pooblastila. Občina Lenart zaradi neurejenih zemljiškoknjižnih zadev še danes ne more vknjižiti svoje lastniške pravice v zemljiško knjigo, čeprav je za zemljo plačala kupnino v skupni višini 47,6 milijona tolarjev. Pred podpisom asignacije ter plačilom se direktor ni niti posvetoval s pravniki glede zemljiškoknjižnega stanja nepremičnine, prav tako ni o nameravanem podpisu asig-nacij obvestil župana ter si pridobil pooblastila za to.
Direktor Mažgon je 12. marca 2001 v imenu in za račun občine Lenart nepooblaščeno podpisal sporazum, sklenjen z Vojko Svetel in dr. Borutom Goriškom, s svojim ravnanje pa je občini Lenart povzročil materialno škodo v znesku milijon tolarjev. Navedeno zemljišče bi občina Lenart, če bi v denacionaliza-cijskem postopku podala izjavo, da nasprotuje vračilu v naravi, postal lastnica le-tega brezplačno. Direktor Mažgon je tudi 29. maja 2000 brez pooblastila podpisal posred-
niško pogodbo pri opravljanju zavarovalniških storitev z zavarovalno agencijo JOB, d. o. o., in pri tem očitno izkoristil svoj položaj in vpliv ter izbral navedenega ponudnika storitev zavarovanj. Po moji presoji je pogodba škodljiva, saj za Občino Lenart določa nesorazmerne obveznosti v primerjavi z obveznostmi druge pogodbene stranke. Prepričan sem, da gre za koruptivno poslovno povezavo, saj sta zastopnika obeh pravnih oseb osebna prijatelja.«
Župan Vogrin direktorju očita še hujše kršitve iz delovnega razmerja, storjene z naklepom ali iz hude malomarnosti: kršitev delovnih obveznosti, določenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ki ima težje posledice za stranke in poslovanje organa, prekoračitev, opustitev ali drugačna zloraba pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. Direktor pa naj bi tudi neredno prihajal in odhajal z dela, ne da bi za to imel utemeljene razloge. Župan mag. Ivan Vogrin direktorju Bojanu Mažgonu očita še več kršitev delovnih obveznosti; med drugim je župan tudi izdal sklep, da občina Lenart enostransko odstopa od pogodbe o izobraževanju ob delu.
Tudi Bojana Mažgona smo poklicali in ga povprašali kako komentira obtožbe župana in sklep o prenehanju delovnega razmerja. Povedal nam je, da zadev zaenkrat ne želi komentirati, bo pa jih komentiral po odločitvi sodišča. Potrdil nam je, da je na delovno sodišče vložil tožbo, s katero izpodbija sklep o izredni odpovedi delovnega razmerja.
Zmago Šalamun
UUDSKA UNIVERZA PTUJ I LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
BORZAZNANJA
OGLASITE SE PRI NAS ALI NAS POKLIČITE)

ORGANIZIRANO SAMOSTOJNO UČENJE
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE
SVETOVALNO SREDIŠČE
PTUJ
Ponujamo vam brezplačno informiranje in svetovanje
BREZPLAČNO ZA VSE OBČANE!
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: iuptuj@sioi.net
SAMO ZA VAS NA PTUJU!
NOVO V ŠTUDIJSKEM LETU 2006/20071
Študijski programi EKONOMSKE FAKULTETE iz Ljubljane:
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
dodiplomski študij ekonomije po bolonjskem sistemu 3+2
PODIPLOMSKI MAGISTRSKI PROGRAM smer TRŽENJE
Mestni trg 2, Ptuj
02 749 21 50
www.lu-ptuj.si I Mestni trg 2, Ptuj
02 749 21 50
www.lu-ptuj.si
Foto: ZS
Foto: ZS
Breg • Nezadovoljni občani Zagrebške
Utopljeni v prahu in hrupu
Družinam, ki stanujejo na Zagrebški, konkretno na delu, kjer se že od spomladi gradi del hitre ceste proti Puhovem mostu ter ureja nadvoz proti Turnišču, vsa dobra volja in potrpežljivost počasi prekipeva. »Takšnega odnosa izvajalcev do nas, ki smo zaradi te gradnje najbolj prizadeti, pa res nismo pričakovali,« pravi Tea Prapotnik, ki z družino živi v prvi hiši, neposredno ob samem gradbišču.
Nezadovoljstvo, ki je vrhunec doseglo konec avgusta, ima pravzaprav globlje korenine in se začenja že v odnosu ptujske občine ter KS Breg do tega predela. Kot pravijo Prapotnikovi, so bili o gradnji ceste obveščeni bolj kot ne preko medijev, njihove pripombe niso bile upoštevane in tudi v času samih del nimajo nobenih konkretnih informacij, kaj se pravzaprav dogaja, niti, kdaj bodo dela končana.
Prekop čez vhod na dvorišče brez najave
»Ne želimo, da nas kdo razume narobe. Nič nimamo proti napredku, proti tej cesti, ki mora biti zgrajena. Toda odnos do nas, ki stanujemo praktično na samem gradbišču in se dnevno utapljamo v hrupu in prahu, bi lahko oz. moral biti drugačen! Tako pa se na tej cesti dela, kot da tukaj ne živi nihče, in sreči se imamo zahvaliti, da se ni zgo-
dila že kakšna večja nesreča!«
Tisto, kar je sodu izbilo dno, je bil nenapovedan prekop zemljišča pred vhodom na dvorišče: »Če poznate situacijo na tem gradbišču, veste, da je obvoz speljan tik ob meji naše parcele, tako kot ob ostalih hišah. Pretok prometa je urejen s semaforjem, enostransko, in ko sem se 23. avgusta peljala domov iz smeri Ptuja ter hotela z makadamske obvoznice zaviti na dvorišče, sem na srečo ustavila zadnji hip, saj je bil vhod na dvorišče počez prekopan. Bila sem šokirana, saj bi ob le malo večji neprevidnosti zapeljala vanj. Kdo bi bil potem odgovoren za škodo na avtu?! Poleg tega je tu situacija takšna, da z avtom ne moreš obstati na cesti, saj s tem zadržuješ vso kolono avtomobilov za seboj!«
Tea Prapotnik nato nadaljuje, da je avto pač pustila pri sosedih, toda težava s tem še ni bila rešena: »Kot zasebnica s trgovino na Bregu imam doma na Zagrebški skladišče,
Po makadamskem obvozu, speljanem po robu zasebnih parcel občanov Zagrebške, se vsak dan valijo kolone avtomobilov. Poleg hrupa so stanovalci deležni še oblakov prahu, kar bi še nekako prenesli, če se jim ne bi dogajale še druge neprijetne (in nepotrebne) stvari; ena med njimi je bila nenapovedan prekop pred vhodi na dvorišča.
Tea Prapotnik z obvestilom Cestnega podjetja, da bodo prekopali vhod na njihovo dvorišče, datiranim 23. avgusta: »Prepričana sem, da so dopis napisali po mojem klicu, sicer ga sploh ne bi! In tudi če so ga nameravali, se to menda ne napiše na dan, ko so dela že izvedena. Človeško bi bilo, da bi nas vsaj o takih stvareh, ki pomenijo direkten poseg v našo parcelo in dostop do doma, obvestili kakšen dan prej!«
kamor mi dobavitelji dostavljajo naročeno blago, glede na dejavnost tudi šolske potrebščine. V tem času je seveda dobava zelo aktivna, zato me je bilo prav strah, da ne bi v 'luknjo' padel kateri od dobaviteljev!«
Prapotnikovo je takšen nenajavljen prekop, kljub vsej potrpežljivosti, do konca razjezil in poklicala je odgovorne. Po njihovem odgovoru naj bi bili o izkopu in preprečitvi dostopa na domače dvorišče pisno obveščeni, toda nihče od Prapotnikovih ni videl nobenega dokumenta. Dva dni kasneje pa so v poštnem nabiralniku, bolj po sreči kot ne, našli dopis z obvestilom, ki pa je bil datiran prav na 23.
LJUDSKA UNIVEI^A PTUJ
Tel: 02 749 21 50 fax: 02 749 21 56 e-pošta: luptuj@siol.net
V Šolskem letu 2006/2007 vpisujemo v programe:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK GOSTINSKA DELA TRGOVEC
KNJIGOVODSKA DELA TRGOVSKI POSLOVODJA
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Zaupajte nam - ne bo vam žal!
Mestni trg 2, Ptuj
02 749 21 50
www.lu-ptuj.si
avgust. »To se mi je pa zdelo že norčevanje iz nas. Prepričana sem, da so dopis napisali po mojem klicu, sicer ga sploh ne bi! In tudi če so ga nameravali, se to menda ne napiše na dan, ko so dela že izvedena. Človeško bi bilo, da bi nas vsaj o takih stvareh, ki pomenijo direkten poseg v našo parcelo in delo, obvestili kakšen dan prej!«
Da morajo Prapotnikovi zaradi del tik ob vhodu na dvorišče velikokrat naročeno blago kar ročno prenašati v skladišče, saj drugače ne gre, prav tako ni neboleče, saj bi ob znanem »urniku« določenih del na cesti lahko lažje razporejali dobave in tudi svoje delo.
»Vse našteto pa so le tiste neposredne nepravilnosti, ki nam zdaj grenijo življenje, čeprav bi se vsemu temu lahko izognili, če bi se izvajalec del vsaj malo potrudil in nas sproti obveščal, kaj se bo dogajalo na gradbišču. Reči moram, da so bili v vsem tem času korektni le geometri iz Celja, ki so se najavili, in ptujsko komunalno podjetje ob položitvi oz. premiku vodovodnih cevi, za njimi pa nam je bilo le rečeno, da nas bodo o vsem obveščali naslednji izvajalci, se pravi ptujsko Cestno podjetje. Toda to se v vsem tem času ni zgodilo niti enkrat. In to se nam nikakor ne zdi prav, saj živimo dobesedno na gradbišču, preko katerega imamo tudi edini dostop do svojega imetja!«
Velika degradacija brez vsake odškodnine
Sicer pa so Prapotnikovi, ki živijo v prvi hiši, v neposredni bližini križanja hitre ceste s cesto proti Ptuju, v skrbeh tudi za prihodnost: » Ne vemo, kako so sploh strokovno pripravili ta projekt, saj je bilo najprej rečeno, da bo zgrajen nadvoz za hitro cesto, zdaj pa se gradi tako, da ta odsek hitre ceste teče v isti ravnini, cesta iz Vidma proti Turnišču pa se ureja kot nadvoz. Kot se je pokazalo, so se arhitekti morali nekje že 'zaplanirati', saj so dela na cesti ustavili, ker so morali dvigniti oz. prestaviti tekoči daljnovod, ki je bil očitno prenizek. Morda se motimo, saj nimamo nobenih uradnih informacij, toda tako je sklepati. Vse izvemo le na osnovi govoric in opazovanja. Ne vemo niti tega, kdaj bodo dela končana, in še manj, kakšno bo potem življenje tukaj. Naša parcela s hišo bo zaradi takšne degradacije okolja gotovo precej manj vredna, za kar nismo upravičeni do nobene odškodnine, prav tako ni jasno, ali bomo zaradi bližine dobili vsaj protihrupno zaščito. Ves čas dela na gradbišču nismo zaščiteni ne pred hrupom, ne pred prahom. Kadar ni prahu, ker gradbišče polijejo, pa smo deležni blata, ne samo na svojih avtomobilih, ampak tudi po dvorišču od drugih
voznikov.«
Prapotnikovi pa se poleg grmenja avtomobilov čez hitro cesto bojijo še nečesa: »Gotovo se bo zelo povečal tudi promet po cesti proti centru Ptuja, če že ne takoj, pa po uvedbi cestnin na bodoči avtocesti. Tako bomo tukaj, na Zagrebški, živeli v pravem prometnem kaosu, med dvema križajočima se cestama, ki bosta vsaka zaradi svojih razlogov vedno polni avtomobilov. In za nameček, kot je slišati, za našo Zagrebško niso predvideno niti pločniki, niti nimamo razsvetljave, kaj šele kaj drugega!«
Očitki občanov z Zagrebške so v tem kontekstu gotovo upravičeni. Pravijo, da se počutijo odrinjene, nekje na robu, nikomur pomembni; celo vodovod so dobili šele pred 15 leti, kar je za ptujsko občino, kot pravijo, sramotno: »Tudi kanalizacije še nimamo, pa bi jo lahko položili zdaj, ko je itak že vse prekopano. Celo govorilo in obljubljalo se je, da jo bomo dobili v času te izgradnje, ampak od tega ne bo nič. Očitno bodo raje kopali še enkrat
Dela bodo končana v septembru
Za pojasnilo, kaj se dogaja in kdaj bodo dela zaključena, smo poklicali tudi na Cestno podjetje. Direktor Ferdinand Weingerl je bil zelo kratek, saj je povedal le, da je do zastoja pri delih res prišlo zaradi »popravka« daljnovoda, da ureditev pločnikov res ni predvidena v okviru del, da sicer podrobno s težavami na posameznih gradbiščih ni seznanjen, da pa si v podjetju prizadevajo za čimboljši odnos z morebiti prizadetimi občani in da računajo tudi na njihovo razumevanje, saj za vse zaplete niso krivi: »Kar zadeva dela na tem odseku hitre ceste ob Zagrebški, pa lahko zagotovim, da bodo dokončana v drugi polovici septembra!«
Če nič drugega, je torej edina dobra novica za stanovalce ob Zagrebški ta, da gradbišča kmalu ne bo več, s čimer se bodo rešili vsaj prahu. Da pa jim bo ostal smrad iz Dražen-cev, na katerega so prav tako opozorili, gotovo pa tudi hrup pričakovanega gostejšega prometa, pa je že druga zgodba, ki jo bodo morali reševati na drugem naslovu, gotovo pa najprej s pomočjo vodstva domače KS Breg, za katerega sicer ne vedo povedati kaj pohvalnega.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Gornja Radgona • Na sejmu dan pridelovalcev sladkorne pese
Tovarno želijo obdržati za vsako ceno
V vrvežu Kmetijsko-živilskega sejma so se v ponedeljek zbrali pridelovalci sladkorne pese, predstavniki tovarne, države in zbornice. Vsi so bili bolj optimistično razpoloženi kot običajno in odločeni s skupnimi močmi najti najboljšo možno rešitev.
Zbrane je nagovorila tudi ministrica Marija Lukačič in poudarila, da se v Sloveniji zavedajo tega, da je sladkorna pesa življenjskega pomena za 2300 pridelovalcev in za nekaj manj kot 200 zaposlenih v TSO. »Zato smo se v pogajanjih z EU vsi, ki smo odgovorni za to panogo, zavzemali za čim boljšo rešitev. Učinkovit pristop vseh je pripeljal, po mojem mnenju, do dobrih rezultatov pogajanj. Slovenska vlada je po sprejetju evropske reforme podprla naša prizadevanja za ohranitev proizvodnje še v proizvodnem letu 2006/7 in s tem omogočila daljše prehodno obdobje za prilagoditev novim razmeram, ki jih prinaša reforma. Ministrstvo v tem trenutku pripravlja uredbo za neposredna plačila za leto 2007, ki morajo biti rezultat po moji oceni uspešnih pogajanj pri procesu sprejemanja sladkorne reforme. Spoštovani pridelovalci sladkorne pese, dragi kmetje, iskreno upam, da se boste kot pridelovalci sladkorne pese še veliko let srečevali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni!«
Tudi pred sednik Kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je potrdil, da so bili v okviru možnega doseženi pozitivni rezultati, sedaj pa se celo nasmiha možnost, da proizvodnja ostane. O tem pa ne bodo odločali kmetje in ne delavci, pač pa lastniki, nizozemski kmetje. Slovenija je članica EU in s tem podrejena globalni evropski politiki. Kmetje je pozval, naj ohranjajo lastništvo, kjer je to le možno. Priznal je, da je ta možnost v primeru TSO šla mimo.
Naj KGZ odkupi kontrolni delež TSO
Franc Jurša, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese, je dan označil za prelomen za predelavo sladkorne pese. Po njegovem mnenju so se kmetje primerno evropsko organizirali in zato tudi veliko dosegli. To je ilustriral s ceno pese, ki je bila leta 2000, ko se je združenje ustanovilo, 7 SIT/kg, lani pa so pri standardni kvaliteti dosegli 11 SIT/kg. Uspešni so bili pri ustvarjanju poslovnih vezi, pogosto je bilo burno, vendar so ponosni na rezultate. Jurša je mnenja, da so edina organizacija v kmetijstvu, ki jih poslovni partnerji s pogajanj niso poslali praznih rok. V združenju je prisotna želja tovarno obdržati za vsako ceno, saj ta poljščina dosega najboljše rezultate in
prihodek po hektarju. Pozval je vse, da uporabijo svoj vpliv in obdržijo tovarno v Ormožu. Petra Vriska pa je izzval, naj v KGZ razmislijo o tem, da odkupijo kontrolni delež TSO in tem prisilijo lastnike, da ohranijo proizvodnjo. Opozoril je, da si vsi pridelovalci v Evropi želijo pridelavo obdržati, zato je možno, da bo čez kakšno leto ta kultura ponovno zelo donosna, zato bi se tudi v Sloveniji morali potruditi, da jo obdržimo.
Jurij Dogša je predstavil nastajanje zloglasne reforme evropskega tržnega reda za sladkor ter dokončno sprejeto in od prvega julija letos že veljavno inačico reforme. Ta predvideva tudi dajatve v sklad za prestrukturiranje in s tem »kaznuje« ohranitev proizvodnje oziroma z denarnimi nadomestili vzpodbuja opuščanje proizvodnje v evropskih državah. Če bi Slovenija proizvodnjo ohranila, bi morala v naslednjih treh letih glede na svojo proizvodnjo za ohranitev proizvodnje v sklad prispevati 22,5 milijona evrov. Da bi povrnila vloženo, bi tovarna morala dobro poslovati naslednjih 10 let. EU želi na ta način zmanjšati proizvodnjo sladkorja v EU s sedanjih 19 do 20 milijonov ton na 12 do 13 milijonov ton. Evropa porabi letno 16 milijonov ton, uvoz pa naj bi z 2 dvignila na 3 oziroma 4 milijone ton sladkorja. K temu jo zavezujejo mednarodne pogodbe v okviru EBA, ki jih je podpisala z neevropskimi proizvajalkami sladkorja. Svetovna poraba sladkorja je 45 milijonov ton sladkorja, pri čemer je zanimivo, da poraba v razvitem svetu upada (poraba v Slovenije je 35 kilogramov na prebivalca), v nerazvitih deželah pa raste. Na Kitajskem porabijo po 7 kilogramov sladkorja na prebivalca. Poraba sicer v svetovnem merilu narašča hitreje kot proizvodnja, zato so številni evropski proizvajalci sladkorja že začeli kupovati sladkorne tovarne izven Evrope, da bi tako še naprej obvladovali tržišče sladkorja, le iz drugih destinacij.
Evropska kvota manjša že za 1,4 milijona ton
Dogša se je odzval tudi na kritike, češ da v Sloveniji preveč hitimo z zapiranjem sladkorne tovarne. Postregel je s podatki, da so Irci že zaprli obe njihovi tovarni sladkorja, Italija 13 od 19, Portugalska in Španija sta zmanjšali proiz-
Dan pridelovalcev sladkorne pese je bil dobro obiskan In razpoloženje je bilo dokaj optimistično. Tudi visokih gostov nI manjkalo - poleg direktorja uprave TSO Jurija Dogša ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, svetovalec vlade mag. Matjaž Gerkman in Peter Vrisk, predsednik KGZ Slovenije.
vodnjo za polovico, Nemci so zaprli pet tovarn. Kvota se je zmanjšala za 1,4 milijona ton. Seveda obstaja tudi možnost nakupa kvote, Tudi Slovenija ima teoretično možnost dokupiti 10.000 ton k svoji kvoti 52.973 ton sladkorja.
Za TSO je postala neatraktivna tudi predelava surovega trsnega sladkorja, saj je predaleč od luke Koper in so stroški transporta preveliki. Bistveno, s 130 na 85 evrov, pa se je zmanjšala tudi razlika ned nabavno ceno surovega sladkorja in končno prodajno ceno za beli sladkor. Zato letos surovega sladkorja niso predelovali.
Opozoril je tudi na posebnosti pridelave pese v Sloveniji, kot so premajhna pridelava za celotno kvoto, podpovprečni pridelki, ena sama tovarna v državi z majhno zmogljivostjo, velike transportne razdalje in bližina Hrvaške in Srbije, od koder prihaja v skladu z balkansko uredbo v EU cenen sladkor, ki jim je lani znižal ceno sladkorja za 70 evrov na tono.
Lastniki so sicer odločili, da je to zadnja sezona v TSO, vendar obstaja več različnih scenarijev za TSO in pridelovalce. V pesimistični varianti bi povsem ukinili pridelavo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja ter bi se lahko bi se usmerili v proizvodnjo bioetanola. Po optimistični varianti pa naj bi proizvodnja sladkorja ostala in bi tovarno razširili še s proizvodnjo bio-etanola iz koruze in pšenice.
Za to bi potrebovali okrog 130.000 ton surovine. Biogo-riva bodo po mnenju Dogše postajala vedno pomembnejša; v Evropi je trenutno v teku 29 projektov gradnje tovarn za biodizel in bioetanol, italijanski lastniki TSO pa so prav tako aktivni v tovrstnih projektih. Države EU so se namreč zavezale, da nadomestijo 5,5 % porabe klasičnih goriv z biogorivi.
Priznanja 34 pridelovalcem
Letos je v Sloveniji pod peso 6714 hektarjev, podpisane so pogodbe s 1575 pridelovalci, ki imajo povprečno 3,26 hektarja površin. Poudaril je dobro sodelovanje in korekten odnos s pridelovalci in izrazil obžalovanje, da je prišlo letos do takega nesoglasja pri obračunu C-pese, da bodo svoja različna mnenja morali razrešiti pred sodiščem. To meče slabo luč na tovarno tudi v trenutku, ko je aktualna ponudba o možnosti nakupa TSO s strani avstrijskega trgovca, kaj več pa o tem Dogša ni želel povedati. »Kapital je kot gobe, seli se tja, kjer so pogoji, mi pa moramo ustvariti te pogoje,« je povedal Dogša za konec.
Letos v Gornji Radgoni niso podelili priznanj najuspešnejšim pridelovalcem, ampak je 34 pridelovalcev prejelo priznanje za dolgoletno pridelavo. Iz našega okolja so priznanja prejeli: Jože Trstenjak, Pušenci, Sta-
nislav Klemenčič, Ptuj, Marjan Vidovič, Videm, Janko Klajnčar, Vitan, Stanko Hart-man, Ormož, Jože Trstenjak, Pušenci, in podjetji Perutnina Ptuj in Jeruzalem Ormož SAT.
Ker je letos preteklo že 30
let od prve pridelave pese v TSO, je Silva Kuharič Grabo-vac pripravila pregled prehojene poti, Breda Vičar iz KGZ Murska Sobota pa je predstavila tehnologijo pridelovanja sladkorne pese v Sloveniji. viki klemenčič ivanuša
Gospod Vraterič iz Prekmurja je peso prideloval od samega začetka, zato pomni različno ugodna obdobja pri pridelavi te kulture. Sedaj se po njegovem mnenju pridelovalci obnašajo tako kot mlada žena, ko gre rodit svojega prvega otroka: ko nastopijo prve bolečine, si obljubi, da ne bo več nikoli spala pri njem ^
Priznanja za dolgoletno pridelavo pese je prejelo 34 pridelovalcev, med njimi tudi Janko Klajnčar z Vitana.
Foto: vki
Tržec • Tretji praznik KS
Kako sta kosila županska kandidata
Minulo soboto popoldne je bilo na in ob trškem športnem igrišču zelo živahno. Vodstvo KS je namreč pripravilo tretji krajevni praznik, ki sicer v uradnem delu ni bil kaj posebnega, zato pa je veliko zanimanje in navijanje obiskovalcev bila deležna košnja na bližnjem travniku.
Kot se za tovrstne praznike spodobi, je krajane najprej nagovoril predsednik KS Tržec Dušan Serdinšek, ki je v govoru poudaril, da so z vodstvom občine, predvsem pa z županom nadvse zadovoljni, saj so v iztekajočem se mandatu dosegli in uresničili vse zastavljene načrte.
Na odru mu je nato sledil župan Friderik Bračič s čestitkami ob prazniku ter željo po nadaljnjem tako uspešnem sodelovanju, uradni del praznika pa se je zaključil s podelitvijo priznanj in zahval. Priznanje KS Tržec so prejeli občina Videm, župan Friderik Bračič ter Farnc Kir-biš ml. kot edini svetnik iz te KS v občinskem svetu. Zahvale za dobro sodelovanje pa so dobili: KS Pobrežje in Lanco-va vas, pevci iz Jurovcev in družina Pintarič.
Zabavni del prireditve je potem »vzel v roke« Ivan Bo-žičko, ki je pred oder najprej sklical vse prijavljene prostovoljce za košnjo z ročno koso. V vrsto se jih je postavilo kar deset in med njimi, ob s klobučkoma na glavi, sta bila tudi bivši in sedanji župan
občine - Franc Kirbiš ter Friderik Bračič. Zanimivo je, da sta oba moža tudi, sicer še uradno nenajavljeno, letošnja kandidata za župana in tekma v košnji je verjetno prav zaradi tega postala še toliko bolj zanimiva, saj je marsikoga zanimalo, kdo jo bo oz. kdo se bo odrezal bolje. Pred samim startom 24 metrov dolge in dva metra široke proge, ki jo je bilo treba čim lepše in čim bolje ter seveda čim hi-
Veliki grajski praznik se bo začel ob 13. uri pred Mestno hišo na Ptuju, kjer se bodo predstavili vsi sodelujoči in se nato v sprevodu skozi mesto podali na kraj osrednjega dogodka, na ptujski grad, kjer bo dogajanje potekalo na turnirskem prostoru in zgornjem grajskem dvorišču.
Turnirski prostor bodo že ob 14. uri zasedli rokodelci, vitezi, mečevalci, živo bo
na srednjeveški tržnici, poskrbljeno bo za animacijo predšolskih in šolskih otrok. V društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj so zadovoljni, ker jim je uspelo povečati število aktivnih članov, ustanovili so tudi plesno skupino, ki se bo na 4. ptujskih grajskih igrah prvič predstavila javnosti. Predstavili bodo tudi projekt Srednjeveški otroški tabor, tudi tokrat pa bodo igre med-
stali vsi. Košnja se je potem končno le začela in po prvih zamahih ni bilo videti, da bi kdo zaostajal. Že kmalu zatem pa se je v ospredje postavil Bračič, in ko je po prvem nizu kot prvi začel brusiti koso, je to opravil čisto mirno in temeljito, saj je bil njegov protikandidat šele nekje na sredini proge. Res pa je ob tem treba priznati, da se je Kirbiš dajal s precej bolj zaraščenim terenom na svoji progi. Proti zaključku košnje pa je, sicer
mirno in enakomerno zamahujoč, Bračič vseeno moral kar precej pohiteti, saj ga je v zadnjih dveh metrih skoraj dohitel eden od drugih sotek-movalcev; na koncu je vseeno zmagal za, recimo, en dober zamah. »To mi je ostalo še iz otroštva, sem pa vesel, da mi gre še tako hitro,« je ob koncu povedal zmagovalec, gospa županja pa je pristavila, da do danes ni vedela, da ima doma tako dobrega kosca _ Ampak da ne boste mislili,
da so ostali obupali nad košnjo, čeprav so bile na koncu razlike kar velike; do konca so pokosili prav vsi, tudi Franc Kirbiš, čeprav je bilo iz vrst navijačev slišati nekaj glasov, da naj vendar preostanek proge pusti: »A, to pa ne! Svoje bom pokosil do konca,« je odkimal in s tem, kot je bilo slišati pritajen komentar, dokazal, da mu trmoglavosti in vztrajnosti leta (še) niso vzela _
SM
Prejemniki priznanj KS Tržec: Darinka Ratajc za občino Videm, župan Friderik Bračič in Franc Kirbiš ml. s predsednikom KS Dušanom Serdinškom
treje pokositi, pa so se kosci morali seznaniti še s strogimi pravili, med katerimi je bilo tudi to, da pritožbe ne bodo veljavne in da drugega kroga košnje ne bo!
»Pred začetkom bomo preizkusili še psihofizične sposobnosti tekmovalcev, saj veste, da se ne bi potem zgodilo, da bi kdo komu kaj odrezal,« je še naznanil vodja tekme Božič-ko. Pa so, kot se je pokazalo, psihofizično testiranje pre-
Ptuj • Vabijo 4. ptujske grajske igre
Letos domača plesna skupina
V soboto, 2. septembra, bo društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pripravilo že 4. ptujske grajske igre.
Med kosci sta bila tudi oba letošnja županska kandidata; prvi pa je na cilj primahal sedanji župan Bračič.
Dornava • 13. lukarski praznik
narodne z udeležbo hrvaških in avstrijskih skupin. Za lačne in žejne bodo poskrbeli v grajski birtiji, kjer bodo točili tudi domače pivo.
V društvu Cesarsko-kra-ljevi Ptuj pričakujejo, da se jim bodo v soboto pridružili številni Ptujčani in gostje od drugod, da bodo skupaj uživali v ptujski dediščini, zakladnici tisočletij.
MG
Večer je odnesel dež ^
Saj ne more biti res - pa je bilo! Na koncu nedeljskega popoldneva, le nekaj minut potem, ko so na prizorišče tradicionalnega lukarskega praznika v središču Dornave doskočili padalci, je iz čudno oblačnega neba lepo začelo kapljati in se na koncu mirno ter krepko udežilo.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska dediščina je zaklad, iz katerega »črpa« društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Na srečo so lukarji uspeli do takrat spraviti pod streho vsaj uradni in kulturni del prireditve, v okviru katerega so ob govorcih člani TED Lukari prikazali vsa dela, povezana s pripravo in trženjem luka, nastopili so tudi ljudski godci, domače ljudske pevke, folklorna skupina Mladi lukarji iz osnovnošolskih klopi, pa moški oktet in pihalna godba iz Dornave z mažoretkami.
Več sreče je imela tudi lepo pripravljena etnografska in prodajna razstava v prostorih vaškega doma, pa tudi lukarice, ki so veselo tržile kupe in vence, pa vreče znanega rdečega luka niso bile nezadovoljne. Z nekoliko dolgim nosom so ostali le tisti, ki so hranili svoje moči za večerno zabavo ob zvokih ansambla Lisjaki, saj je vztrajno deževje pregnalo vse upe na veselo rajanje. Jasno je, da so bili nekoliko razočarani tudi organizatorji, saj so se nadejali še živahnega dogajanja, toda proti
vremenu pač nihče ne more nič. Zaradi dežja so letos odpadle tudi družabne igre, v katerih naj bi našli in razglasili imetnika najdebelejšega luka, pa najbolj spretnega v pletenju lukovih krencev, brez nagrade pa so ostali tudi tisti, ki so hoteli pokazati,
kako dobro znajo pripraviti oljov luk in ga nato najhitreje pojesti.
Toda - drugo leto bo nova priložnost, saj bodo tradicijo lukarskega praznika v Dorna-vi peljali naprej.
SM
Lukarice so na letošnjem lukarskem prazniku veselo in dobro tržile, saj je luk odlične kvalitete - vse, dokler ni začelo deževati.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Predstavitev treh mladih pesnikov
Festival iz Medane gostoval v Ptuju
Od 22. do 26. avgusta je potekal že 10. festival Medana 2006 - dnevi poezije in vina. TUdi ob jubileju smo ga gostili na Ptuju, in sicer v torek ob 20. uri v hotelu Mitra.
Foto: Dženana Bećirović
Od leve: Renata Muič, John Mateer, Uljana Wolf In Oana Avaslllchloael
Prvi, uvodni dan je bil namenjen festivalskemu branju ter predstavitvi mladih pesnic in pesnikov v različnih slovenskih mestih. Mladim umetnikom so lahko prisluhnili v Novem mestu, Izoli, Mariboru, Veliki Polani, Hrovači, Ljubljani in Ptuju. Letos se je festivala udeležilo 24 pesnic in pesnikov iz 18 držav sveta. Festival je v desetih letih prehodil dolgo pot in se razvil v enega največjih tovrstnih mednarodnih festivalov v Evropi. Razširil se je tudi na glasbene nastope, filmske projekcije, koncerte in gledališke predstave.
Na Ptuju so se v enournem programu predstavili trije umetniki, dve pesnici in pesnik. Prvi je o svojem življenju in delu spregovoril John Mateer, ki živi v Avstraliji, rojen pa je v Južni Afriki, o kateri tudi veliko piše. Kot je poudaril Mateer, vedo ljudje
v svetu zelo malo o Sloveniji, ravno zato je zanj to zanimiva dežela, ki jo je želel obiskati. Pesmi, ki jih je predstavil na Ptuju, govorijo o, po njegovem, zelo fascinantni deželi, Portugalski.
Druga se je na Ptuju predstavila Uljana Wolf, ki je prišla iz Nemčija. Nekaj časa je živela v poljski vasici, ki je nanjo naredila velik vtis. Pravi, da so tam njeno pozornost najprej pritegnili vaški, pote-puški psi, ki jim je namenila tudi dve svoje pesmi. Nekaj dni za tem, ko je Wolfova napisala prvo pesem o omenjenih psih, v kateri je izrazila strah pred njimi, se je njen strah izkazal za upravičenega. Psi so jo namreč napadli, zaradi česar se je odločila napisati še drugo pesem. "Nisem mogla verjeti, da ima poezija takšen vpliv na realnost," se je pošalila mlada pesnica. Njena 1. pesniška zbirka je izšla pri
založbi Kookbooks leta 2005, leta 2003 pa je za svoje delo prejela tudi nagrado Wiener Werkstattpreis.
Kot zadnja se je ptujskemu občinstvu v hotelu Mitra predstavila Oana Avasilic-hioaei, ki je po rodu Romunka, živi pa v Kanadi. Skozi svoje pesmi je Oana ptujsko občinstvo popeljala skozi majhno industrijsko mesto v Romuniji. Meteer in Avasilic-hioaeijeva sta pesmi napisala v angleščini, medtem ko je Wolfowa pesnila v nemškem jeziku. Iz nemščine je prevajala Urška P. Černe, pesmi Oane Avasilichioaei je iz angleščine prevedel Igor Divjak, Mateerjeve pa Janko Lo-zar. Na Ptuju so pesniki svoje pesmi brali v angleškem in nemškem jeziku, prevode pa
moderatorka Renata Muič.
Kot je povedala Muičeva, pesnike, ki sodelujejo na festivalih iščejo na podlagi priporočil, nakar se programski svet odloči, kateri so ustrezni za ta festival. Načeloma gre za mlade pesnike, ki so še neuveljavljeni, letos pa je izjemoma nekaj takih, ki so prejeli tudi nagrade. "Namen je zbrati mlade pesnike iz različnih držav. Želimo doseči, da si med seboj delijo različne izkušnje in da ustvarijo pozitivno, ustvarjalno energijo," je povedala Muičeva, ki sodeluje pri koordinaciji festivala. Vse pesmi so zbrane v zborniku Medana 2006, katerega izdajo je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS.
Dženana Bećirović
atelje
www.odprtiatelje.si
Popravek
V reportaži s prvega Rožmarin festa se nam je zapisalo nekaj netočnosti, zato jih danes popravljamo.
Pobudo za popestritev kulturnega dogajanja na Ptujski Gori je dalo Folklorno društvo Rožmarin Dolena in ne TD Ptujska Gora; slednje je bilo le soorganizator prireditve, ki je potekala v soboto, 19. avgusta. V FD Rožmarin se niso zgledovali po nobenem mariborskem Folkfestu, saj je ta "doma" v Ptuju. Svojo prireditev pa so poimenovali kar z imenom svojega društva: Rožmarin fest. Prijeten večer je povezovala Maja Glaser (v poročilo je njen priimek napačno zapisan kot Glazer); vodja folklorne skupine Bolnišnice pa je Cvetka Glatz. S simpatičnimi gosti iz Italije so rožmarinovci navezali stike preko Javnega sklada za kulturo RS - OE Maribor, pri čemer jim je pomagala Neva Kovačič.
Za napake se opravičujemo.
Uredništvo
mm/WÍ
Celostne grafične podobe
logotipi, vizitl^e, dopisni listi, mape, oglasi Promocijske tiskovine
zloženke, katalogi, plakati, koledarji, etikete
a:
izložbe, sejmi, razstave, prireditve, poroke]! dekoracije v lokalih
Zlatko Kurets.p., Jadranska ul. 11,2250 Ptuj gsm: 041 983 032, mail: odprtiatelje@email.si
Tednikova knjigarnica
Sola nI podjetje
Morda trditev iz naslova knjigarnice na prvi šolski dan preseneča, a je res, da postajajo oblike izobraževanja, tudi osnovnega, javnega, državnega, če hočete, en sam biznis. Priznali ali ne. V podkrepitev, predvsem pa za temeljit razmislek vsem vpletenim v šolski sistem od osnovnega do univerzitetnega, od čezdiplomskega do vseživljenjskih izobraževanj, citiram Christiana Lavala (v Šola ni podjetje: neoliberalni napad na javno šolstvo. Prevod Katarina Rotar; spremna beseda Zdenko Kodelja. Ljubljana: Krtina, 2005. Knjižna zbirka Krt; 131.):
... Po zgledu tega pristopa bomo ločili dva velika tipa pojavov. Prvi tip je strategija podjetij, ki želijo prodreti na šolsko področje, bodisi zaradi reklamnih razlogov (posredna prodaja) bodisi zato, da bi prodajala proizvode (neposredna prodaja). Kadar podjetja lahko tako čedalje laže prodirajo v svet šole, imamo opraviti s ko-mercializacijo šolskega prostora.
Drugi veliki tip pojavov, simetričen prvemu, se nanaša na transformacijo šol v podjetja, ki proizvajajo specifično trgovsko blago. Tu bomo lahko ločili med poblagovljenjem vzgojno-izobraževalnih produktov, se pravi med spreminjanjem učnih pripomočkov in vsebin pouka v trgovsko blago, in postavljanjem šole na trg, ki ga favorizirata razcvet konkurence med ustanovami in uveljavljanje svobodne izbire šol za družine. Kadar gre preko trga čedalje več vzgojno-izobraževalnih produktov, kadar šole težijo k temu, da bi se spremenile v konkurenčna podjetja, imamo opraviti s komercializacijo vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Ni treba poudarjati, da so ti pojavi zvezani med seboj na številne načine, prav toliko, kolikor z njimi upravlja predvsem težnja, glede na katero se danes nobena dejavnost, noben prostor in nobena institucija ne morejo izogniti temu, da bi jih vključili v kapitalizem. Vselej pa je pod vprašaj postavljena tako avtonomija vzgojno-izobraževalnega prostora kakor avtonomija vzgojno-izobraževalne dejavnosti, avtonomija, ki jo je v svetu, s katerim v celoti upravlja trgovina, in sicer ne zgolj realna trgovina, ampak tudi imaginarij posplošene trgovine, čedalje teže zagovarjati.
Zaradi številnih oblik tega obdajanja vzgoje in izobraževanja z globalnim kapitalizmom ta prostor in dejavnost zbujata podjetjem veliko upanja. Izobrazba, za ekonomista »višja potrošna dobrina«, je predmet stroškov, ki naraščajo hitreje, kakor se dviga življenjska raven v bogatih državah. Izobrazba kot »investicijska dobrina« je in bo povzročala večjo porabo podjetij, gospodinjstev, držav - da bi s tem v prihodnosti povečali dohodke. Trg je še tem bolj privlačen, saj so stroški za šolanje na ravni OECD že enaki stroškom, ki jih zahteva množična industrija, denimo avtomobilska. DanielRal-let navaja tele številke: »Javni stroški za izobraževanje pomenijo približno 5 odstotkov BDP v razvitih državah in 4 odstotke v državah v razvoju... V OECD letni stroški držav članic za šolstvo dosegajo tisoč milijard dolarjev: 4 milijoni učiteljev, 80 milijonov učencev in študentov, 320 000 šolskih ustanov.« Unesco omenja enako zgovorne številke, in sicer višino stroškov za izobraževanje na svetu postavi na 2000 milijard. Združene države naj bi same predstavljale tretjino tega globalnega trga, države v razvoju pa le približno 15 odstotkov...
Stroški za izobraževanje - odvisno od države - predstavljajo med 20 do 30 odstotkov javnih stroškov in številni avtorji ter politični voditelji menijo, da javne finance ne morejo same prenesti njihovega prihodnjega naraščanja, še posebej ne pri visokošolskem študiju in poklicnem usposabljanju. Po mnenju OECD bo treba zaradi vseživljenjskega učenja uporabljati zasebne vire financiranja, ne glede na to, ali gre za podjetja ali gospodinjstva... Po tej logiki je prav - če je vednost privatizirana dobrina, ki se je polasti bodisi posameznik bodisi podjetje - da si zamislimo zasebno financiranje v velikem merilu, lahko v obliki povečanja šolnin za študente, v obliki splošnega sistema posojil, ki jih je treba vrniti, v obliki fiskalne spodbude podjetjem, naj investirajo v nenehno usposabljanje...
V šoli smo priča postopnemu spreminjanju vrednot v eno samo, ekonomsko vrednost (pristavljam: v vseh odkritih in prikritih niansah), je zapisano na zavihku knjige, iz katere je izbrani odlomek. Knjiga Šola ni podjetje je začuda malo izposojano branje, kar mi ne gre v račun, saj »šolska tranzicija in kapitalizacija« bohotita svoje lovke tudi v Podalpju. Sicer je taka šolska stvarnost pričakovana, saj smo del Evrope, kjer pa se očitno veliko bolj zavedajo pasti »sveta trgovine«, kakor pa znajo in zmorejo, želijo in hočejo naši vladajoči.
Pa vse dobro v novem šolskem letu učencem in učiteljem!
Liljana Klemenčič
Ormož • Popestritev zadnjih počitniških dni
Drugi tabor prijateljstva
V predzadnjem počitniškem tednu so člani društva Timotej Ptuj, društva za izboljšanje kvalitete življenja, za ormoške otroke pripravili že drugi Tabor prijateljstva.
Udeležili so se ga otroci ter pet dni uživali v prijetnem druženju in zanimivih delavnicah. Vodja projekta Olga Popov je povedala, da s taborom želijo negovati prijateljske odnose med otroki, jih naučiti deliti, jim približati vrednote, ki jih lahko spremljajo v odnosih z
vrstniki in starši še dolgo potem, ko je tabor že mimo.
Sprva je bil tabor namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin, kasneje pa so ga namenili vsem otrokom, ki si tega želijo. Tabor je vodil Andrej Zelenko, ki je že izkušen v tovrstnem delu, saj je aktiven v društvu stezosledcev.
Pravi, da se med otroki dobro počuti, teden z njimi pa mu pomeni prijetno spremembo od vsakdana, kjer dela z računalniki. Pomagali so mu štirje mladi animatorji prostovoljci: Anita, Saša, Ingrid in Matjaž, ki so tabor ocenili kot zanimivo izkušnjo. Še zlasti je bila njihova iznajdljivost na preiz-
Vsak dan so udeleženci tabora in njihovi animatorji našli časa tudi za sladoled.
kušnji tiste dni, ko vreme ni bilo najugodnejše za kopanje in so si morali nenehno izmišljati nove zaposlitve za male nadebudneže. Prostovoljci so se spoznali na delavnicah BROŽ - blazno resno o življenju, ki potekajo že več let na Ptuju in so namenjene srednješolcem. Ormoški tabor je neke vrste podmladek oziroma mali BROŽ.
Tabor je ob lepem vremenu potekal na ormoškem bazenu - nekaj dni je bilo res lepih in otroci so se po milu volji kopali - ob slabem vremenu pa v starem delu hotela. Vsak dan pa so poleg tega potekale še tematske delavnice. Ukvarjali so se z glasbo, spoznali z osnovami rokometa, na obisku so bile muzejske delavnice, naravoslovna delavnica, delavnice v knjižnici. V taboru so sodelovale domala vse institucije, ki se v Ormožu ukvarjajo z delavnicami za osnovnošolce, tako da je bilo dogajanje zares pestro. Zadnji dan pa so del svojega veselja in mladosti razdelili tudi stanovalcem Centra za starejše občane v Ormožu, ki so jim pripravili priložnostni nastop in se družili v delavnicah.
vki
SOLA!
Tudi ietos grem v šoio z viaicom!
MESEČNE, POLLETNE IN LETNE VOZOVNICE
Ob nakupu letne vozovnice dijaki in študentje
prihranijo 4 mesečne vozovnice!
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE S STORITVIJO

Vse dodatne informacije o nalojpu abonentskih vozovnic dobite na večjih železnišl(ih postajah, spletni strani www.slo-zeleznice.si in e-pošti potnik.infb@slo-zeleznice.si. Priporočamo vam, da se za nalcup odločite že v predprodaji.
Slovenske železnice
Jakob Emeršič
Je Ptujska knjiga resnično ptujska?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
»Ali pomislite: Ptujčani imajo v svoji zgodovini osebnost, zaradi katere bi si Ljubljančani obliznili vseh deset prstov na rokah, pa tudi še na nogah povrhu: svetega Viktorina Ptujskega. Pa ne. Malo zato, ker pač ni rojen v Ljubljani, čeprav je v prestolnici dosti več znanstvenih in strokovnih delavcev, ki bi ga lahko dostojno proslavili, pokazali na njegov izreden pomen v zgodnjih letih širjenja krščanstva po Evropi. Pač pa se po drugi strani celo v Novi reviji, ki velja za dobro revijo, pojavljajo pisci, ki se gredo v svoji vzvišeni na videz moralistični drži za razsodnike zlasti ali pa vsaj nad tako imenovano desnico. Pustim ob strani poetiko, na katero se sklicuje že Aristotel, ter namignem na konkreten primer. Avtor Dušan Merc namreč v tej reviji opiše v črtici zgodbo ptujskihpriorjev (!!!), dogodke ob uboju ptujskega gvardijana [in ne priorja!] leta 1956, ko ga je ubil s sekiro samostanski hlapec Mohorko. V samem delu je skozi pisateljevo svobodo, ki bi pa morala biti v resnici omejena na imaginarni prostor, če bi namreč hotel podati popolnoma samosvoj opis dogodkov, dan oris nekaterih resničnih dogodkov, ki jih označuje z določenim krajem (Ptuj, minoritski samostan) in časom, zraven pa tudi s preskakovanjem časov, negativno karakteristiko duhovnikov, podtikanjem, da je bil ubiti gvardijan homoseksualec, češ da je to zvedel od sorodnikov, morilčevih staršev, da je morilec zaradi tega psihičnega pritiska napravil samomor, v resnici pa je po znanih podatkih to storil njegov brat, ki je ubil svojo ženo itd.
Vse to daje pisanju v očeh tistih, ki se spominjajo resničnih dogodkov, kaj čudno podobo, pri drugih, ki so v najnovejšem času polni slik in podob o pokvarjenih duhovnikih, pa zbuja dvom, da je sploh kateri izmed te druščine pošten in da je potrebno čimprej odstraniti vse, kar je cerkvenega, saj vendar pisatelj to sam zagovarja bolj ali manj prikrito v raznih časopisih (primerjaj tudi njegovo polemiko z A. Rebulo v eni od zadnjih številk Družine leta 2002!). Celo tak nesmisel zagovarja, da je hotela takratna oblast skriti resnično pokvarjeno podobo duhovnikov, da ne bi razburjala ljudstva! Kaj sem hotel povedati s tem primerom? Taki dogodki se dajejo za ne vem kako visoka umetniška dela, taki pisci se razglašajo za ne vem kakšne umetnike, resni, kritični ali pa bogne-daj verni pisatelji pa se ožigosajo za verske in nazadnjaške fundamentaliste.« (*Ob črtici D. Merca bi bilo dobro našteti nekaj primerkov iz omenjenih poročanj, kot je: Dušan Kos: Umor v Ptuju. TT 6. sept. 1956; L. F.: Mohorko obsojen na smrt z ustrelitvijo Pt. T 7. sept. 1956; Slavko Lorbek: Smrtna kazen za Janeza Mohorka, V 4. sept. 1956; VojkoBercko: Morilec pod posteljo, ^ 8. okt. 1977 idr.).
V zadnjem sicer literarno dokaj posrečenem sestavku navaja urednik Aleš Štegerpodobo Ptuja, čeprav se ne bi mogli strinjati, daje bil Viktorin Ptujski Grk, avtor pa se za objektivno podobo malo preveč zaustavi ob Eschenbachu.
Marjeta Ciglenečki bi v svoji celoviti študiji lahko omenila še profesorja ptujske gimnazije Rudolfa Gaupmanna (umrl 1909), dr. Štefko Cobelj, kije zelo zgodaj pospeševala in vodila ljubiteljske ter amaterske likovnike, iz okolice Janeza Šibilo, Ptujčana Marjana Remca, ob fotografijah še slovenskogori-škega Toneta Stojka. Ob tem bi se vprašali, da če so obdelani likovniki, zakaj ne bi bili tudi glasbeniki.
Ob teh imenih in osebnostih, bi se bilo potrebno spomniti za celovito predstavitev Ptuja še na marsikoga in te, ki jih bom omenil, so le seveda izbrani izmed mnogih, toda vsa ta imena so ozko povezana s Ptujem.
Tako bi si neutrudni zbiralec ptujskega gradiva Simon Povoden (1753-1841) zaslužil, da bi bil podan kakšen njegov odlomek v slovenskem prevodu. Enako je iz istega časa nekaj starejši Juraj Maljevac (1734-1812), hrvaški jezuit, čeprav po rodu Slovenec, ter njegovo delo Nebeski pastir pogubljenu ovcu išče, ki spada med prve znane ptujske tiske iz Schutzo-ve tiskarne l. 1795, ponatis 2005. V Ptuju je služboval Anton Krempelj (1790-1844), kije z Dogodivšinami štajerske zemle (ali 1845) pesniško obdelal tudi Ptuj. To je prvo delo na Slovenskem v gajici ali v novi pisavi. Iz istega obdobja je tudi ve-likonedeljski dekan, šolski nadzornik ter utemeljitelj dajnčice Peter Dajnko (1787-1873), pri katerem omenimo le pesem Klopotec (Nova doba 1924). V Ptuju je Volkmer nekaj časa poučeval sicer v urednikovem tekstu omenjenega pesnika Stanka Vraza (1810-1851); ni pa kakšnega odlomka tega dokaj velikega pesnika, ki bi se dotikal tukajšnje okolice bodisi v Djulabijah (UZagrebu 1840); Glasih iz dubrave žeravinske (U Zagrebu 1841) ali pa iz Slodnjakove izdaje njegovih pesmi, kjer prav urednik dokazuje, da jih je pisal v slovenskem jeziku ter jih nato prevajal v hrvaščino.
Poglejmo šeptujskega čitalničarja in duhovnikaJakobaMe-ška (1874-1900) ter njegov potopis »Iz Ptuja v Zagreb jeseni 1874«, Slovenski gospodar 1875, št. 1-10, ali skupaj s Francem Simoničem (1847-1919) izdano delo o ptujskem nadžupniku in dekanu pod naslovom Gregor Jožef Plohel imeniten humanist in dobrotnik slovenski V Beči 1888, kjer se kar precej omenja Ptuj. Še bolj je pomemben in po krivici zanemarjen veliki jezikoslovec, verjetno enako pomemben kot Franc Miklošič, to je tukajšnji kaplan Oroslav Caf (1814-1874), ki ima kaj precej jezikoslovnih sestavkov o izvoru imena Ptuj. Mariborski profesor in zgodovinar Rudolf Gustav Puff ima kar dosti tvarine slovenske, zlasti slovenske štajerske literarne zgodovine Slovenskih goric in zanimivo bi bilo prevesti kakšen odlomek iz dela Erinerung an Pettau (1838). Prva slovenska miniaturka pripada Grajenskim pesmim iz l. 1880, ki jih je napisal tukajšnji pesnik, publicist ter po poklicu pravnik Božidar Flegerič (1814-1874). Ptujski gimnazijec je bil mladinski pisatelj in pesnik Franc Nedeljko (1858, Rakovci-1931).
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: vki
Majšperk • Lovci ob 10. občinskem prazniku
Odprli avtomatsko strelisce
V okviru prireditev ob 10. prazniku občine MajSperk so pri lovskem domu LD Dravinja v StaneCki vasi nad Majšperkom odprli avtomatsko strelišče za vadbo lova na divjega prašiča, ki zaradi prevelike številčnosti povzroča lovcem in haloškim kmetom vse večjo škodo.
Lovska družina Dravinja Majšperk, ki je pred štirimi leti slavila 80-letnico, je ob
lepo urejenem lovskem domu nad ribnikom v Stanečki vasi čez poletje uredila vadbeni
V lovsko družino Dravinja Majšperk je včlanjenih 60 lovcev, njihovo lovišče se razprostira na na 7000 hektarih zemljišč na območju Haloz, od tega je 5000 ha lovnih površin. Sredi gozda v Stanečki vasi imajo lovski dom s priročnim streliščem na glinaste golobe, odslej pa se ponašajo tudi s prvim avtomatskim streliščem s premikajočo se tarčo divjega prašiča.
Foto: M. Ozmec
Pogled na osrednji del avtomatskega strelišča; zadeti je treba premikajočo se tarčo divjega prašiča.
Foto: M. Ozmec
Nov vadbeni objekt z avtomatskim streliščem sta odprla županja dr. Darinka Fakin in starešina Ljubo Žafran.
objekt oziroma avtomatsko strelišče s premikajočo se tarčo divjega prašiča. Kot je povedal starešina LD Dravinja Ljubo Žafran, je projekt od ideje do realizacije vodil Božidar Kopušar, sicer pa so pri gradnji vadbenega objekta sodelovali tudi drugi člani te lovske družine in skupaj opravili okoli 3500 prostovoljnih delovnih ur. Gre za
avtomatsko in računalniško voden objekt s premikajočo se tarčo divjega prašiča, ki je zgrajen po predpisih in deluje tako, da ustreza zakonodaji in pravilniku za tekmovanje v streljanju z malokalibrskim orožjem. Tudi s tega vidika gre za izredno pomembno pridobitev, saj se bodo lahko odslej lovci tudi sami urili v streljanju na premikajočo se
tarčo divjega prašiča, ki v zadnjih nekaj letih zaradi prevelike številčnosti povzroča v njihovih loviščih, na poljih, travnikih in celo vrtninah, vse večjo škodo.
Zbranim lovcem je ob pomembni pridobitvi čestitala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin, ki je pohvalila dobro sodelovanje lovcev z domačini in občino, zatem pa skupaj s starešino Ljubom Žafranom pred novim vadbenim objektom prerezala vrvico in ga tako uradno od-
prla. Lovci so ji ponudili tudi čast, da je z malokalibrsko puško opravila prvi, otvoritveni strel in vsi so bili presenečeni, ko je premikajočo se tarčo zadela. Lovsko slavje so s kulturnim programom obogatili člani tamburaške skupine DPD Svoboda Maj-šperk pod vodstvom Draga Kleina, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina ter rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož.
M. Ozmec
Majšperk • Ob 10. občinskem prazniku
Novo kombinirano vozilo PGD Breg
Pod prireditvenim šotorom na Bregu pri Majšperku je bila v soboto, 26. avgusta, še ena slovesnost v počastitev 10. občinskega praznika, na kateri so svečano predali namenu prenovljeno kombinirano gasilsko vozilo GVV1 Iveco turbo daily.
Po svečanem postroju gasilcev domače in sosednjih enot je zbrane domačine in goste iz PGD Stoperce, Ptujska Gora, Medvedce, Pre-polje, Sveti Florijan in Žetale nagovoril Darko Zupanc predsednik prostovoljnega gasilskega društva Majšperk Breg. "Za društvo, ki deluje že od leta 1947 in je za njim že 59 let humanega dela, je to pomemben dan, saj po 25 letih spet predajamo namenu novo gasilsko vozilo. Do nedavnega smo imeli v garaži le 25 let star in povsem dotrajan gasilski avtomobil, zato smo pred dvema letoma pričeli akcijo za nakup novega. Glede na potrebe in razmere, predvsem gre za hribovito območje obrobja Haloz, smo se odločili za kombinirano vozilo GVV1 Iveco turbo daily 2000, ki je z opremo vred veljalo dobrih 8,5 milijonov tolarjev. Za izkazano podporo in finanč-
Foto: M. Ozmec
Aktivnosti in novo pridobitev breških gasilcev je predstavil predsednik PGD Darko Zu-panc.
no pomoč se posebej zahvaljujem županji in svetnikom občine Majšperk, krajanom Brega, botrom, donatorjem in domačim gasilcem."je med drugim dejal Zupanc. Med prvimi je breškim ga-
silcem čestitala županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin. Vsem zbranim je čestitala tudi ob 10. prazniku občine Majšperk ter jih povabila na številne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so jih ob tej priložnosti pripravili v različnih krajih, še posebej pa na osrednjo in sklepno slovesnost, ki bo v soboto, 16. septembra, ob 15. uri v novi večnamenski dvorani v Maj-šperku.
Novi gasilski avtomobil je zatem blagoslovil majšperški farni župnik Janko Frangež. Potem ko je županja v spremstvu predsednika Darka Zu-panca ključe novega avtomobila slovesno predala namestniku poveljnika PGD Breg Nikoli Novaku, je gasilcem in krajanom ob pomembni pridobitvi čestital tudi predsednik občinske gasilske zveze Majšperk Milan Korže, ki je med drugim dejal, da so do
leta 2005 za nabavo gasilskih vozil za vsa gasilska društva v občini Majšperk namenili 150
milijonov tolarjev.
Slovesnost so s prisrčnim kulturnim programom pope-
strili člani mlade tamburaške skupine DPD Svoboda Maj-šperk pod vodstvom Draga Kleina, s spletom gorenjskih in belokranjskih plesov se je pridružila folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine, s pesmijo pa moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk pod vodstvom Stanka Vedlina. Slavje pod šotorom so gasilci zaokrožili z veselico z ansamblom Rogaški odmev.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Botri, donatorji in predstavniki občine pred pridobitvijo, ki bo pomembno vplivala na izboljšanje požarne varnosti na pretežno hribovitem območju
VAREN NAJ BO VSAK KORAK!
z veseljem opazujemo naše otroke in skrbimo, da so njihove poti v šolo varne. Že petnajsto leto bomo prav vsem slovenskim prvošolčkom podarili rumene rutice, šolske knjižnice pa obogatili s knjigo iz naše zbirke.

KERŽIVUENJE POTREBUJE VARNOST
I triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.
UUDSKA UNIVERZA Slovenska Bistrica
Partizanska 22, tel.: 02 843 07 30, info@lu-sb.si
VABIMO VAS K VPISU
v programe za pridobitev izobrazbe:
osnovna šola za odrasle (brezplačno) trgovec-prodajalec ekonomski tehnik in strojni tehnik.
ZA VAS PRIPIÎAVUAMO ŠE: tečaje tujih jezikov, računalništva začetne in nadaljevalne, plesno Solo
SMO NAJCENEJŠI Pokličite 843 07301
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si uiiiverza.ormoz@siol.net
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!
Ponujamo vam:
Programe za poklic (kuhar, natakar, prodajalec, ekonomski tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik/poklicni tečaj); Jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina); Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle; Brezplačen motivacijski program Most do izobrazbe.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Strelstvo
V Gaju pri Pragerskem se je pričelo EP
Stran 16
Rokomet
Ptujčanke boljše od Trešnjevke
Stran 16
Športno plezanje
Mini malo zmanjkalo do vrha na mlad. SP
Stran 17
Košarka
Za kolajne se bodo pomerili najboljši
Stran 17
Nogomet
Pomembni zmagi Ormoža in Gerečje vasi Stran 18
Atletika
Ptujčani v Murski Soboti ekipno tretji
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Tadej Podvršek
Derbi Domžalam
V Beli krajini so gledalci videli zgodovinsko zmago Factorja v prvi ligi. Domači igralci so sicer prevladovali celotno srečanje, toda predvsem v prvem delu je bila njihova premoč jalova. V drugem polčasu se je nato igralo praktično na en gol, toda kot že tolikokrat doslej je tudi tokrat obveljalo nenapisano nogometno pravilo in kazen za vse zapravljene priložnosti je prišla za Črnomaljce ob koncu tekme, ko je z nespretnim posredovanjem Vrščaj dosegel avtogol.
Domžale so v derbiju z drugouvrščenim Primorjem pokazale, da hočejo vrh razpredelnice le zase, saj so doslej razigrano četo Bojana Prašnikarja ugnale s 3:1. Ajdovci so sicer po zaostanku 2:1 pritisnili, toda vse njihove upe je pokopal kapetan Domžal Ermin Rakovič. Upravičeno se počasi lahko vprašamo, ali je v naši ligi še kdo, ki lahko zaustavi pohod „rumenih" k prvi zvezdici.
Ptujčani so pokazali veliko želje in borbenosti, to pa v Novi Gorici žal ni zadostovalo niti za točko. Dravaše lahko hrabri dejstvo, da je njihova igra vedno boljša in da bodo ob takem nadaljevanju slej ko prej prišle tudi zmage v nizu. Tokrat jih je iz tira vrgla sporno dosojena enajstmetrovka za domačine, saj se kurenti po tem šoku kljub nekaj priložnostim niso več pobrali. Zares škoda, kajti tokrat seje pri aktualnih državnih prvakih resnično ponudila priložnost za kaj več kot časten poraz.
Mariboru je na tekmi s Koprom pripadel prvi polčas, ki ga je z zadetkom kronal mladi Mihelič. Točko je gostom s Primorske priboril Drobne. Za obe ekipi velja, da bosta morali začeti zmagovati, če bosta želeli uresničiti smele načrte pred začetkom prvenstva. Remiji namreč niso dovolj, saj konkurenca (Domžale, Gorica zmaguje inpo-večuje svojo prednost na prvenstveni lestvici.
Največje razočaranje dosedanjega dela prvenstva je zagotovo celjski Publikum. Tokrat so doma klonili proti prebujajoči se Nafti, kije z dvema zmagama pod taktirko Milka Djurovskega težave vsaj začasno pometla pod preprogo. Celjani ostajajo pri vsega dveh točkah, stolček Ja-nija Žilnika je že zelo trhel, kandidatov za njegovo mesto pa je kot listja in trave. Toda kdo bi si v teh trenutki želel postati trener Publikuma?!
PrvaLiga Telekom
Slovenije
(2:1), CMC Publikum -	- Nafta 1:2 (1:2), Domžale -			Primorje 3:1 (1:1),		Maribor
- Koper 1:1 (0:0)						
1. DOMŽALE	6	5	1	0	12:4	16
2. PRIMORJE	6	4	1	1	11:5	13
3. HIT GORICA	6	3	2	1	11:4	11
4. DRAVA	6	3	0	3	8:6	9
5. MARIBOR	6	2	2	2	7:7	8
6. KOPER	6	1	4	1	9:8	7
7. NAFTA	6	2	1	3	5:9	7
8. BELA KRAJINA	6	1	2	3	6:8	5
9. FAKTOR	6	1	1	4	4:15	4
10. CMC PUBLIKUM	6	0	2	3	3:10	2
Za Đurovskim v Lendavo še Ceh
Pred tekmo z Gorico se je v ptujskem nogometnem prvoligašu zgodila še ena kadrovska sprememba: vodstvo kluba je ugodilo prošnji domačega igralca Aleša Čeha, ki je želel sporazumno prekiniti pogodbo, ki je bila sicer veljavna do 30. 6. 2007. Nogometno pot bo Aleš Čeh nadaljeval v lendavski Nafti, ki jo vodi nekdanji trener Drave Milko Đurovski.
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 6. krog
Odločila zelo dvomljiva 11-metrovka
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 6. KROGA: Bela krajina - Faktor 0:1 (0:0), HIT Gorica - Drava 3:2
Hit Gorica - Drava 3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Mladen Kova-čevič (38), 2:0 Mladen Kova-čevič (40), 2:1 Tisnikar (44), 2:2 Tiganj (58), 3:2 Ranič (61, iz 11-m)
DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič (od 72. Drevenšek), Berko, Prejac (od 57. Trenev-ski), Tisnikar, Kelenc (od 58. Bošnjak), Gorinšek, Tiganj, Zilič, Zečevič. Trener: Dražen Besek
Slovenski prvoligaši so v sredo odigrali tekme 6. kroga. Nogometaši ptujske Drave so gostovali v Novi Gorici, kjer so se pomerili z domačo Hit Gorico; slednjih seveda ni potrebno posebej predstavljati: aktualni državni prvaki in najboljša slovenska ekipa zadnjih let. Kljub odhodu Birse, Burgiča in Kom-ca je to še vedno ekipa, ki lahko realno računa na boj za naslov državnega prvaka.
Trener Drave Dražen Be-sek je v ekipo znova postavil Tignja, ki je manjkal na tekmi s Factorjem. Na razmočenem igrišču so bolje pričeli domačini, a je Dabanovič dvakrat zanesljivo posredoval. Že v 9. minuti je moral z igrišča domači napadalec Nikezič, ki se je nesrečno poškodoval ob trku z Dabanovičem. Maloštevilni (približno 500), a glasni domači navijači so v 23. minuti po lepem prodoru Jokiča in podaji v sredino zahtevali enajstmetrovko za domače, vendar je sodnik Jeneš pokazal, naj se igra nadaljuje. Po lepo izvedenem kotu je v 29. minuti z glavo lepo streljal Srebrnič, a je žoga zletela tik mimo vratnika. V trenutkih rahle terenske premoči domačih so le-ti uspeli povesti. Po lepi akciji Živca in Nebojše Kovačeviča je akcijo učinkovi-
Foto: Črtomir Goznik
Senad Tiganj in Miljenko Bošnjak (Drava, beli dres) sta se dobro borila z robustnimi Goricani.
to zaključil Mladen Kovačevič. Še preden so se Ptujčani uspeli znova organizirati, je bilo že 2:0. Udarec iz prostega strela je Dabanovič še uspel ubraniti, odbito žogo pa je Mladen Ko-vačevič znova potisnil v mrežo. V trenutkih prevlade Goriča-nov pa je Ptujčanom tik pred koncem prvega polčasa uspelo doseči zadetek. Po hitrem izvajanju avta je žoga v sredini kazenskega prostora prišla do Tisnikarja, ta pa jo je uspel iz bližine potisniti v mrežo. To je bila lepa popotnica za drugi polčas in znova obujeno upanje za ugoden izid v Gorici.
Ob premoru noben trener ni opravil menjav, domačini pa so tudi v začetku drugega polčasa pritisnili proti vratom Dabanoviča ter si priigrali nekaj lepih priložnosti. Obrambni igralci Drave so imeli v teh trenutkih veliko dela, toda s
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
4 zadetki: Mladen Kovačevič, Saša Ranič (oba HIT Gorica), Goran Arnaut Primorje; 3 zadetki: Sead Zilić (Drava), Amir Agič (Bela Krajina), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Sebastjan Cimerotič (Domžale), Dario Zahora (Koper), Oskar Drobne (Koper), Zoran Pavlovič (Nafta), Ermin Rakovič (Domžale).
pomočjo sreče je vratarju Da-banoviču uspelo ohraniti mrežo nedotaknjeno. Nato pa šok za domače navijače; v hitrem nasprotnem napadu je Sead Zilič idealno podal Tignju, ki je rutinirano premagal Piriha. V teh trenutkih je Dražen Be-sek opravil dve menjavi, v igro je namesto Kelenca in Prejaca poslal Trenevskega in Bošnjaka. V naslednji minuti pa šok za Ptujčane. Iz nenevarnega napada domačinov je žogo v sredino podal Jokič, sodnik Jeneš pa je zaradi domnevnega igranja Zečeviča z roko pokazal na enajstmetrovko, ob tem pa Zečeviču pokazal še drugi rumeni karton, kar je pomenilo izključitev. Igralci Drave so protestirali, a je seveda obveljala sodnikova. Saša Ranič je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni in domačini so znova povedli. Igralci Drave so nasprotno od pričakovanj z igralcem manj odlično nadaljevali. Trenevski in Bošnjak sta lepo organizirala igro in prinesla Dravi premoč na sredini igrišča. V 75. minuti je prosti strel iz približno 35. metrov od vrat izvajal Trenevski, vratar Pirih je bil že premagan, a je vratnica
zaustavila njegov strel. Besek je v teh trenutkih vse stavil na napad in obrambnega igralca Emeršiča zamenjal z Dreven-škom. S tem se je v obrambi nastala nova vrzel, zaradi česar je sledilo nekaj priložnosti domačih, brez njih pa niso bili tudi Ptujčani, ki so kljub igralcu manj prikazali izredno pogumno igro. Viktor Trenevski je v sodnikovem podaljšku še enkrat nevarno streljal (po prekršku je bil izključen Srebrnič), a je žoga zletela tik nad vrati
Po tekmi se nikakor nismo mogli znebiti občutka, da so domačini to tekmo dobili zaradi pomoči sodnika Jeneša, ki pri dosojanju prekrškov ni imel enakomernega kriterija, tudi enajstmetrovka je bila zelo dvomljiva. Na tekmi je podelil 11 rumenih kartonov in 2 rdeča, kljub temu da igra še zdaleč ni bila groba. Igralci Drave so prikazali zelo dobro igro (nekoliko so tokrat odpovedali le bočni igralci), bili so povsem enakovreden tekmec Goriča-nom, čeprav so si ti ustvarili večje število priložnosti, a jih gre veliko na račun napadalne igre Drave z desetimi igralci.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
V ekipo Drave se je po poškodbi hrbta vrnil Viktor Trenevski (beli dres), ki je odlično povezal igro svoje ekipe; v ozadju »glavni« igralec tekme - sodnik Boris Jeneš iz Lendave.
V petek, 1. 9.: Drava - Sturm Graz
V petek, 1. septembra, ko bodo imeli slovenski prvoligaši premor zaradi reprezentančne kvalifikacijske tekme Bolgarija - Slovenija, se bosta v prijateljskem srečanju pomerila domači prvoligaš NK Drava in avstrijski prvoligaš SK Puntigamer Sturm Graz, za katerega nastopa tudi mladi slovenski reprezentant Mitja Morec, v strokovnem štabu pa deluje Darko Milanič.
Srečanje se bo pričelo ob 16.30, cena vstopnice bo 1.000 SIT.
Strelstvo • EP v streljanju s puško šibrenico
Vrhunska športna prireditev
V Strelskem centru Gaj pri Pragerskem so v torek slovesno odprli evropsko prvenstvo v streljanju s puško šibrenico; v spremstvu predsednika strelske zveze Slovenije Gorazda Maloiča se je prireditve udeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec.
Do nedelje se bo 381 strelcev iz 39 držav merilo v disciplinah trap, skeet in dvojni trap. Ogled prireditev je brezplačen.
V	sredo so že uspešno zaključili tekmovanje v dvojnem trapu za moške in mladince ter v skeetu za ženske in mladinke. Prav tako so bile podeljene medalje za ekipne uvrstitve v navedenih disciplinah in kategorijah.
V	finalu dvojni trap - moški je zmagal Rus Mosin, drugi je bil Šved Dahlby in tretji Italijan Di Spigno.
V	dvojnem trapu - mladinci je zmagal Britanec Wilson,
Foto: Črtomir Goznik
Slovesne otvoritve EP se je udeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec (drugi z leve), ob njem je Gorazd Maloič, predsednik Strelske zveze Slovenije.
Rokometne novičke
drugo mesto je zasedel Rus Leybo in tretje Nemec Gold-brunner.
Ekipno so pri moških v dvojnem trapu zmagali Italijani, na drugem mestu je Velika Britanija in tretjem Rusija. Pri mladincih je v kategoriji dvojni trap zmagala ekipa Rusije, na drugem mestu je ekipa Poljske in tretja Velike Britanije.
Rezultati finalov v skeetu žensk in mladink: pri ženskah je zmagala Italijanka Caine-ro pred Rusinjo Avetisjano-vo in Finko Lepomakijevo.
Ekipno je prvo mesto osvojila Slovaška, drugo je pripadlo Italijankam in tretje Rusinjam.
V mladinski konkurenci so povsem prevladovale Rusinje, ki so zasedle prva tri mesta: 1. Šakirova, 2. Miščukova, 3. Krakmaleva.
Alenka Slavinec
Ptujčanke boljše od Trešnjevke
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (z žogo) in Daniela Volarevič (obe ŽRT Mercator Tenzor Ptuj) sta pomembna člena ptujske prvoligaške ekipe, ki se pripravlja na start novega prvenstva in na tekme v pokalu EHF.
ZRK Mercator Tenzor Ptuj - Trešnjev-ka 31:26 (14:9)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišičeva (11 obramb), Potočnjakova 1, Šijančeva 1, Prapotnikova, Ciora 5, Ramša-kova 1, Volarevičeva 2, Marin-čkova (9 obramb), Brumnova 1, Murkova 3, Kelenčeva, Mi-hičeva 2, Raškovičeva 2, Strm-škova 5, Derčarjeva 8, Manuela Ozmec, Manja Ozmec. Trener: Mišo Toplak.
V okviru priprav na nastope v državnem prvenstvu in pokalu EHF so ptujske roko-metašice odigrale še eno prijateljsko rokometno srečanje, tokrat s hrvaškim prvoligašem Trešnjevko iz Zagreba. V dobri rokometni predstavi so bile domačinke boljše nasprotnice in so ves čas srečanja kontrolirale rezultat. Gostje so bile dostojne nasprotnice, tako da
so domače imele res pravo preizkušnjo. V prvem polčasu so bile sicer nekoliko bolj zadržane, v drugem pa je igra stekla.
V	soboto rokometašice ŽRK Mercator Tenzor odhajajo na enodnevni turnir na Reko.
Gorišnica - MRK Drava 32:24 (14:13)
GORIŠNICA: N. Sok 4, M. Petek, D. Petek, Arnuš, Zorli 1, Horvat, M. Valenko 1, Lozinšek 3, R. Žuran 12, Fištravec 3, S. Žuran, Vincek 4, Štrbal, Šošta-rič 2, D. Kelenc 2, T. Valenko. Trener: Stanko Bezjak. MRK DRAVA PTUJ: Kokol
2,	A. Kotar 1, P. Kotar 1, Štor-man 3, Turnšek 1, M. Kelenc
3,	Kvar 8, Pislak 3, A. Bedrač, Ferk, Veličkovič, Longino, Pa-ternik, Bezjak, Gonc, Oprešnik. Trener: Marjan Valenko.
V	okviru priprav na novo rokometno sezono sta ekipi domačega 1. B-ligaša Gorišni-
ce in drugoligaša MRK Drava iz Ptuja v Gorišnici odigrali pripravljalno srečanje. Domačini so do 43. minute vodili z majhno prednostjo, nato pa so gostje, ki so kasneje pričeli priprave, popustili in domačini so pričakovano zmagali.
Ptujčani pridno vadijo
10. avgusta so rokometaši ptujske Drave pričeli priprave na novo tekmovalno sezono. Pod vodstvom trenerja Marjana Valenka je pričelo vaditi 25 rokometašev, treningi pa potekajo delno v dvorani in delno na zunanjih površinah. Razveseljivo je, da vadi veliko igralcev, saj je bilo s tem v pretekli sezoni veliko težav. Fantje zavzeto vadijo, saj želijo kar najbolje pripravljeni pričakati pričetek prvenstva.
Danilo Klajnšek
Spored EP v streljanju s puško šibreni-		Finale moški, mladinci
co 2006 - Strelski center Gaj Prager-sko 28. 8.-4. 9. 2006		Podelitev medalj 4. 9. 2006 Zaključna prireditev
1. 9. 2006	Uradni trening Trap	DODATNE INFORMACIJE:
2. 9. 2006	Trap moški, mladinci, 75 tarč	Strelski center Gaj, Travniška 25, 2331 Pragersko,
	Ženske, mladinke, 75 tarč	Telefon: (02) 803 91 33, (02) 787 59 10
	Finale Trap ženske, mladinke	Faks: (02) 803 91 34, (02) 783 90 34
	Podelitev medalj	e-mail: info@shootingrange-gaj.com
3. 9. 2006	Trap moški, mladinci, 50 tarč	http://www.shootingrange-gaj.com
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska reprezentanca v streljanju s puško šibrenico
Kolesarstvo • Tour de l'Avenir
Tour de France za mlade
Kolesarji Perutnine Ptuj so včeraj pričeli nastopati na 43. dirki Tour de l'Avenir, poimenovani tudi Tour de France za mlade kolesarje, saj poteka po trasi te največje kolesarske prireditve na svetu. Na dirki, kjer so v preteklosti kraljevali asi, kot so Miguel Indurain, Laurent Fignon, Denis Menchov in še mnogi drugi, so tudi »perutninarji« že posegli zelo visoko. Rado Ro-gina je pred štirimi leti osvojil skupno drugo mesto, Borut Božič je lani zmagal etapo ter začasno oblekel rumeno majico, Matija Kvasina pa se je že dvakrat uvrstil med deseterico.
Na slednjega vodja ptujskega moštva Srečko Glivar stavi tudi letos. »Kvasini ustrezajo težke dirke. Lani je bil po mnenju mnogih najboljši hribolazec na dirki, letos največ pričakujemo od njega zagotovo v skupnem seštevku,« je pred odhodom dejal Glivar. Zraven Kvasine bodo nastopili še Andrej Omu-lec, Aldo Ino Ilešič, Kristjan Đurasek in Gregor Gazvoda. Ptujčani so v startu v slabšem položaju od konkurence, saj bodo zaradi starostne omejitve nastopili s kolesarjem manj kot konkurenca.
»Letos bomo verjetno na
Srečko Glivar največ stavi na Matijo Kvasino.
tej dirki nastopili zadnjič, saj bomo drugo leto dobesedno prestari. Zaradi kolesarja manj nam tudi ustreza, da težje etape pridejo šele ob koncu in moštvo ne bo toliko vplivalo na končni rezultat, kot bi, če bile le-te čisto na začetku. Mislim, da bomo Kvasino hranili povsem za na konec, prej pa bodo dobili priložnost ostali - Ilešič, če bo prihajalo do skupinskih sprintov, ostali pa bodo svojo priložnost iskali v pobegih,« je Glivar že razmislil o taktiki.
Kolesarji bodo letos v desetih etapah prevozili 1384
km. Najtežje bodo zadnje tri, najprej četrtkova etapa Salins Les Bains - Saint Genis Pouil-ly v dolžini 143,5 km z dvema vzponoma nad 1000 metrov. V petek čaka kolesarje zahteven posamični kronometer v francoskem zimskošportnem središču Chamonix, odločitev o končnem zmagovalcu pa bo bržkone padla zadnji dan. Kolesarji bodo v sobotni 145,5 km dolgi etapi s ciljem v Mar-cinelle-en-Montagne prevozili kar deset vzponov, od tega dva prve kategorije.
UG
Športne novičke
Gregor Zafoštnik tretji v Poreču
V	Poreču je potekalo odprto prvenstvo tega mesta v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 40 igralcev in 12 igralk iz Slovenije, Italije, Rusije in Hrvaške, med njimi tudi trije igralci mariborskega NTK Maribor Finea: Gregor Komac, Gregor Zafoštnik in Matevž Črep-njak. Gregor Komac je zasedel drugo mesto, Gregor Zafoštnik pa tretje.
Uspešni ptujski veslači
V	Ankaranu je potekalo državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah, ki so se ga udeležili tudi mladi ptujski tekmovalci in tekmovalke. Bili so uspešni, saj so dvakrat stali na najvišji stopnički ter dosegli nekaj dobrih uvrstitev.
REZULTATI - KADETI K 2, 1000 metrov: 2. mesto Darko Štrucl in Tilen Vidovič; K-1, 1000 metrov: 2. Tilen
Vidovič, 5. Darko Štrucl. MLADINCI K-2, 1000 metrov: 3. mesto Aleš Vidovič. KADETI K-2, 500 metrov: 1. Darko Štrucl in Tilen Vidovič; K-2, 500 m: 4. mesto Darko Štrucl, 5. mesto Tilen Vidovič. ŠOLA KAJAKA - 200 m -DEČKI: 4. mesto Žan Emeršič. DEKLICE: 1. mesto Lucija Vidovič, 3. mesto Maja Vršič.
Prvi mesti za brata Tadič
V Slovenskih Konjicah je potekalo tekmovanje v mo-tokrosu za pokal Akrapovič. Na njem sta nastopila tudi Kristijan in Peter Tadič iz Majšperka, ki sta se zelo dobro odrezala, saj sta v skupnem seštevku oba osvojila prvi mesti. V kategoriji do 125 ccm je bil Kristijan Tadič dvakrat drugi, skupno pa je bilo to dovolj za končno prvo mesto. Njegov brat Peter, ki nastopa v kategoriji do 85 ccm, je bil še bolj prepričljiv, saj je zmagal v obeh vožnjah.
Naslednjo nedeljo se bosta Peter in Kristijan Tadič udeležila tekmovanja v Semiču.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Športno plezanje • Mladinsko SP v Avstriji
Mini malo zmanjkalo do vrha
Konec prejšnjega tedna je bilo v avstrijskem Imstu mladinsko svetovno prvenstvo v športnem plezanju, na katerem je tekmovala tudi Ptujčanka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar).
Po nizu tekem in uspehov na tekmah za svetovni pokal je mlada plezalka veljala za favori-tinjo, saj je tudi branila naslov svetovne mladinske prvakinje, ki ga je lani osvojila v Pekingu. V finalnem delu tekmovanja je Markovičeva naredila majhno napako, kar jo je potisnilo na 5. mesto na svetu, to pa je vsekakor zelo lep uspeh. Zmagala je Avstrijka Katharina Saurwein pred rojakinjo Anno Stohr in Nemko Liso Knoche. Do finala je Mina Markovič preplezala vse smeri do vrha, medtem ko ji je v finalu po napornih tekmah tudi nekoliko zmanjkalo moči, hkrati pa je prvi del stene ocenila za prelahek.
Ptujska plezalka je svoj na-
Moškanjci
stop na mladinskem svetovnem prvenstvu takole ocenila: »S 5. mestom nisem zadovoljna, predvsem pa sem jezna sama nase, ker sem videla, da sem bila sposobna narediti veliko več. Do tam, ko sem padla, sem plezala odlično, potem pa je bil tam en težji gib, ker pa sem prišla do tja nekako preveč spočita, sem začela preveč komplicirati in nisem uspela splezati naprej. Usodna je bila moja mala neodločnost!«
Mina Markovič je kljub slabši uvrstitvi v Imstu s to sezono lahko zelo zadovoljna, saj je dosegla tudi svoj največji uspeh, potem ko je bila v kitajskem Xiningu na tekmi svetovnega članskega pokala na 2. mestu. Do koncu sezone pa bo odlična športna plezalka nastopila še na kakšni tekmi svetovnega pokala in na kakšni tekmi v Sloveniji.
David Breznik
11. srečanje veteranov letalstva Slovenije
V soboto, 26. avgusta, je na letališču v Moškanjcih potekalo že 11. srečanje pilotov veteranov letalstva Slovenije. Srečanja se je udeležilo preko 60 članov iz cele Slovenije. Uvodni govor je imel Drago Gabriel iz AK Postojna, sledila sta mu še predsednik AK Ptuj Zlatko Čuš in Matevž Cestnik, predsednik Kluba veteranov letalstva Ptuj. Beseda je seveda tekla o problematiki veteranov in sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije. Posebej so poudarili potrebo po skorajšnji izgradnji letalskega muzeja ob enem od naših letališč.
Posebno čast na srečanju je
imel starosta slovenskega letalstva Miha Trabe, član AK Ptuj, ki je navzlic svojim letom na srečanje priletel kar s svojim letalom. Šteje jih namreč že 83 in je edini, ki še ima licenco za letenje pri teh letih!
Pred koncem srečanja in skupnim fotografiranjem so podelili še posebna priznanja najzaslužnejšim članom; podelila sta jih Matevž Cestnik in Lucija Lah, sekretarka Kluba veteranov letalstva Ptuj.
Klub veteranov letalstva Ptuj Matjaž Horvat
Drago Gabriel je imel uvodni govor na 11. srečanju veteranov letalstva Slovenije v Moškanjcih.
V Hajdošah v nedeljo motociklisti
Kartodrom v Hajdošah bo v nedeljo že drugič letos živahno prizorišče - tokrat 5. dirke za državno prvenstvo in mednarodne dirke s skuterji, minimoto supermoto 125 in za supermoto pokal TOMOS.
Organizatorju, AMD Ptuj, se je prijavilo nad 60 tekmovalcev, ki bodo vozili v sedmih razredih. V soboto popoldan bo neuradni-prosti trening, v nedeljo pa od 9. ure dalje uradni trening in nato merjenje časa za startne pozicije. Ob 14.00 bo pričetek dirke in tekmovalci se bodo dvakrat zvrstili v vseh razredih vse do 17.30. Uro zatem bo potekala podelitev priznanj in nagrad. Prvo trije uvrščeni prejmejo pokale, zmagovalec pa tudi lovorov venec.
Ljubitelji hitrostnih motociklističnih tekmovanj vabljeni, saj bodo ob drznih vožnjah gotovo prišli na svoj račun in z zadovoljstvom zapuščali kartodrom.
Ptujčanka Mina Markovič je na mladinskem SP osvojila 5. mesto.
Padalstvo
28. ptujski pokal v skokih na cilj
Minulo soboto je bilo na nebu nad letališčem v Moškanjcih spet živahno. Potekal je namreč tradicionalni 28. ptujski pokal v padalskih skokih na cilj. Letos je bila udeležba sicer nekoliko slabša kot v preteklih letih, a kljub vsemu je tekmovanje potekalo na mednarodnem nivoju, saj so se ga udeležili tudi padalci Avstrije in Madžarske.
Prvo mesto v ekipni razvrstitvi je po pričakovanju zasedla prva ekipa AK Ptuj, kar potrjuje, da trenutno tretje mesto omenjene ekipe v skupnem seštevku tekem za evropski pokal ni naključno. Prvo ekipo AK Ptuj so sestavljali: Peter Balta, Gorazd Vindiš, Boris Janžeko-vič, Milan Jurič in Aleksander Čuš. Drugo mesto v ekipni razvrstitvi je zasedla ekipa MIX
1 v sestavi: Matej Bečan, Jurij Kozjek, Sergej Pukšič, Aleš Zamuda in Igor Glažar. Prednost domačega terena je izkoristila tudi druga ekipa AK Ptuj, ki je zasedla 3. mesto. Ekipo so sestavljali: Mirko Vršič, Boštjan Kukovec, Petra Podgoršek, Tonček Gregorič in Maja Tašner.
V	posamični konkurenci je med moškimi prvo mesto zasedel madžarski tekmovalec Istvan Astalos, drugo mesto Jurij Kozjek iz Lesc, tretje mesto pa sta si delila domačin Tonček Gregorič in svetovni prvak v paraskiju Matej Bečan iz Lesc.
V	ženski kategoriji je prvo mesto zasedla domačinka Petra Podgoršek, druga je bila Avstrijka Katarina Adelbecht in tretja Maja Tašner, prav tako iz AK Ptuj.
DK
Utrinek s padalskega tekmovanja v Moškanjcih
SP v košarki - Japonska '06
Za kolajne se bodo pomerili najboljši
S četrfinalnimi dvoboji se je (žal brez Slovencev) nadaljevalo SP v košarki. Osem najuspešnejših ekip dosedanjega dela pa gledalcem ni ponudilo napetih obračunov, saj so se prav vsi štirje dvoboji končali s prepričljivo zmago enega tekmeca. Še najbolj negotovo je bilo v dvoboju, kjer smo to pravzaprav najmanj pričakovali, med ZDA in Nemčijo. Nemci so v prvih dveh četrtinah nakazali, kako se lahko tekmeci upirajo NBA-jevcem:predvsem je treba preprečiti njihovo hitro igro, s katero meljejo nasprotnike. Ko so v tretji četrtini zgrešili nekaj čistih metov in so Američani zadevali iz nasprotnih napadov, je bilo njihovega upanja hitro konec.
V	uvodnem torkovem dvoboju je Argentina prepričljivo ugnala Turke. Slednji tokrat, za razliko od dvoboja s Slovenijo, niso uspeli držati koraka z razigranimi Argentinci, ki so že pred koncem tekme odpravili vse dvome o zmagovalcu. Najboljši igralec Argentine Ginobili je bil na tej tekmi zelo rezerviran (7 točk); znan je po tem, da rad prepusti vodilno vlogo soigralcem, ko so tekme že odločene. Njegovo »eksplozijo« pa lahko pričakujemo v polfinalu, kjer se bodo varovanci Sergia Hernandeza pomerili s Španci. Ti so na krilih dvojca Gasol-Navarro (prvi 25, drugi 22 točk) z visoko razliko premagali Litvo. Špance so strokovnjaki že pred SP uvrščali med glavne favorite za naslov svetovnega prvaka, na Japonskem pa so to doslej s samimi prepričljivimi zmagami tudi potrdili. A trenutek resnice bo za njih vendarle šele polfinalni dvoboj: že velikokrat doslej so odlično začeli velika tekmovanja, s porazi v odločilnih tekmah pa so si vedno prislužili naziv poražencev (Španija na dosedanjih SP še ni osvojila nobene medalje!).
Aktualni evropski prvaki Grki so bili v evropskem obračunu boljši od Francozov, ki brez poškodovanega Parkerja niso našli protiorožja za razigrane Grke. Panagiotis Yannakis je svoje varovance odlično pripravil tako tehnično kot taktično, balkanske samozavesti pa jim tako ali tako ni nikoli manjkalo. Lahko s temi aduti nudijo dostojen odpor tudi Američanom?
V	polfinalu se bodo pomerile štiri doslej še neporažene ekipe: dve bosta to ostali še naprej in bosta med seboj odločali o naslovu svetovnega prvaka, ostali dve pa čaka še tekma za bronasto odličje, kjer se bo prav tako iskrilo, saj medalja s SP vendarle pomeni precej več kot nehvaležno četrto mesto. Največje vprašanje pred polfinalnimi obračuni je pravzaprav naslednje: lahko evropski reprezentanci preprečita napovedani finale ZDA - Argentina?
Jože Mohorič
SP v košarki - Japonska 2006: Četrtfinale:
Argentina - Turčija 83:58 (75:40, 43:23, 25:16)
Nocioni 21, 6 skokov, Delfino 14; Akyol 11, Erdogan 10
Španija - Litva 89:67 (65:42, 47:30, 28:11)
Gasol 25, 9 skokov, Navarro 22; Lavrinovic 17, Kleiza 15
Grčija - Francija 73:56 (53:43, 34:24, 12:8)
Papadopoulos in Fotsis po 14, Diamantidis 13; gelabale 12, B. Diaw 9
ZDA - Nemčija 85:65 (67:52,40:39, 23:21)
Anthony 19, James 13, Johnson 11; Nowitzki in Okulaja po 15
Polfinale:
1. 9., ob 9.30: Grčija - ZDA
1.	9., ob 12.30: Španija - Argentina
Za 3. mesto:
2.	9., ob 12.30: poraženca polfinalnih tekem
Finale:
3.	9.: 12.30: zmagovalca polfinalnih tekem
MEDNARODNA ^
NOTOCIKLI^IČNA DIRKA
KARTODROM rUJDOŠE,
NEDELJA 3. 9. 2006, OB 14. URI


Nogomet • Štaj. liga, 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL
Pomembni zmagi Ormoža in Gerečje vasi
STAJERSKA LIGA
REZULTATI PRELOŽENEGA 1. KROGA: Zreče - Šoštanj 4:0, Gereč-ja vas Unukšped - Tehnotim Pesnica 3:2, Holermuos Ormož - Mons Claudius 3:0, Bistrica - Šmartno 1928 1:1, Rogaška - Peca 3:3, Šentilj Ja-renina - Jurovski Dol 2:1, Get Power Šampion - Oplotnica 0:0
1. ZREČE 3 3 0 0
2 1 0
2 0 1 2 0 1
1 2	0 1 1 1 1 1 1 1 1 1
0	3	0
1	0 2 1 0 2 0 2	1 0 1 2 0 0 3
11:1 9:5 9:6 7:5 6:4 3:2 6:6 5:5 2:2 4:6 1:6 3:6 3:8 5:12
2.	ROGAŠKA 3
3.	HOLER. ORMOŽ 3
4.	ŠENTILJ - JAR. 3
5.	BISTRICA 3
6.	OPLOTNICA 3
7.	ŠMARTNO 1928 3
8.	JUROVSKI DOL 3
9.	G. P. ŠAMPION 3
10.	GEREČJA VAS 3
11.	ŠOŠTANJ 3
12.	PECA 3
13.	MONS CLAUD. 3
14.	TEH. PESNICA 3
V sredinem prestavljenem prvem krogu tekmovanja v Štajerski ligi so bili strelci dokaj razpoloženi, saj so dosegli 23 zadetkov. Tokrat so bili v klubih z našega območja zadovoljni. Prvo zmago so si priigrali nogometaši iz Gerečje vasi (dva gola je dosegel Aleš Gerečnik), ki so po nesrečnem porazu v minulem krogu tokrat minimalno premagali ekipo iz Pesnice. Očitno pa je poraz v nedeljo nekoliko streznil ormoške gradbenike, ki so tokrat brez večjih težav ugnali Mons Claudius iz Rogatca. Bistričani so na svojem igrišču osvojili samo točko proti Šmartnemu, to pa je zagotovo manj od pričakovanega. Na vrhu prvenstvene razpredelnice ostajajo še naprej Zrečani, ki so v tem krogu gladko odpravili Šoštanj in so edina ekipa s stoodstotnim učinkom.
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	TEHNOTIM PESNICA 3:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Gerečnik (27), 2:0 Gerečnik (67. iz 11 m), 2:1 Ledinek (87), 3:1 D. Hertiš (90), 3:2 Pekez (91)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Horvat, J. Sagadin, Sla-ček, Horvat, R. Sagadin, Sel (od 23. M. Hertiš), Debevec, Cvetko, Vtič(od 62. D. Hertiš), Ge-rečnik, Novak (od 46. Kaises-berger). Trener: Ivan Ornik.
BISTRICA - ŠMARTNO 1928
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Jelenko (53), 1:1 Kolenc (80)
BISTRICA: Danilovič, Stegne, Trunkl (od 88. Greif), Mo-drič, Simončič, Robar, Frelih, Jelenko, Mlinar, Plevnik (od 55. Hrušman), Tkavc (od 72. Hab-janič). Trener: Zvonko Hraš.
Danilo Klajnšek
HOLERMUOS ORMOŽ
-	MONS CLAUDIUS 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Jurčec (25. iz 11 m), 2:0 Novak (62), 3:0 Za-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci NŠ Poli Drava Ptuj U-14 so gostili vrstnike celjskega Publikuma in izgubili z rezultatom 0:2.
dravec (66) HOLERMUOS ORMOŽ:
Šnajder, Zidarič, Velečič, Ko-larič, Novak, Kralj, Prapotnik, D. Jerebič, Jurčec (od 75. Cin-gesar), M. Jerebič, Bohinec (od 19. Kosi, od 55. Zadravec). Trener: Bojan Cunk.
1. SML IN 1. SKL
Tudi šesti krog v 1. SML in 1. SKL je bil za mlade nogometaše iz Kidričevega uspešen. Po osvojeni točki v Novem mestu so mladinci Aluminija brez težav premagali vrstnike iz Dravograda, kadeti Aluminija pa so po zmagi v prejšnjem krogu osvojili točko. Vsaj za zdaj se pri obeh ekipah iz Kidričevega ne opazi, da so precej pomladili kader.
1. SML: ALUMINIJ - DRAVOGRAD 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Bečiri (18), 2:0 Ljatifi (21), 3:0 Sotenšek (78), 4:0 Rotman (89)
ALUMINIJ: Lipovac, Kra-uthaker, Lah, Jevšinek, Hojski, Miha Lešnik (Miha Lešnik), Hajšek (Isufi), Ljatifi (Justinek, Rotman), Bečiri (Kušar), Te-ment, Sotenšek. Trener: Bojan Špehonja.
1.	SKL: ALUMINIJ - DRAVOGRAD 0:0
ALUMINIJ: Medved, Rešek, Petek, Dirnbek, Lončarič, Dela-mea, Hajšek (Pečnik), Meznarič (Pislak), Kurež, Milec, Emeršič. Trener: Primož Gorše.
2.	SML - VZHOD
REZULTATI 3. KROGA: NŠ Poli Drava Ptuj - Get Power Šampion 1:2, Pohorje - Ljutomer 0:2, Mura 05 - Šmartno 1928 7:0, Nissan Ferk Jarenina - Šmarje pri Jelšah 3:3, Zreče - Nafta 2:0, Malečnik - Slovenj Gradec 0:1, Krško - Bistrica 0:2
1.	MURA O5 2 2 0 0
2.	MALEČNIK 2 1 1 0
3.	BISTRICA 2 1 1 0
4.poli
maraton
4. N. F. JARENINA	2	1	1	0	4: 3	4
5. G. P. ŠAMPION	2	1	1	0	3: 2	4
6. NAFTA	1	1	0	0	3: 0	3
7. KRŠKO	2	1	0	0	4: 2	3
8. P. DRAVA PTUJ	2	1	0	1	4: 3	3
9. POHORJE	2	1	0	1	4: 3	3
10. LJUTOMER	2	1	0	1	2: 3	3
11. ŠMARJE	2	0	1	1	3: 7	1
12.ZREČE	3	0	0	3	2: 10	0
13. ŠMARTNO	2	0	0	2	1: 11	0
14. SL. GRADEC	2	0	0	2	1: 11	0
NŠ POLI DRAVA PTUJ - GET POWER ŠAMPION 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Novak (66), 1:1 Kožar (70), 1:2 Debeljak (83)
NŠ POLI DRAVA PTUJ:
Vesenjak, Nežmah (Klajderič), Antolič, Belšak, Druzovič, Šti-berc, Čeh, Železnik, Novak, Po-žegar, Zagoršek. Trener: Miran Emeršič.
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 3. KROGA: NŠ Drava Poli Ptuj - Get Power Šampion 2:2, Pohorje - Ljutomer 3:0, Mura 05 - Šmartno 1928 1:0, Malečnik -Slovenj Gradec 7:0, Krško - Bistrica 2:2, Nissan Ferk Jarenina - Šmarje pri Jelšah 2: 1, Zreče - Nafta 0:3
D. Krajnc, Dizdarevič (Matija Krajnc), Martin Krajnc (Šegu-la), Gril. Trener: Damjan Vogri-nec.
LIGA - U 14
REZULTATI 3. KROGA: Aluminij
-	Maribor 0:6, NŠ Poli Drava Ptuj
-	CMC Publikum 0:2, Le coq Sportif
-	Ljutomer 1:0, Davidov hram Radgona - Mura 05 0: 4, Bistrica - Nafta 1:2, Get Power Šampion - Rudar Velenje 0:1, Železničar - Dravograd 2:0
1.	CMC PUBLIKUM 3 3 0 0 13: 0 9
2.	RUDAR VELENJE3 2 1 0 5: 1 7
3.	MARIBOR 3 2 0 1 10: 2 6
4.	G. P. ŠAMPION 3 2 0 1 4.3 6 3.6 6 6: 3 4 4.2 3 2: 1 3 1: 2 3 5: 7 3
2: 12 3 2: 4 2 1: 8 0 0: 7 0
5.	ALUMINIJ 3	2	0	1
6.	MURA 05 3	1 1	1
7.	DRAVOGRAD 2	1 0	1
8.	NAFTA 1	1 0	0
9.	LE COQ SPORTIF 2	1 0	1
10.	D.H. RADGONA 3	1 0	2
11.	ŽELEZNIČAR 3	1 0	2
12.	P. DRAVA PTUJ 3	0 2	1
13.	BISTRICA 3	0 0	3
14.	LJUTOMER 3	0 0	3
1. MURA 05	2	2	0	0	5: 0	6
2. G. P. ŠAMPION	2	2	0	0	4: 2	6
3. P. DRAVA PTUJ	2	1	1	0	8: 3	4
4. BISTRICA	2	1	1	0	4: 3	4
5. MALEČNIK	2	1	0	1	5: 2	3
6. ŠMARTNO	2	1	0	1	5.2	3
7. NAFTA	1	1	0	0	3: 0	3
8. ŠMARJE	2	1	0	1	5.4	3
9. JARENINA	2	1	0	1	4.4	3
10. POHORJE	2	1	0	1	4: 5	3
11. ZREČE	3	1	0	2	4: 7	3
12. KRŠKO	2	0	1	1	4: 6	1
13. LJUTOMER	2	0	0	2	1: 10	0
14. SLOV. GRADEC 2		0	0	2	0: 11	0
6
12: 5 6: 3
4: 2 4

NŠ POLI DRAVA PTUJ - GET POWER ŠAMPION 2:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Fijan (9), 2: 0 Martin Krajnc (27), 2:1 Korošec (30), 2:2 Džaferovič (80) NŠ POLI DRAVA PTUJ:
Horvat (Kocen), Brumen, Čuš, Fekonja, Kozar, Roškar, Fijan,
ALUMINIJ - MARIBOR 0:6
(0:1)
STRELCI: 0:1 Osmanaj 816), 0:2 Osaj (27), 0:3 Črnič (40), 0:4 Osmanaj (41), 0:5 Hočevar (43), 0:6 Ladič (55)
ALUMINIJ: Valentan, Ru-mež (S. Pulko), Koren (Bab-šek), Stoilkovič, Rogina, Šket, Dovečar (Sitar), Vindiš, Perger, Strel (A. Pulko), Cesar (Nahber-ger). Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA PTUJ - CMC PUBLIKUM 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Klinar (50), 0:2 Močivnik (58) NŠ POLI DRAVA PTUJ:
Špešič, Topolnik (Pauko), Ro-škar (Skurjeni), Serdinšek, Per-nek, Ošlaj (Simonič), Ostroško, Slanič (Muršec), Matjašič, Lju-bec, Hauptman. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA 18.00: Rudar Velenje - Zagorje; NEDELJA -16.00: Aluminij - Krško, Dravinja Duol - Bonifika, Mura 05 - Tinex Šenčur, Triglav Gorenjska - Livar
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - SOBOTA 17.00: Zavrč - Koroška Dravograd, Črenšovci - Stojnci, Kovinar Štore - Paloma, Pohorje - Železničar, Malečnik - Tehnostroj Veržej, Tišina - Odranci, MU Šentjur - Šmarje pri Jelšah.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA 17.00: Peca - Oplotnica, Mons Claudius - Šentilj Jarenina, Tehnotim Pesnica - Rogaška, Zreče - Bistrica, Gerečja vas Unukšped - Holermuos Ormož, Šoštanj - Jurovski Dol; NEDELJA 17.00: Šmartno 1928 - Get Power Šampion
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 2. KROGA - SOBOTA 17.00: Gorišnica - Apače; NEDELJA 10.30: Videm - Hajdina, Mark 69 Rogoznica - Boč, Skorba - Dorna-va; NEDELJA 14.00: Bukovci - Cirkulane; NEDELJA 17.00: Podvinci
-	Cirkulane
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.00: Pragersko - Lovrenc, Leskovec
-	Podlehnik, Zgornja Polskava - Središče, Tržec - Spodnja Polskava; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Grajena
1. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG - SOBOTA 17.00: Slovenj Gradec - ŽNK Ljudski vrt Ptuj
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG - SOBOTA 17.00: HIT Gorica - Aluminij
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
6. KROG - SOBOTA 15.00: HIT Gorica - Aluminij
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
4. KROG - SOBOTA 17.00: NŠ Poli Drava Ptuj - Pohorje
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG - SOBOTA 15.00: NŠ Poli Drava Ptuj - Pohorje
LIGA - U 14
PARI 4. KROGA: Mura 05 - Aluminij, Dravograd - NŠ Poli Drava Ptuj
ROKOMET
TURNIR V GORIŠNICI
Rokometni klub Gorišnica bo v soboto ob 10. uri organizator 2. memorialnega rokometnega turnirja Alena Kesarja. Nastopile bodo ekipe Velika Nedelja, Gorišnica, Ivanec in MRK Drava Ptuj.
15. PTUJSKI MARATON
TK MARATON Ptuj in TERME Ptuj vabita vse ljubitelje teka na 15. Ptujski maraton, ki bo v nedeljo, 3. septembra 2006, izpred ptujskih Term. Maraton (21 km) in rekreacijski tek (7 km) se bosta pričela ob ob 10. uri, otroški teki pa ob 10.05 (1.2, 1, 0,8, 0,6 in 0,4 km).
Prijave so možne na dan tekmovanja od 7.30 do 9.00 ure na start-no-ciljnem prostoru.
MOTOCIKLISTIČNA DIRKA V HAJDOSAH
Avto-moto društvo Ptuj bo v nedeljo ob 14. uri organizator zanimive motociklistične dirke na kartodromu v Hajdošah.
Danilo Klajnšek
VPIS V JUDO KLUB DRAVA
V Judo klubu Drava Ptuj se aktivno pripravljajo za novo sezono, zato vabijo vse, ki jih zanimajo borilne in samoobrambne veščine, da se jim pridružijo v judo centru Drava Ptuj v športni dvorani Mladika.
Obiščete jih lahko vsak dan od ponedeljka do petka od 18.00 do 21.00. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 051/601 610. Športne aktivnosti, ki jih Izvajajo:
-	judo vrtec 4-6 let
-	mala šola juda 7-10 let
-	nadaljevalna šola juda 11-14 let
-	priprava na tekmovalni judo
-	vrhunski judo kadeti/kadetinje, mladinci/mladinke, člani/članice
-	judo za rekreativce nad 18 let
-	realni aikido nad 18 let
-	samoobramba
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski dogodek!
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
Poženi še na: www.polimaraton.si
Atletika • Srečanje ekip v Murski Soboti
Ptujčani ekipno tretji
Minulo soboto se je Atletski klub Keor Ptuj udeležil VII. srečanja ekip (Maribor, Murska Sobota, Lipnica, Čakovec in Ptuj) v Murski Soboti. Skupno so končali na tretjem mestu, uspešnejša je bil ženski del ekipe z drugim mestom, fantje pa so bili četrti. Če pa ne bi prišlo do nesrečne diskvalifikacije ženske štafete na 4 x 100 metrov, ki je prva prečkala ciljno črto, bi dekleta ekipno zmagala, v skupnem seštevku pa bi Ptujčani končali na drugem mestu.
Levji delež točk je v končni seštevek prispevala Nina Kolarič z zmagama v skoku v daljavo in višino. V obeh disciplinah je rutinirano zmagala; v daljavo je skočila 588 centimetrov, v višino pa 155 centimetrov. S tem se je letošnja uspešna sezona zanjo končala, počasi pa se začenjajo priprave na naslednjo. Druga mesta so osvojili: Natalija Sbull na 1000 metrov (2 minuti in 53,22 sekunde), Rok Grdina (611 centimetrov v skoku v daljavo in 180 centimetrov v skoku v
Nina Kolarič je z zmagama v skoku v daljavo in višino končala letošnjo uspešno sezono.
višino) in Živa Sabo v skoku v višino (150 centimetrov). Tretji so bili: Laura Pajtler na 1000 metrov (3 minute in 7,01 sekunde), Urška Škerget na 300 metrov (43,37 sekunde), Nina Zupanič v skoku v daljavo (483 centimetrov), Leon Večerjovič na 600 metrov (1 minuta in 28,18 sekunde) in moška štafeta 4 x 100 metrov (45,87 sekunde)
v postavi Kelenc, Dobnik, Gr-dina in Horvat.
Miting v Murski Soboti je služil kot orientacijska točka pred jesenskim ciklusom tekmovanj, ko se zvrstijo številni mitingi, predvsem pa državno prvenstvo za pionirje in mlajše člane do 23 let.
UE
Športne novičke
Na občinskem prvenstvu na Destrni-ku tudi minister
V nedeljo, 27. avgusta, je na Des-trniku potekalo občinsko prvenstvo v tenisu za moške posamezno, ki ga je organiziral Tenis klub Destrnik. Ta deluje že tri leta, prej so bili organizirani v društvo, turnirje pa izvajajo na teniških igriščih Milana Štegerja, ki je tudi predsednik kluba.
Na nedeljskem turnirju se je pomerilo osem tekmovalcev iz občine Destrnik: Miha Maurič, Peter Kolenko, Damjan Zelenik, Zoran Bedrač, Zdeno Lešnik, Ivan Burina, lastnik igrišč in predsednik kluba Milan Šteger ter minister za šolstvo in šport dr. Milan
Foto: zs
Na turnirju na Destrniku je zaigral tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Zver. V polfinalu sta se pomerila Milan Šteger in Zoran Bedrač; slednji je slavil z rezultatom 5:9. V drugi polfinalni tekmi sta se pomerila Miha Maurič in Peter Kolenko z rezultatom 7:9. V finalu sta se pomerila Zoran Bedrač in Peter Kolenko. Zmagal je Peter Kolen-ko z rezultatom 9:4 z zelo lepo igro.
V	klubu organizirajo razne tečaje, srečanja in teniško ligo, vsako leto pa pripravijo tudi teniško tekmovanje pari +100, kar pomeni, da morata biti igralca skupaj stara več kot sto let. Kot je povedal Milan Šteger, so v klubu veseli vsakega, ki ga zanima tenis, saj je igrišče možno tudi najeti.
Zmago Šalamun
Mariborčanki z lahkoto do naslova
V	soboto je na igrišču lokala Pomaranča bar ob Dravi potekal 2. turnir v odbojki na mivki za ženske - Pomaranča Cup.
Nastopilo je deset ekip iz Ptuja, Maribora, Radencev in Murske Sobote. Zmagala je dvojica Avtošole Center Ptuj, za katero sta igrali Anja Cvirn in Milena Radivoja. Mariborčanki sta bili v finalu boljši od ekipe Bencinski servis BB Maribor v postavi Nuša And-jelkovič - Maja Vicman, tretje mesto pa sta osvojili Vesna Šaval in Andreja Strmšek iz Radencev.
Zmagovalna dvojica je bila brez konkurence, saj se je dobesedno sprehodila do finala, kjer pa prav tako ni imela težav s tekmicami. Najprej sta Cvirnova in Radivojeva z rezultatom 2:0 (15:5, 15:5) ugnali Raden-čanki, nato pa še ekipo Bencinskega servisa BB Maribor (15:8, 15:10).
UG
Foto:andrejvindiš
Zmagovalki turnirja v odbojki na mivki: Milena Radivoja in Anja Cvirn
4. nogometna šola v Ormožu
Nogometni klub Ormož je ob zaključku počitnic v športnem parku Mestna graba organiziral 4. nogometno šolo. Pet dni dolgo šolo, ki se je zaključila prejšnji petek, je skupaj obiskovalo 25 mladih nogometnih nadebudnežev. Deset fantov pa je bilo takih, ki so se prvič srečali z nogometno žogo. V šoli, ki je potekala vsak dan od 8. do 18. ure, so fantje opravili dva treninga, ob tem pa so potekale še številne druge aktivnosti. Šolo so vodili Simona Brumen, Aleš Jurčec, Smiljan Cener, Marko Velečič in »ekonom« Srečko Prejac, ki je poskrbel, da so fantje imeli vse, kar so potrebovali.
Uroš Krstič
Udeleženci nogometne šole Ormož
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Trinajstletniki so se iz Prijepolja vrnili z lepimi vtisi
V petek, 25. avgusta, se je 16 mladih nogometnih nadebud-nežev, članov selekcije NŠ Poli Drava Ptuj U-13, pod vodstvom trenerja Gregorja Beraniča odpravilo na dvodnevni mednarodni turnir, ki ga je organiziral srbski nogometni klub Polimje.
Po štirinajstih urah vožnje, na kateri so doživeli tudi marsikatero dogodivščino, so v večernih urah prispeli v Prijepo-lje. Naslednje jutro so opravili trening, popoldne pa so se na nogometnih zelenicah srečali s klubom organizatorja turnirja; ta je Ptujčane premagal z
rezultatom 5:0. Drugi dan turnirja so se modro-beli soočili s Partizanom iz Beograda, ki je bil močnejši od Ptujčanov, saj so jih premagali s končnim rezultatom 8:0. Po besedah trenerja Beraniča je bil nogometni boj težak, saj so mladi igralci Partizana že pravi nogometni
profesionalci. Partizan je v nadaljevanju turnirja premagal tudi Prijepolje.
Polni lepih in bogatih vtisov iz Srbije, predvsem pa željni novih tovrstnih turnirjev so se ptujski mladi nogometaši vrnili domov v ponedeljek zjutraj.
BS
Turnirja so se poleg člana upravnega odbora nogometne šole Zdenka Zorca, trenerja Gregorja Beraniča, predstavnice nogometne šole Jasmine Erker ter Janka Kosa, predstavnika staršev, udeležili tile nogometaši selekcije U-13: Sergej ČRGULJ, Florjan FRAS, Matija GORIČAN, Aljaž HORVAT, Rok KAJZER, Smiljan KOS, Blaž OROZ, Denis PERGER, Blaž PONGRAC, Nino PUKŠIČ, Simon SLANIČ, Niko STRELEC, Aljoša TAŠNER, Tomaž ZO-REC in Matic ZORKO.
Foto: Jasmina Erker
Mladi nogometaši NS Drava so se iz Srbije vrnili polni lepih vtisov.
ZAKON NA KOLESIH!
Prvi policisti so pognali kolesa v boju proti Icriminalu v av-stralslcem Sidneyu. Kmalu so bile prednosti rabe kolesa v boju proti kriminlu očitne, zato so jim začela slediti ostala avstralska mesta, nato pa tudi druge svetovne prestolnice. Tudi slovenska mesta In kraji.
Ko policist požene kolo...
Policisti na kolesih so mobilnější, še posebej, ko govorimo o delu v mestnih središčih. Učinkoviteje lahko nadzorujejo promet ter na ta način pripomorejo k večji prometni varnosti vseh ostalih prometnih udeležencev. Kakopak je tudi zasledovanje nepridipravov na delu v mestih hitrejše In uspešnejše, saj so njihovi hitri prsti In druga kazniva dejanja s kolesarske perspektive bolj opazni. Kolo policistom omogoča večjo hitrost v urbanih mestnih središčih. Dostopajo lahko tudi tja, kamor jekleni konjički ne morejo. Prednost, ki je nikakor nI zanemariti je, da policisti na kolesih z občankami in občani navežejo tesnejše stike. To pomeni, da je njihovo pridobivanje informacij o takšnih in drugačcnih prekrških ter sumljivih dejanjih intenzivnejše, zaradi česar se lahko hitreje odzovejo.
V
Nemalo slovenskih policijskih postaj si v zadnjem letu prizadeva v svoje vrste vključiti tudi policiste kolesarje. Zavedajo se namreč dejstva, da se je raba koles v policijskih enotah že v preteklosti pokazala kot zelo učinkovita oblika policijskega dela. Dosedanje izkuš-njevSIovenijl kažejo, kako zelo pomembno za uspešno delo policije je, da se kolesarskim enotam zagotavlja visoka kakovost ter standardizacija policijskih koles in opreme. Poleg svojega delovnega orodja -kolesa - policisti kolesarji potrebujejo tudi posebne uniforme, ki zagotavljajo njihovo udobno vožnjo in opaznost v prometu.
Policisti za vzgled
že drži, da kolesa ne morejo v celoti zamenjati ostalega voznega parka policije, zagotovo pa lahko trdimo, da je to med drugim tudi dober kondicljski prispevek možem v modrem. Kolo je pravi balzam za državni proračun, v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi policije je namreč precej cenejše. Policisti na kolesih pa so neposredno tudi promotor-ji kolesarjenja. Če kolo uspešno deluje kot orodje zakona, potem je učinkovito tudi kot prevozno sredstvo do službe, do bližnje so-
sede ali trgovine. Policija z rabo kolesa poudarja zdrav način življenja In osvešca o potrebni skrbi za okolje.
4. Poli maraton je zakon!
Na največjem slovenskem rekreativnem kolesarskem maratonu ne bomo lovili nepridipravov, pač pa zmagovalne kolesarske užitke. Zmagovalci smo namreč vsi, ki se bomo 9. septembra zbrali na letališču Moškanjci pri Ptuju In Poganjali kolesa - za užitek trenutka, dneva in življenja I
Tanja Subotlé In Emlna Mešfč DI@log company
Nagradna igra
POŽENI IN ZADENI!
Pravilno odgovorite na naslednje nagradno vprašanje in bodite eden od treh srečnežev, ki jim bo žreb namenil:
-	1x brezplačno prijavnino na 4. Poli maraton,
-	1x darilni paket Perutnine Ruj ali
-	1x Poli igrico.
Kal(o se glasi letošnji slogan 4. Poli maratona?
Dopisnico s pravilnim odgovorom in vašimi podatki (ime, priimek, naslov, pošta in poštna številka, davčna številka) pošljite na naslov: Di§log company Slovenska 54 1000 Ljubljana Srečno!
Poženi na www.polimaraton.si
Foto: UE
Foto: UK
Podravje • Vode vedno bolj onesnažene
Kdor onesnažuje, naj plača!
»ugotovili smo, da je reka Drava od vstopa v Slovenijo in do vstopa na hrvaško ozemlje vse bolj onesnažena. Izredno zaskrbljujoči so tudi letošnji podatki o onesnaženosti potokov Grajena in Studenčnica, saj so rezultati iz leta v leto slabši," je osnovna ugotovitev udeležencev 17. tabora Drava, ki ga organizira raziskovalno društvo Zlatovranka.
V okviru tabora so učenci ptujskih osnovnih in srednjih šol ter študentje pod mentorstvom Nine Zupanič, Borisa Gerla, Dragice Pešakovič in ob pomoči Zelenih Ptuja izvedli raziskave o onesnaženosti reke Drave in potokov Grajena, Studenčnica in Ro-goznica.
Namen tabora je bila tudi izobrazba mladih na področju ekologije voda, udeleženci pa so se soočili z običajnimi ekološkimi parametri onesnaženosti voda, med
katerimi so analizirali stanje v potokih Grajena, Studenč-nica in Rogoznica ter celoten tok reke Drave po slovenskem ozemlju.
Ptujski potoki nujno potrebni revitalizacije in zaščite
"Potoki Studenčnica, Grajena in Rogoznica so izjemnega pomena, ko govorimo o ptujski naravni dediščini. V preteklosti so bili čisti, v zgornjem drugem razredu, ustvarjali so stabilen vodostaj, v njih so živele ribe, ob njih mlini. Danes je slika čis-
to drugačna,« na kratko povzema ugotovitve Vlado Čuš, predsednik stranke Zelenih, ter pravi, da je nujna njihova takojšnja revitalizacija in celovita zaščita pred onesnaževalci: »Pristojne inšpekcijske službe morajo pri tem pokazati svojo učinkovitost. Miselni vzorec naj gre v smeri: jaz umažem - jaz plačam! Zato je potrebno sistematično poiskati izvire prisotnega močnega onesnaženja in jih odpraviti ali zmanjšati na raven, ki bo izboljšala kakovost
»Med ukrepi, ki so potrebni, je tudi zvišanje minimalnega pretoka vode v stari strugi Drave, kar bo pomembno izboljšalo življenjski prostor favni in flori tega prostora,« pravi predsednik Zelenih Vlado Cuš.
Destrnik • 60 let lovske družine
vode v vseh treh potokih.«
Letošnji rezultati meritev kakovosti vod in primerjava z rezultati prejšnjih let je pokazala, da so v zadnjih desetih letih v potoku Rogoznica koncentracije nekaterih parametrov zelo narasle: »Zlasti to velja za odvzemno mesto pod železniškim mostom in v Budini. Zato smo se odločili, da odvzamemo vzorce vode na teh dveh mestih. Po rezultatih lahko vidimo, da je na obeh odvzemnih mestih presežena koncentracija fosfatov, kar je posledica direktnega izpusta odpadne vode iz bližnjih stanovanjskih hiš v potok. Najbolj je zaskrbljujoče dejstvo, da so v Rogoznici, skozi Čarmanovo ulico in naprej proti ribniku Rogoznica zgradili glavni vod kanalizacije, priključili pa so samo hiše v Čarmanovi ulici in nekaj na Cesti 8. avgusta. Niso pa rešili problem odpadnih voda v Anželovi ulici in zgornjem delu Ceste 8. avgusta. Tam imajo stanovalci svoje odtoke iz greznic speljane v kanal za meteorne vode, ki se pod železniškim mostom izliva v potok Rogoznica. Potok je vidno onesnažen, koncentracije strupenih snovi pa se v sušnih obdobjih, ko je pretok zelo majhen, še povečajo. Voda ima tudi zaznaven vonj po gnitju in poleti močno za-udarja.
Urejenega kanalizacijskega omrežja nima niti industrijski predel prek starega poko-
pališča, saj se opazno večkrat zraven meteorne vode pojavi ob iztoku v potok Rogozni-ca tudi sumljiva rdečkasta ali belkasta snov," pojasnjuje Čuš.
Podobno je tudi stanje v potoku Grajena: "Pri meritvah Grajene se v posameznih parametrih kaže izjemno slaba kvaliteta vode tudi v primerjavi z rezultati iz prejšnjih let. Še posebej v zgornjem delu, pri avtokleparski delavnici. Koncentracije amoniaka, nitratov, nitritov in fosfatov so precej visoke, nekatere celo presegajo maksimalno vrednost. Ugotovljene pH in druge vrednosti nakazujejo na dejstvo, da se steka v potok odpadna voda iz gospodinjstev in kmetij. Področje je precej kmetijsko obdelano, zato je tudi koncentracija nitritov in fosfatov velika."
In nič drugače ni s Studenč-nico, ki praktično pomalem usiha že več kot desetletje, vzorci odvzete vode pa so tudi v tem potoku pokazali previsoko vsebnost (nad dovoljeno mejo) nitratov in fosfatov: "Enako kot pri Rogozni-ci in Grajeni je za to v veliki meri kriva odpadna voda iz gospodinjstev in tudi večjih obrtniških delavnic!"
Ustanoviti javno službo za nadzor porečja Drave
Zanimivo pa je, da rezultati, vsaj tisti uradno dosegljivi,
ne kažejo preseganja dovoljene stopnje onesnaženja reke, čeprav je res, da se posamezni indikatorji onesnaženosti dvigujejo od območja mariborskega Lenta do Ormoža. Za ohranitev oz. izboljšanje stanja Vlado Čuš meni, da bo potrebno čimprej in z vso resnostjo vzpostaviti naravovarstveni režim na Dravi: »Med ukrepi, ki so potrebni, je tudi zvišanje minimalnega pretoka vode v stari strugi Drave, kar bo pomembno izboljšalo življenjski prostor favni in flori tega prostora. Prav tako pogrešamo sicer z zakonodajo predpisane ribje steze. Projekt »vitalizacije in sanacije« Ptujskega jezera kot največje stalne vodne površine v Sloveniji bo predstavljal velik izziv za popravljanje preteklih napak. Pomoč države v obliki projektov, ki bodo ljudem ob reki Dravi izboljšale življenjske razmere, porušene z gradnjo hidroelektrarn, je nujna in predstavlja dolg, ki ga država mora poravnati. Da bomo pa končno pričeli z reko Dravo ravnati kot s trajnostno vrednoto, je potrebno ustanoviti tudi javno službo, ki bo skrbela za dosledno izvedbo sprejetih usmeritev. Ta javna služba bo lahko opravljala naloge informiranja, integracije, koordinacije in monitoringa. V nasprotnem primeru bodo potrebni ukrepi izostali ali ostali na pol poti, kot se je v praksi že marsikje izkazalo!«
SM
Trnovska vas • 60 let lovske družine
Nov prapor ob jubileju Ob jubileju Hubertova maša
Tudi lovska družina Destrnik je bila ustanovljena leta 1946 in tako tudi destrniški lovci praznujejo letos 60. jubilej.
Lovska družina je bila ustanovljena leta 1946 in je letos slavila 60-letnico.
Jubilej so proslavili v začetku avgusta pri lovskem domu na Drstelji, ki so ga destrni-ški lovci pričeli graditi v letu 1970 in ga slovesno odprli
leta 1975.
Kot je povedal starešina lovske družine Destrnik Feliks Majerič, lovska družina Destrnik vsa leta šteje okrog
Novi prapor je razvil starešina lovske družine Destrnik Feliks Ma-jerič.
50 članov, v tem trenutku šteje 49 članov. Prizadevajo si, da bi v družino pritegnili mlajše, vendar jim to vedno ne uspeva, pravi starešina Feliks Majerič.
Na letošnji osrednji slovesnosti ob jubileju je starešina Feliks Majerič razvil novi prapor lovske družine Destrnik. Novi prapor pa krasi preko 200 zlatih žebljičkov in nekaj čez 30 trakov. Na slovesnosti so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, ljudske pevke Urbančanke, domači harmonikarji in učenci OŠ Destrnik. Po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje in pogostitev vseh prisotnih z golažem ter srečanje s krajani, s katerimi destr-niški lovci dobro sodelujejo.
Zmago Šalamun
Leta 1948 se je združila z lovsko družino Destrnik v enotno lovsko družino in se ponovno leta 1955 osamosvojila. Leta 1970 so lovci v Trnovski vasi pričeli graditi lovski dom, ki so ga leta 1978 slovesno predali svojemu namenu. V lanskem letu pa so si lovci uredili tudi strelišče. Kot je povedal starešina LD Trnovska vas Alojz Ben-
ko, ima družina 39 članov in v družini so ponosni, saj se lahko pohvalijo, da imajo dovolj podmladka. Gospodarijo pa s 2.300 ha lovišča.
Slovesnost ob jubileju je potekala v nedeljo, 13. avgusta. Pričeli so jo s Hubertovo mašo, ki jo je v cerkvi sv. Bolfenka v Trnovski vasi daroval farni župnik in član LD Trnovska vas Jožef
Skupinski posnetek lovcev LD Trnovska vas ob 60. jubileju
Rajnar. Po končani sv. maši so se lovci, gostje in krajani zbrali v kulturnem domu v Trnovski vasi, kjer se je slovesnost nadaljevala. V kulturnem programu so nastopili pihalna godba občine Dornava, rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, brata Ornik skupaj z ansamblom Upanje, Tanja Trinkaus in ljudski pevci kulturnega društva Trnovska vas. Zbrane so pozdravili starešina LD Trnovska vas Alojz Benko, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož mag. Emilijan Trafela in podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič. Sledila je predstavitev darovalcev zlatih žebljičkov za prapor in spominskih trakov. Dopolnjen prapor z 90 žebljički in 33 trakovi je blagoslovil tudi domači župnik Jože Rajnar. Ob koncu slovesnosti pa so podelili tudi priznanja. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo vseh prisotnih.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: ZS
Foto: ZS
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (10.)
Belem
Po petdnevni plovbi smo prispeli v mesto Belem, ki se nahaja na ustju izliva Amazonke v Atlantski ocean. Reka Amazonka je najdaljša reka na svetu, saj je dolga kar 6296 km. Njeno porečje pokriva sedem milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja Brazilije. Vanjo se steka približno 500 pritokov, od katerih je vsaj 100 plovnih. V Atlantski ocean se izliva z velikim estuarijem, širokim okoli 300 km. Globina korita reke je pri mestu Abidos okoli 135 m, na njenem ustju pa med 25 in 45 m. Amazonka ima med vsemi rekami na svetu največji pretok, saj po njenem koritu ob nizkem vodostaju priteče na njeno ustje 35.000 m3 vode na sekundo, ob visokem pa 120.000 do 150.000 m3 vode na sekundo. Plimni val je visok od 5 do 10 m, prodira pa z veliko hitrostjo iz Atlantskega oceana v Amazonko in prodre 1400 km globoko v notranjost od ustja reke. Ob vseh teh podatkih spoznamo veličino in pomen te ogromne reke, ki zaradi pragozda predstavlja svetovna pljuča. Ta svetovna pljuča mi, civilizirani ljudje, počasi a vztrajno uničujemo in kmalu bomo povzročili nepredstavljivo škodo ne samo Braziliji, ampak celotnem svetovnemu prebivalstvu. To našo brezbrižno početje pa bodo občutili šele zanamci, tako da, zakaj bi se vznemirjali že mi, a ne?
Ob prihodu v Belem smo morali najprej poiskat primerno namestitev. V pristanišču smo se poslovili od Davida, ki je ubral svojo pot, mi pa smo šli poiskat hotel v center mesta. Po nekajminutnem iskanju smo prispeli pred hotel Agios, ki je imel najnižje cene, hkrati pa se je nahajal v neposredni bližini centra, kar je bilo odlično izhodišče za raziskovanje mesta. Soba je bila
sicer res katastrofalna, kar pomeni, da je odpadal omet, po tleh so se podili ščurki, razgled pa sva imela na prečudovit električni drog, vendar se nisva preveč ozirala na te malenkosti, saj sva hotela privarčevati čim več denarja (soba v tem hotelu je stala 700 SIT na noč). Sledila je namestitev ter dolgo tuširanje v običajni tuš kabini in brez neprijetnih vonjav. Popoldan smo se z Rachel in Mathewom odpravili v bližnji lokal, kjer smo si privoščili kosilo, ki pa seveda ni vključevalo testenin, fižola ali govejega mesa, kar je bila vsakdanja praksa na ladji in česar nismo mogli več videti, kaj šele, da bi jedli. V Braziliji večina restavracij deluje na sistem kilo, kar pomeni, da si sam po-strežeš s hrano in jo odneseš na tehtnico, kjer ti na osnovi teže določijo ceno obroka. Zelo koristno se je najprej pozanimati, koliko stane kilogram hrane in ali je odvisno, kakšno vrsto hrane vzameš. Lahko se zgodi, da ima meso višjo ceno kot priloge ali solata, vendar ti to povedo šele na blagajni. Po večerji je sledil še kratek ogled tega kolonialnega mesta, kjer danes prebiva dobrih 1,8 milijona prebivalcev. Mesto Belem premore prečudovite raznobarvne hiše, ki se bohotijo ob reki Amazonki, hkrati pa na vsakem vogalu najdemo ogromne in mogočne cerkve, ki kažejo na pomembnost religije v tem delu Brazilije. Mesto je imelo v zgodovini
poseben vojaški pomen, saj je onemogočilo dostop v notranjost Amazonke nezaželenimi gostom. Današnja težava Belema je v tem, da mesto preprosto propada, saj Brazilci nimajo občutka glede pomembnosti zgodovinskih in kulturnih znamenitostih. Ko danes premišljujem o tem in tudi drugih mestih po Braziliji, se mi zdi prav neverjetno, da tako neslavno in pred našimi očmi propadajo. Morda bi bilo bolje, če bi ostala mesta v rokah evropskih držav, ki bi znali poskrbeti za tako lepe in za sodobno zgodovino tako pomembne stvari, kot je mesto Belem. Ni težava samo v denarj'u, ki je potreben za vzdrževanje številnih objektov in ga v Braziliji vsekakor primanjkuje, ampak tudi v dejanjih in miselnosti vsakega posameznika, saj je v mestu praksa, da ljudje odvržejo smeti na ceste, ali da odvržejo drobovje od ribe na sredino ulice itd. Kljub temeljitemu iskanju v mestu nisva opazila niti enega javnega smetnjaka, ampak večji kupi smeti ležijo kar ob cestah tudi po nekaj dni. Pred najinim hotelom so na srečo skoraj vsak dan odstranili te smeti, tako da vsaj ni bilo smradu v okolici.
Samo mesto je prepredeno s številnimi stojnicami, kjer se da kupit vse, kar vam srce poželi, pri čemer pa se morate za vsako ceno posebej pogajati. Na srečo obstajajo tudi običajne trgovine, kjer lahko kupiš ročno izde-
Pogled z Amazonke na mesto Belem
Foto: Uroš Zajdela
Primer piratstva na reki Amazonki
Foto: Uroš Zajdela
lane spominke iz pragozda po relativno ugodnih cenah. Ob sprehajanju po mestu je potrebno biti zelo previden, saj je ogromno tatov, ki ti poskušajo izmakniti denarnico, uro, nakit oziroma tisto, kar je vsaj nekaj vredno, zato sva midva večino vrednih stvari preprosto skrila v sobi in s seboj vzela le najnujnejše. Po nekajurnem sprehodu po mestu smo prispeli nazaj v hotel in se zleknili v posteljo. Končno sva noč preživela na povsem običajni postelji, kjer si se lahko povsem neovirano premikal in celo poiskal optimalen položaj za spanje.
Belem pa ima še eno posebnost, in sicer ribjo tržnico (Vero-de-Peso), kjer lahko vidiš prav vse vrste rib in morskih živali, ki plavajo in prebivajo v Amazonki in v Atlantskem oceanu. Ta tržnica obsega površino približno treh nogometnih igrišč in je v osnovi razdeljena v posamezne oddelke, kjer zraven oddelka z ribami, ki zavzema daleč največjo površino, najdemo še oddelek za zelenjavo, sadje, živali, najrazličnejše ročno izdelane spominke in uporabne stvari itd. Seveda se na tržnici nahaja improvizirana gostinska ponudba, ki pa je proti pričakovanju zelo bogata. Ob gledanju vseh teh živali seveda postaneš lačen in lahko si privoščiš zelo okusen obrok kar na tržnici, kar je posebno doživetje Belema. Pristopiš do prodajalca in si izbereš svežo ribo ali drugo morsko žival, se odločiš za priloge, nakar kuhar z ribo v roki odhiti v improvizirano kuhinjo na tržnici in
»voila« kosilo je že pripravljeno. Seveda se ob tem ne smeš preveč ozirati na čistočo, prav tako lahko pričakuješ želodčne težave, ampak če si v Belemu, moraš poskusiti njihove ribje speci-alitete in pozabiti na vse težave, ki se bodo ob tem skoraj zagotovo pojavile. Je pa tržnica tudi središče mestnega dogajanja, kjer se domačini srečujejo in ob igrah šaha in domina debatirajo in razglabljajo o svetovnih težavah, hkrati pa poskušajo turistom prodati kaj iz svoje bogate ponudbe. Zvečer pa se celotno področje spremeni v območje kriminala in prostitucije in kot tujec si v poznih urah zelo nezaželen obiskovalec, saj se nepremišljen obisk lahko konča tudi z nujnim obiskom zdravstvenih institucij ali celo huje. Zvečer boste tudi zaman pričakovali policijo na tržnici, saj se je izmikajo v največjem možnem obsegu in to predlagam tudi vam. Ob dejstvu, da je ogromno barov in diskotek v mestnem jedru, je vsekakor varneje in bolj zdravo obiskati ta del mesta.
Belem je mesto, ki si zasluži vašega obiska in menim, da vam bo ostal v lepem spominu. Midva sva preživela v Belemu šest dni in vsak da sva imela kaj početi in videti, tako da se niti za sekundo nisva dolgočasila. Še prehitro je prišel čas odhoda iz Belema, ki je hkrati tudi pomenil slovo od Rachel in Mathewa, saj sta ubrala drugo pot kot midva. Spet sva bila sama in polna energije nadaljevala pot proti Fortalezi, ki je bila najina naslednja postojanka.
Nagradno turistično vprašanje
Ulično dogajanje, grajske igre in ribiška noc
Tudi zadnji avgustovski dnevi so na ptujske ulice in trge prinesli bogato poulično dogajanje. Za to gre zasluga društvu Povod, ki že nekaj let v tem času pripravlja festival Ptuj - odprto mesto. S prireditvami oziroma uličnim dogajanjem bodo mesto polnili še danes in jutri. Jutri se jim bo pridružilo tudi društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z velikim grajskim praznikom. Veselo bo tudi ob Dravi, pri gostilni Ribič in mostu za pešce, kjer bo prva Ribiška noč v samostojni Sloveniji.
Z nekaterimi artisti, žonglerji in artisti z ognjem se bo festival Ptuj - odprto mesto predstavil tudi na Ribiški noči. Gre za neke vrste obujanje prireditve, ki je nekoč že bila, v samostojni Sloveniji pa jo bosta prvič organizirala PP Gostinstvo in gostilna Ribič v sodelovanju z LTO Ptuj. V sklopu Ribiške noči bodo potekale številne animacije, nastopila bo Ranca s svojo floto, skuterji, iz Maribora veslači (Prelog in Pirih), veliko bo tudi glasbe, najrazličnejših atrakcij, obeta pa se tudi tuna burger (z tune velikanke, imela naj bi najmanj 150 kg, bodo pripravljali burgerje), na voljo pa bodo tudi številne druge jedi v stilu Ribiške noči.
Jutri pa bo društvo Cesarsko-kraljevi
Ptuj na grajskem turnirskem prostoru in zgornjem grajskem dvorišču pripravilo že 4. ptujske grajske igre, letos prvič tudi s plesno skupino in živim šahom, ki prihaja iz partnerskega mesta Banska Štiavnica.
Že dober mesec in pol pa so znane nove usmeritve slovenskega turizma, ki jih je sprejela slovenska vlada. Skladno z razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma za obdobje 2007-11 naj bi se število turistov letno v povprečju povečalo za šest odstotkov, nočitve za štiri odstotke in devizni priliv za osem odstotkov. Turistična sezona naj bi po novem trajala vse leto. Delež turizma v bruto domačem proizvodu se bo v pri-
hodnjih letih povečeval in bo konec leta 2011 dosegel približno 10 odstotkov. Kot je znano Slovenija, išče tudi nov promocijski znak, ker rožice, ki so se obdržale celih enajst let, njihov snovalec je Ptujčan Peter Vesenjak, bojda niso dosegle načrtovanega cilja. Med vladne razvojne projekte 2007-23 pa se je uvrstila tudi Megalaxia, izgradnja največjega zabaviščnega centra v Sloveniji, ki naj bi ga zgradili v opuščeni gramoznici med Hajdino in Kidričevim. Kot smo v Štajerskem tedniku že večkrat zapisali, naj bi se gradnja Megalaxie pričela spomladi 2007 in bi ga spomladi 2008 že lahko odprli. Gradbeno dovoljenje naj bi investitor, podjetje Cross, pridobil že novembra letos. Naložba naj bi veljala 103 milijone evrov.
Letos so Terme Ptuj praznovale 31. rojstni dan, je bil pravilni odgovor na prejšnje nagradno turistično vprašanje.. Nagrado bo prejela Zala Jerenko, Cesta na Hajdino 10, Kidričevo. Do 8. septembra pa na naslov Radio-Tednik, Raičeva ulica 6, pričakujemo odgovor na vprašanje o tem, kdaj je bilo ustanovljeno društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
Lef ftyzé^
v
£ihmk
10.700
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
s 5
lÎ Č
I;: SONČEK \/tui,
«
Rim -Neapelj
5.10./3D bus izlet
42.900
Terme Olimia
Apartma 4* 3.9.-8.10./4D/N
7.900
Mallorca
Saga 2* 7.9./7D/ polpenzion
93.800
Turčija
Sun Heaven 3*
7.9./7D/
all inclusive
93.800
Kreta
Chersonissos B kat.
9.9./7D/POL
93.800
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
drfVrai

Foto: Črtomir Goznik
Kuharski nasveti
Soja
Soji pravimo tudi prezrta stročnica in jo v zadnjih nekaj letih pogosteje uporabljamo, še zlasti ljudje, ki ne uživajo mesa. Je enoletna rastlina, ki zraste v obliki grma približni 30 do 40 centimetrov visoko. Plod je strok, v katerem najdemo 3 do 4 zrna. Pri nas najpogosteje sejemo rumeno, okroglo sojo, v Aziji je razširjena črna ali rumena, obstajajo pa tudi zelene in rdeče sorte.
Za razliko od drugih vrst stročnic vsebuje soja dragocene beljakovine, visoko vredne maščobe in ogljikove hidrate. Zardi tega ji nekateri pravijo tudi rastlinsko meso. Posušeno sojo lahko zmeljemo v moko ali jo zdrobimo in uporabimo za številne jedi in kruh. Iz soje pridobivajo tudi sojino olje, ki je podlaga številnim omakam in jedem. Na tržišču pa so tudi številni sojini izdelki kot začimbni dodatki k jedem. Tako sojina omaka spada med najbolj priljubljene omake sveta. Danes jo izdelujejo le industrijsko. Okus sojine omake je odvisen od razmerja soje in pšenice, iz katere je narejena; kakovostna sojina omaka lahko zori od 6 mesecev do dveh let. Po zorenju najprej izlijejo svetlejšo sojino omako, ostanke lahko sprešajo in dobijo gostejšo tekočino, ki ji pravimo temna sojina omak.
Iz soje lahko kuhamo številne jedi. To so običajno prevzete polnovredne azijske jedi, ki smo jih pri nas nekoliko po svoje preoblikovali. V številnih jedeh uporabljamo tudi tofu, to je sojin ali fižolov sir, ki ga naredijo iz namočene soje, ki jo nato pretlačijo in večkrat v vodi prevrejo ter nato stisne-
Mokri smrček
Odgovor: Strelne rane - strelnine - je težko, pogosto pa sploh nemogoče pregledati v celoti. Krogla potuje po telesu po liniji najmanjšega odpo-
jo. Sveži tofu je brez lastnega okusa, hitro pa se navzame tujih vonjev. V hladilniku ga lahko hranimo tudi en teden, če ga pomočimo v hladno vodi in vodo vsak dan menjamo. Danes je cenjen tudi prekajen tofu in z različnimi dodatki in dišavami.
Pred uporabimo moramo suha sojina zrna namakati 12 do 24 ur, odvisno od starosti soje, nato jih kuhamo 1 do 2 uri. Če kuhamo cela zrna soje, moramo vedeti, da se zrna ne razkuhajo in imamo vedno občutek, da niso dovolj kuhana. Tako kuhano sojo lahko z električnim mešalnikom zmeljemo in jo dodajamo jedem za zgostitev, s tem pa tudi zboljšamo jedem biološko vrednost.
Večina uporabljamo sojo le občasno, bolj uporabljamo sojine kosmiče, ki ne zahtevajo daljšega namakanja in tudi ne toplotne obdelave. Iz njih lahko naredimo marsikaj - od zrezkov, omak, polpet, štručk, narastkov do sladkih jedi. Zraven sojinih kosmičev lahko pri nas kupimo še moko, mleko in vse začimbne dodatke. Pazimo pri pripravi sojine moke: ker soja nima lepka, jo moramo pri pripravi kruha in sladic mešati s pšenično moko.
Iz celih sojinih zrn lahko pripravimo tudi sojine kalčke, ki so prava zakladnica vitaminov in jih lahko uporabljamo v različnih solatah, za samostojne
Strelna rana
Vprašanje bralca Marijana iz Ptuja: Kako oskrbeti žival, ki ima strelno rano? Hvala za odgovor.
ra, ta pa še daleč ni ravna. Če je le možno, se žival pregleda z rentgenom, da lokaliziramo morda zaostalo kroglo, šrapnel oz. šibre. Obenem ugotavlja-
jedi ali kot dekoracijo na krožnikih. Najbolj cenjeni so sojini kalčki, ki jih dobimo iz zelenih sojinih zrnc. Sojine kalčke si lahko pripravimo doma tako, da v kozarec stresemo 4 žlice sojinih zrnc, zalijemo z mlačno vodo, zapremo z gazo in tako pustimo kozarce čez noč. Naslednji dan vodo odlijemo, kozarce pa postavimo na toplo, kjer jih ne dosega direktna svetloba. Zrnca enkrat ali dvakrat na dan poškropimo s toplo vodo. V 3 do 5 dneh so kalčki dovolj veliki za uživanje.
Iz soje si pri nas pogosto pripravimo različne namaze, kot je namaz iz sojinega pireja in skute, sojin namaz z ajdo, sojina pašteta, pripravimo si lahko tudi številne nadeve za svežo zelenjavo, na primer za paradižnik, bučke, jajčevce, priljubljene so tudi sojine solate in prelivi za solate, kombiniramo jo tudi z avokadom in melono, iz nje pa pripravljamo številne juhe. Tako je znana juha iz sojinih zrn ali kremna sojina juha, pripravljamo tudi različne sojine mineštre, vegetarijansko juhe, različne omake in testenine iz soje, žličnike in druge jedi.
Večino jedi pripravljamo iz že kuhane soje, tako da jih ne pripravljamo tako dolgo. Stalni ljubitelji soje je skuhajo malo večjo količino in nato hranijo v hladilniku do uporabe. Če pa uporabljamo sojine kosmiče, je čas priprave prav tako hiter.
mo morebitne kostne zlome. Strelna rana ima glede na prizadetost tkiv več zon. Zono kanala, mlinčenja, trganja in zono molekularnega pretresa. Ta področja so različno velika glede obsega in se razlikujejo glede na vrsto krogle ali izstrelka. Pri strelni rani so najnevarnejše krvavitve, funkcionalne motnje življenjsko važnih organov, zlomi in infekcije. Kako oskrbeti in nuditi prvo pomoč? Živali pomagamo tako, da rano po možnosti očistimo, za kar lahko
Sojine žličnike pripravimo tako, da 10 dekagramov sojinih kosmičev namočimo, in ko so namočeni, jim primešamo 15 dekagramov pšenične in 10 dekagramov ajdove moke. Pri-lijemo 1 deciliter vrele vode in dobro premešamo. Nato dodamo eno kislo smetano, 2 jajci in po potrebi drobtin. Z žlico oblikujemo žličnike, jih v slani vodi skuhamo, damo na krožnik, prelijemo s poljubnim prelivom, na primer s prepraženi-mi drobtinami, pogreto kislo smetano, stopljenim sirom in kislo smetano, in ponudimo kot predjed ali kot samostojno jed. Tako pripravljene žličnike bi lahko uporabili tudi kot jušno zakuho.
Zelo enostavno si pripravimo sojo z bučkami. 20 deka-gramov sojinih zrn skuhamo. Posebej na olju prepražimo 1 sesekljano čebulo, dodamo 2 stroka sesekljanega česna ter 30 dekagramov grobo narezanih bučk, rahlo prepražimo, potresemo z eno žlico moke, prav tako prepražimo in zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala soja. Dobro premešamo, prisi-pamo kuhano sojo in dušimo 10 minut. Jed mora biti gosta. Pred serviranjem začinimo z 1 žlico sojine ali worcestrske omake, soljo in zelenim peter-šiljem. Zraven ponudimo poljubno solato.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
uporabimo tudi navadno vodo, na samo rano položimo čisto sterilno kompreso (te se nahajajo v prvi pomoči v vsakem avtomobilu), rano povežemo in čim prej obiščemo najbližjega veterinarja. Za strelne rane velja pravilo, da jih nikoli ne šivamo. V nekaterih primerih šiber ne odstranjujemo, zlasti na mestih, kjer ne povzročajo funkcionalnih motenj.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
s 02/ 771 00 82
V vrtu
V jesenskem vrtu
še nekaj poletnih dni je do jesenskega enakonočja, ko se poletje s svežimi jutri, krajšimi dnevi in ob lahnem večernem ve-triču vse bolj nagiba v jesenski čas - v prvi jesenski mesec kimavec. Ko se jeseni vrt prične spreminjati in odevati v jesensko barvito podobo, je v njem najprijetnejše, ker se vrtna narava tedaj razdaja s plodovi
bogate letine.
V SADNEM VRTU se nadaljuje najprijetnejše delo - obiranje in spravilo sadja. Zgodnje vrste in sorte sadja so že pospravljene, v začetku kimavca zorijo jesenske sorte peškar-jev (jablan in hrušk), konec tega meseca pa še pozne sorte peškarjev in lupinarjev. Večina sort hrušk nima trpežnejše vzdržljivosti v navadni shrambi, zategadelj jih za trajnejšo hrambo obiramo v drevesni zrelosti in hranimo v hladilnikih, za sprotno porabo pa v užitni zrelosti.
Sorte malin se razlikujejo po en- in dvakratni letni rodnosti. Enkrat rodne zorijo v juniju in juliju na lanskoletnih poganjkih. Takoj po obiranju je bilo potrebno te izrojene rozge pri tleh porezati, mlade koreninske poganjke pa razredčiti na 30 cm medsebojne razdalje, da se bodo v septembru in oktobru na njih pričeli tvoriti cvetni brsti za rod v naslednjem letu. Dvakrat rodne na istih rozgah prvič zorijo šele avgusta iz cvetnih brstov, razvitih na vrhovih poganjkov v začetku poletja, v jeseni pa se sočasno ob zorenju na vrhovih in stranskih poganjkih že tvorijo cvetni brsti za drugi rod v naslednjem letu. Na ta pojav smo pozorni zato, da predčasno ne porežemo poganjkov, ki imajo oblikovan cvetni nastavek za drugi rod.
Rozge robid, ki so rodile, po obiranju pri osnovi izrežemo, letošnje koreninske izrastke pa razredčimo na pet do šest rozg.
Tajberi (na fotografiji), križanec med robido in malino, rodi prav tako le na enoletnih rozgah, zategadelj ga po obiranju obrezujemo enako kot maline in robide, le da rozge vežemo ob oporo ali uravnavamo med žice, da jih sneg ne polomi, ker so pri tleh izredno krhke in lahko lomljive.
V	OKRASNEM VRTU septembra razen redne košnje vrtne trate lahko opravimo še nekatera opravila pri njeni obnovi, če je prišlo do poškodb travne ruše, da se bo do zime še dobro obrasla in utrdila za prezimitev. V poletni vročini in suši so travno rušo poškodovali in prerasli širokolistni pleveli. Z nožastimi grabljami jih izčešemo, s čimer travne korenine prezračimo in jim omogočimo ponovno obraščanje. Močno poškodovane trate pa ponovno presejemo, jo povaljamo, navlažimo in z zastiranjem zavarujemo pred pticami in splav-ljanjem semena ob nalivih, kot to počnemo pri spomladanskih posevkih.
Zgodaj jeseni je najprimernejši čas za sajenje in presajanje zimzelenih listavcev in iglavcev okrasnih dreves in grmičevja. V zgodnji jeseni, dokler je zemlja še topla, se korenine lažje in hitreje razraščajo kot v hladni zemlji. Ob sajenju koreninsko grudo obilno namočimo, delo pa opravimo v mirnem in oblačnem vremenu, da ne prihaja do venenja rastline. Sajenje zimzelenih drevnin v oktobru je že prepozno, ker zaradi vkoreninjenosti take rastline pozimi zagotovo pomrznejo. Listopadne okrasne drevnine za razliko od zimzelenih sadimo pozno v jeseni, ko listje povsem dozori in odpade, asimilati so odloženi v korenine, rastlina pa je že legla k zimskemu počitku.
V	ZELENJAVNEM VRTU v začetku meseca še presajamo mnoge vrste zelenjadnic, med njimi endivijo, por, solate, cvetačo, blitvo, glavnato zelje in brstični ohrovt, sejemo pa še špinačo, peteršilj, redkvico, vrtno krešo in seveda moto-vilec, ki ne bi smel manjkati v nobenem zelenjavnem vrtu. Motovilec je odlična solatnica z veliko vsebnostjo vitaminov in rudninskih snovi. Raste na vsakih vrtnih tleh, ni občutljiv na predposevke in razne rastlinske bolezni. Slabo uspeva le v zapleveljeni zemlji. Dobro kali dve ali tri leta staro seme.
Miran Glušič, ing. agr.
iïédiiân I mptmhm -1
1-petek	2-sobota	3-nedelja	4-ponedeljek
5-torek	6-sreda	7-četrtek 0	
4. Kakšni so predvideni dobički
Ne delajte na nobeni ideji, kjer ni dobičkov. Dobički se vedno izražajo v denarju. Vedno pa je treba predvideti, kdaj in kako bomo poplačani. Kot primer bom navedel dve varianti, ki se mi zdita zanimivi za načrtovanje:
•	klasična družba z omejeno odgovornostjo, ki jo potem prodamo;
•	delniška družba, kjer načrtujemo prodajo delnic.
•	Klasično družbo z omejeno odgovornostjo danes lahko kupimo že ustanovljeno. Enostavno jo odkupimo od podjetja, ki se ukvarja z ustanavljanjem novih družb. Tako lahko pričnemo delati zelo hitro, praktično čez noč. Vedeti moramo, kaj konkretno želimo v prihodnosti s tem podjetjem: ali je smiselno celo življenje vzdrževati to podjetje ali pa je boljše to isto podjetje prodati v času vzpona ali razcveta kakemu drugemu podjetju.
Seveda, da ne bo pomote, za rast podjetja potrebujemo ogromno drugih dejavnikov, predvsem pa je pomemben sistem trženja. Namreč brez tega ne bo ne rasti, ne dobičkov, ne prodaje. Skratka, družbo z omejeno odgovornostjo bomo načrtno pripeljali do razcveta, do takrat pa bomo dobičke izplačevali sebi in jih samostojno vlagali naprej v gospodarstvo in ostale podjetniške posle. Nesmiselno bi v tem primeru bilo, če bi dobičke ponovno vlagali v gospodarstvo preko tega podjetja, saj bi na koncu pred prodajo imeli bistveno več težav z izplačilom tega ustvarjenega kapitala, vrednost podjetja pa na trgu kljub ogromnemu zaledju naložb ne bi bila bistveno višja.
Vrednost vašega podjetja bo odvisna predvsem od sistema trženja artikla ali storitve, dobičkov, ki jih je to podjetje imelo v prejšnjih letih, vizije, odnosa med podjetjem in strankami ter ugleda blagovne znamke ali imena podjetja. Te dejavnike je nujno potrebno upoštevati pri načrtovanju.
Včasih se seveda zgodi tudi, da nekdo proda podjetje, ki je praktično pred bankrotom. Igrati na te karte je rizično, saj ni nujno, da bo vaše podjetje pred bankrotom lahko zanimivo za nekega tujega kupca. Obstajati bi moral bistven razlog za nakup, mogoče kak inovativen artikel ali storitev, ki ste ga razvili.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje.
Mitia Petrič
Moški in zodiakalna znamenja
KOZOROG (od 22. decembra do 20. januarja)
Modri vztrajnež
Moški, rojen v znamenju Kozoroga, je urejenega značaja, najraje pa sedi v kakšnem kotu ali pa parku, na svoj način distanciran od družbe. Strog videz ga nekoliko postara in mu od nekdaj daje pridih modrosti in notranjega uvida. Plezanje po statusni lestvici pa je nekaj zelo pomembnega in to rad počne iz dneva v dan. Ko se enkrat odloči in zaljubi, to potem nadgrajuje naprej in enodnevno avanture niso nekaj, kar bi odobraval. Pretirane hvale ne prenese, poleg tega mu nista blizu slava in blišč. Občutek pa deje, da se mora celo svoje življenje dokazovati, kajti tako občuti ljubljenost in spoštovanje.
Nikoli se ne bo rinil v ospredje in glasno razlagal, kaj vse obvlada, ampak bo mirno počakal, da ga bodo drugi povprašali. Zdi se, da njegovo razmišljanje in ambicije temeljijo na zdravi samozavesti. Zelo pozitivno zanj pa je, da zna tudi v kakšni krizni situaciji, in ko se razjezi, ohraniti trezno glavo. To pa je velik plus in mnogo žensk meni, da so nečustve-ni, kajti svojih občutkov ne nosijo na dlani, in vendarle so v sebi zelo nežni. Pravila si pišejo sami in odlikuje jih tudi poštenje. Na svoj način želijo spoštovanje, tega pa dobijo pod pogojem, da ustvarjajo.
Pri njih nič ne gre na hitro, ampak lepo počasi, se pravi
korak za korakom. Seveda pa z notranjo modrostjo in vztrajnostjo dosežejo veliko. Zdi se, da jih odgovornost spremlja celo življenja in da se dodobra sprostijo šele na starost.
V čustvenem življenju so sprva precej plahi in zadržani. Tista prava čustva zadržujejo v sebi in zaradi tega potrebujejo kar nekaj časa, da lahko ljubljeni osebi zaupajo. Poročijo se nekoliko bolj pozno in vedno iz ljubezni. Za ljubljeno osebo so pripravljeni narediti vse. Potrebujejo čas in težko prenesejo, da jih nekdo preganja, čeprav ljubijo varnost.
Praktični moški
Po naravi so tradicionalni in prevelika odstopanja so jim tuja. Imajo pa svoja načela, prepričanja in navade, ki jih ponavadi ohranjajo do konca življenje.
Nedvomno drži, da so spremembe sestavni del življenja, toda manj jih je, bolje je, in še te naredijo počasi. Toda to še ne pomeni, da nimajo razviti intelektualnega duha, kajti z informacijami so na
tekočem. V začrtani vsakdan vnesejo samo tisto, kar jim je resnično blizu. Zanimivo je, da kuhajo po tradicionalnih receptih in da za nasvete vprašajo tudi svojo mamo. Nanjo so na takšen ali drugačen način navezani in ta vez se ohrani do konca.
V	osnovi spadajo med praktične moški, tako da se lahko lotijo tudi kakšnih opravil, kot je zamenjava žarnice, popravilo ročaja pri kuhinjskem loncu ipd. Zaradi vztrajnosti in potrpežljivosti bodo stvari narejene dobro.
V	primeru, da se želite spreti, skoraj ni povoda za to. Ne moremo trditi, da ni romantičen, kajti če ste mu blizu, vas bo iz dneva v dan presenetil, med njegova darila sodijo praktične zadeve. Če boste prejeli šopek vrtnic, pa je to znak, da vam je na takšen način izpovedal ljubezen.
Legenda o starem vinu
Od časa do časa ga lahko zalotite, kako sedi in gleda v daljavo. To je čas, ko analizira dogodke iz svojega življenja in išče vzporednice. V svojih rezultatih vedno najde tudi moč in oporo za naprej, za prihodnost.
Večkrat bi lahko imeli občutek, da mu je pomembno, da je sam tisti, ki odreja svoje plane. Poklicana ambicije pa so nekaj, kar dajejo občutek samozavesti, in tu se trudi. Seveda pa celo svoje življe-
Duševno zdravje
(Ne)demol(ratična država
Slovenija še vedno ni demokratična država, kar je pokazala tudi z registracijo istospolnih partnerskih skupnosti, ki je na ravni registracije avtomobila. Kakšni so po vašem razlogi za to?
Istospolna usmerjenost ni bolezen, je pa vsekakor drugačna naravnanost, kot je to pri večini ljudi. Res je, da v naši domovini nestrpnost do drugačnih narašča, če se spomnimo zadnjih dogodkov v Mariboru, ko so se istospolno usmerjeni javno predstavljali. Samo vprašanje je vsekakor povezano z zakonodajnimi odločitvami na državnem nivoju in je odraz politične moči v zakonodajnem telesu države. Opozicijske stranke so imele drugačno stališče do tega vprašanja kot pozicijske. V vseh demokracijah vedno prevlada moč tistih, ki so na oblasti pri odločitvah, ki nekaj zakonsko urejajo. Razlogi za takšno odločitev so verjetno v prevladi moralne večine, ki ima vedno močan vpliv na odločitve pri stvareh, ki odstopajo od večinskega prepričanja.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nje na svoj način omejeno prekriva in si daje masko togega in hladnega videza. Mnogokrat je on tisti, ki je avtoriteta, in če je oče, je do svojih otrok lahko zelo strog. Kajti znano je, da tisto, kar je osvojil za svoje, bo zagovarjal in daleč od tega, da bi svoje principe spreminjal iz ure v uro. Od njega se boste naučili in z njim je življenje lahko zelo prijetno, čeprav pa je vztrajnost nekaj, kar vam bo z njim postala rutina.
Seveda ga trezna presoja spremlja povsod in z leti pridobiva na moči. Od časa do časa dobite občutek, da je kot staro vino: bolj star je, bolj kvaliteten. Ljudje z leti dobijo na notranji modrosti in oseba, s katero ste se odločili prehoditi kos poti, je zelo
tradicionalno, toda nikoli vas ne bo pustila na cedilu. Vaša naloga je, da mu nudite varnost iz dneva v dan.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Z masažo do boljšega počutja
Refleksna masaža stopal
Obdelavo stopal kot način zdravljenja so uporabljali že pred več tisočletji na Kitajskem ter v Indiji in Egiptu, vendar se je samo na Kitajskem razvila v masažno tehniko, imenovano refleksna masaža stopal oziroma ref-leksologija. Ta je del kitajske tradicionalne medicine, saj temelji na njenem pojmovanju zdravja in bolezni.
Refleksna masaža stopal je način masaže, pri katerem s pritiskanjem na refleksna področja na stopalih in z masiranjem le-teh vplivamo na sproščanje in ravnovesje vsega telesa, ki nam je na razpolago.
Je tehnika naravnega zdravljenja, ki vzpodbuja krvni obtok in endokrini sistem ter aktivira ali umiri organske funkcije. Uporabljamo jo pri boleznih, bolečinah in težavah stopal in nog, pri bolečinah v hrbtu, pri prebavnih in menstrualnih motnjah, pri stresu, glavobolih in seveda pri sproščanju vsega telesa, kar je pri današnjem načinu življenja še posebej pomembno.
Pri močnih bolečinah v križu delam kombinirano masažo, da se omilijo bolečine, in s tem pomagam na tak način olajšat začetno stanje. Tisti, ki imaio ščegetliive noge. se
prekrijejo z brisačo, da lažje prenašajo masiranje. Takšni se s časom tudi privadijo.
Refleksna masaža stopal je enostavna in učinkovita tehnika, ki ima malo stranskih učinkov, zato je uporabna tudi za otroke, starejše, invalide ... Njena prednost je tudi v tem, da omogoča samoma-sažo.
Priljubljenost refleksne masaže stopal ne preseneča, saj je čudežno darilo narave. Tako majhno stopalo - tako velika zdravilna moč.
Ljudje se ne zavedamo, da si lahko pomagamo z masažo stopal odpravljati razne bolečine in nevšečnosti. Tisti, ki so bolj razgledani, in tisti, ki vedo, kaj sploh masaža je in kaj nudi človeku, jo vedo dobro ceniti. Tisti si tudi poiščejo v pravem času pomoč in gredo na masažo, ker pač cenijo svoje zdravje, ki je naj-večia vrednota. Samo zdrav
človek lahko dela na vseh področjih in v vsakem času in ob vsakem vremenu je kos nalogi, ki mu je dana. Moramo se zavedati, da bomo samo zdravi in v dobri kondiciji lažje, hitreje in boljše delali.
Z refleksno masažo se posvetimo predvsem stopalom, ki predstavljajo naše telo v malem, predstavljajo različne organe. Na podplatu je namreč množica točk in s pritiskom nanje delujemo na določeno mišico, organ in ga z masažo sproščamo. Če je določena točka na našem stopalu bolj občutljiva ali celo boleča, to pomeni neko obolelost ali celo prizadetost določenega organa ali predela, na primer križa, vratnega predela, saj se ob pojavu bolečine največkrat izraža naš način življenja. Ko iščemo točke na stopalih, ko lih masiramo in pritiskamo,
vplivamo nanje sproščujoče in bolečino postopoma odpravljamo. Refleksno masažo stopal uporabljamo tudi takrat, kadar je denimo vrat zelo boleč, preobčutljiv, da bi ga lahko neposredno masirali, ker je vsak dotik preveč boleč. Zato najprej zmasira-mo točke na podplatih, s tem
dosežemo sprostitev hrbtnih ali vratnih mišic, nato pa tudi te neposredno nežno zma-siramo. Z masažo stopal odpravljamo napetosti, izboljšujemo prekrvavitev telesa in vzpostavljamo harmonijo telesnih funkcij. Večina bolezni današnjega časa izvira iz neprekinjenega stresa, ki smo mu izpostavljeni, zato je lahko refleksna terapija koristna za širok spekter težav in obolenj. Kadar stopal ne smemo masirati zaradi poškodbe ali kožnega obolenja, lahko enako učinkovito masiramo dlani, kjer ravno tako najdemo vse točke, ki ustrezajo organom v telesu.
Janko Puc, maser!
www.radio-ptui.si
Info - Glasbene novice
Počitniški brezskrbni dnevi so za osnovnošolci in dijaki. Omenjena populacija prav gotovo najbolj spremlja popularno glasbo in novice, povezane z njo. Njihova odprtost za nove trende je najbolj vidna in z leti oziroma odraščanjem se njihov glasbeni okus izoblikuje.
Najnovejša Mobitelova reklama je podprta z glasbo pevke KaTiE MELUA z naslovom Nine Million Bicycles. Množice so to moldavsko pevko odkrile šele sedaj, čeprav je za njo že kopica hitov, izmed katerih je meni najbolj všeč The Closest Thing To Crazy. 25.septembra bo izšla pevkina najnovejša plošča Piece by Piece, ki ji bosta dodani dve novi pesmi in DVD z 80-minutnim dokumentarcem. Šolana glasbenica še enkrat znova dviguje kvalitetni nivo popa, saj preseneča z malo bolj ritmično skladbo IT'S ONLY PAIN (****). Dodaten šok boste doživeli, če se boste osredotočili v kruto življenjsko zgodbo v besedilu.
Britanska pevka JAMELIA sije vzela kar dolg odmor, saj je zadnjo uspešnico Stop posnela pred letom in pol, pa še ta je bila priredba klasike pevke Sam Brown. Prav gotovo pa se vas večina spominja simpatične temnopolte izvajalke po hitu Superstar. Pravo in zelo pozitivno presenečenje je pevka naredila, potem ko je iz soul in r&b presedlala k popu in rocku v sila pozitivni pesmi SOMETHING ABOUT YOU (****).
Se spomnite skupine LEVEL 42? Med letoma 1991 in 1994 so prodali več kot 30 milijonov plošč in njihov najbolj izstopajoči hit se imenuje Lessons In Love. Po dvanajstih letih se kvartet vrača v starem in razpoznavnem pop/rock stilu v skladbi THE WAY BACK HOME (****) in ta napoveduje njihov novi album Retroglide.
Polovica legendarnega dueta Simon & Gartfunkel PAUL SIMON si je po razpadu dueta ustvaril zavidljivo glasbeno kariero. Svojo kvaliteto je letos najprej izkazal v hitu Father And Daughter in nato še z zgoščenko Surprise. Pravo presenečenje je tudi zelo melodična in v glavnem akustična rock pesem THAT'S ME (*****), katere vrhunec je zelo osebno usmerjeno besedilo.
Avstralski band JET je zares uspel s skladbo Are You Gonna Be My Girl. Parodija je ponovno v tem, da je bila pesem najprej posneta za reklamo Vodafone. Kvintet je bil dalj časa v studiu in produkt je atraktivna rock 'n roll skladba PUT YOUR MONEY WHERE YOUR MONEY IS (***),v njej pa so povzeti idejni vzorci po Beatlih, Kinksih in Kooksih.
Kot po tekočem traku izdajajo hite članice skupine THE PUSSYCAT DOLLS. Njihovi hiti se imenujejo Don't Cha, Stickwitu, Beep in Buttons. Naslednji v nizu je še en novo-valovski groovy r&b komad I DON'T NEED A MAN (****), snet z zgoščenke PCD.
Francoski producent BOB SINCLAR bo leto 2006 zapisal z zlatimi črkami, saj je v prvi polovici leta vladal na lestvicah s komadom Love Generation, medtem ko je skozi poletje blestel s komadom World Hold On. Plesni mojster bo uspešno pot nadaljeval z bum bum bum komadom ROCK THIS PARTY (***), ki nosi podnaslov Everybody Dance Now, saj vsebuje sample istoimenskega hita skupine C&C Music Factory.
V avgustu so se na slovenski sceni pojavile tele nove pesmi: Non Stop - KINGSTON, Ko pesem nima rim - KALAHARI, Ne zameri mi - PERPETUUM JAZZILE & 6 PACK ČUKUR, Priznaj, da sanjaš -JERNEJ DERMOTA, Miniatura - YLENIA ZOBEC, Ti pa se prazeš - L BISQUIT in Divja - PIKA BOŽIČ.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Paris - Paris Hilton
(2006 - Warner Music - Nika)
Stari pregovor pravi, da je denar sveta vladar. Paris Hilton je dedinja hotelske verige Hilton in njej denar ni problem. Denar ji utira pot k slavi, ki si jo tako močno želi, da je pred glasbeno kariero posnela tudi pornografski film. Z denarjem, ki ga ima, je poiskala zelo priznanega ustvarjalca glasbe Scotta Scotcha, ki se je prilagodil in predvsem potrudil njen skromen vokal narediti čimbolj prodoren.
Plošča Paris ni slaba, ampak je zares »prismuknjena«, kar se tiče besedil in nekaterih erotičnih vzdihljajev postavne blondinke. Enajst pesmi je modernih in jih stilsko težko »po-predalčkam«, vendar osnovna zakonitosti sta pop in r&b v povezavah z vsemi mogočimi izpeljavami.
Verjamem, da poznate pev-kino aktualno glasbeno točko Stars Are Blind, ki slišno izstopa na celotnem projektu. Zakaj? Zaradi svojega komercialnega naboja in zaradi finega spoja popa in regija. Zgodba pesmi se preko lahkotnega refrena prelije v dokaj resnično temo z rahlo hudomušnim dodatkom.
Ob pogledu na spisek pesmi sem se takoj ustavil pri Do You think I'm Sexy. Če ocenjujem Paris, je odgovor pritrdilen, vendar če ocenjujem glasbeno
izvedbo te klasike Roda Stewarta, ji moram dodati naziv katastrofa! Sintetična izvedba brez pravega žara in energije poslušalcu ne da pravega občutka, da gre za dinamično in poskočno plesno zadevo, ampak gre za enakomerno slabo izvedeno pop priredbo. Prihajajoči single je Nothing In This World, ki ima dovolj energije, vendar celofanska sintetika pokvari solidno plastično pop zadevo. Dobro sem se zabaval ob poslušanju pesmi Not Leaving
Filmski kotiček
Avtomobili
Čeprav je marsikdo s strahom pričakoval najnovejšo Disneyjevo oziroma Pixarje-vo risanko Avtomobili, so se tovrstni pomisleki izkazali za neutemeljene. Še več, zabavna zgodbica o pločevinastih junakih je presegla vsa pričakovanja in se bo zapisala v sodobno animacijsko zgodovino kot ena najbolj domiselnih in dovršenih stvaritev.
Strela McQueen je mladostniško neučakan dirkalnik, ki sanja o zmagi in slavi. Pravzaprav je zanju pripravljen storiti prav vse. Ko neke noči povsem po naključju pristane v zakotnem in nekoč cvetočem mestecu Radarsko zavetje, pa osvoji novo življenjsko lekcijo: spozna, da
5. ^BUTTONS - The/Pussycat Dolls & Snoop jfOEj/vu -/Deyonce Knowles & Jay/Z ON'T LIE - Shakira & Wyclef Jean ^ADA - Sergio Mendez & Black Eyed pPeas J SAYS YOU CAN'T GO HOME - Don Jovi' 10. SExYdack - Justin Timber^
Vsab srfid^ in r\e^eWo mfd \9.\0 in 20. uro
Kdo sta režiserja filma Avtomobili?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Ki
NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE
^ n o
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Timi Plajnšek, Zakl 17,2286 Podlehnik Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, S. septembra, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raileva 6,22S0 (za In/b).
Cars
Igrajo: Owen Wilson (Primož Forte), Paul Newman (Marko Okorn), Bonnie Hunt (Tina Gorenjak), Tony Chalhoub (Miha Žorž), Cheech Martin (Branko Završan) idr. Režija: John Lasseter in Joe Ranft
Scenarij: Dan Fogelman, Phil Lorin in Kiel Murray Žanr: družinska animirana komedija
Dolžina: 116 min Leto: 2006 Država: ZDA
Without You, v katerem Paris šepeta, prepeva in pripoveduje, vendar je pozitivnost pesmi zaznati v nihajočem pop/rock stilu v stilu zasedba Garbage. Pop na kvadrat predstavlja preprosta in umirjena Heartbeat. Preseneča me tematika pesmi, saj se izvajalka preko Ijubezen-skih zapletov primerja na nek način s sestro Nicole.
Izvirna past na albumu so r&b komadi, ki so stilsko na vrhunski ravni, da se iz produkcijskega vidika sploh ne
menimo. Vaš bas bo podivjal že v uvodni temi Turn It On, saj gre že za zamaskirano crunk temo z erotičnimi vzdihljaji in prepoznavnim refrenom. Glede na to, da je plošča Paris namenjena po mojem mnenju v glavnem publiki do recimo 18. leta starosti, je v komadu Fighting Over Me pevka prekršila mejo dobrega okusa. Vsa pesem napeljuje k seksu in to z bizarnimi »floskulami«, in kar je še bolj bizarno, je dejstvo, da se v komadu pojavljajo idiotski rap prebliski. Cool štikl je Turn You On, saj je v njem kar nekaj zanimivih glasbenih prelomov ritma, vroč refren in prepričljiv ritem.
Dodatki na plošči so bolj usmerjeni v pop vode, tako da je I Want You bolj starinsko usmerjena, Jealousy je blaga popevka (prav smešni so dodatki v stilu la la la la) in Screwed, ki je prava preprosta pop plesna bomba.
Paris se je potrudila po svojih najboljših pevskih močeh, vendar popolnih čudežev še hvala bogu ne morejo narediti tudi najboljši tonski tehniki na svetu. Vokalno so pevko močno obdelali, ji dodali kar precej efektov in sedaj se zadeva sliši kar v redu. Album Paris prinaša svežo glasbo in verjetno še kakšen hit, vendar je Stars Are Blind daleč najboljša pesem na njem in nikakor ne pričakujete podobne glasbe na plošči, saj se na njen nahaja moderna in preveč suhoparna pop in r&b glasba. Moje mnenje je, da lahko to ploščo avtomatsko preskočite in ne boste veliko zamudili!
David Breznik
zmaga in denar nista vse na svetu in da je življenje lahko neskončno bolj polno in zanimivo, če si ga pripravljen deliti z drugimi. Priznani režiser animiranih filmov John Lasetter (Dežela igrač, Življenje žuželk) je skupaj z Joejem Ranftom poskrbel za vizualno navdušujočo in vsebinsko toplo pripoved o že pozabljenih vrednotah. Za pripoved o svetu, ki obstaja po zaslugi brezmejne človeške domišljije in v katerem - za razliko od vedno temnejše realnosti - dobro premaga slabo, kjer živa bitja spoštujejo naravo in drug drugega kljub različnosti.
Vsi liki so prepričljivo živi, zastavljeni v klasični Disneyje-vi maniri in računalniško oblikovani. Avtomobili so kljub stehniziranini podobi ljubko simpatični in karakterno prepoznavno definirani ter gledalcu kaj hitro zlezejo pod kožo. Avtomobilske dirke vsebujejo potrebne atribute akcijskih spektaklov, prepričljivost in zmogljivost računalniške animacije pa pride še najbolj do izraza pri čudoviti panoramski vožnji (s prepoznavno ameriško simboliko slavne ceste Route 66), na katero se podata 'pločevinasta zaljubljenca'. Am-
prepriča že v prvem hipu in mu avtomobilski svet predstavi z domačo človečnostjo.
Pomembno vlogo pri nav-dušujočem vtisu predstavlja še ena najboljših slovenskih sinhronizacij, kjer prepričajo prav vsi, tako zagnano naiven Strela McQueen (Primož Forte), zrelo zapeljiva Neli (Tina Gorenjak), razočarano preudarni Dohtar (Marko Okorn), nerodni Dajs (Gojmir Lešnjak) ali italijanski navdušenec Luigi (Miha Žorž).
Damijan Vinter
bient posrečeno dopolnjuje glasba oskarjevca Randyja Ne-wmana z izvirnimi prispevki glasbenimi izvajalcev, kot so Sheryl Crow, James Taylor in Brad Paisley. Vsebino bi lahko povezali z motom Malega princa ('Treba je gledati s srcem') ali s Potjo Nejca Zaplotnika ('Pot je važnejša od cilja'), z njo pa je poudarjena tudi skrb za neokrnjeno naravo. Največja vsebinska odlika je domiselna aktualizacija dogajanja oziroma duhovito poigravanje z 'avtomobilskimi ekvivalenti' človeškega vsakdana (krave so predstavljene s traktorji, bencinska črpalka ima za avte vlogo človeške restavracije, trgovina z gumami je urejena kot butik visoke mode itd.), ki gledalca
CID vabi!
SEJEM PROSTEGA CASA
sobota, 2. 9., od 10. do 12. ure na Novem trgu - pred Blagovnico: Na stojnicah bo ob začetku šolskega leta javnosti predstavljena vrsta kakovostnih pros-točasnih programov in interesnih dejavnosti, ki jih otrokom in mladim ponujajo ptujske vladne in nevladne organizacije s področja kulture, športa, izobraževanja in socialne dejavnosti. Sejem ni namenjen prodaji, ampak informiranju. Sodelujejo: Pokrajinski muzej Ptuj, Plezalni klub 6D, Plesni center Mambo, Rokometna šola Ptuj, Konjeniški klub Ptuj, Društvo Ars Vitae, Karate-do klub Ptuj, Društvo Hopla, Ljudska univerza Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Klub ptujskih študentov in CID Ptuj. Če bo deževalo, bo sejem naslednjo soboto. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE V NOVEM ŠOLSKEM LETU TECaJ kitare - NOVINCI - vpis od 2. 9. do zapolnitve mest. Za starejše osnovnošolce in srednješolce.
NOVINARSKA SKUPINA - vpis od 30. 8. do 15. 9. Za starejše osnovnošolce in srednješolce.
LITERARNA SKUPINA - vpis od 30. 8. do 29. 9. Za srednješolce.
ELEKTRO DELAVNICA - vpis od 30. 8. do 29. 9. Za starejše osnovnošolce in
srednješolce.
NEMŠKA LITERARNA SKUPINA - vpis od 30. 8. do 15. 9. Za starejše osnovnošolce, ki se učijo nemščino (oziroma je že nekaj znajo). PLESNA ŠOLA POWER DANCERS - informacija o vpisu bo na voljo od 2. 9. dalje v CID.
Dobre ideje za nove oblike tečajev, delavnic, skupin in sekcij za mlade so dobrodošle!
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj,www.cid.si tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
Štajerski TEDNIK
SLAVNOSTNA PRIREDITEV
KRAJ PRI SPODNJI POLSKAVI
ITALIJANSKI PIANIST (PAOLO)
GLAVNO MESTO ZAHODNE SAMOE
RODOVNA SKUPNOST, ROD
DOLGA DOBA, VEK
SKRAJNI KONEC POLOTOKA
SOLATA (POMNJŠEVAL-
NO)
GLINA PORCELANKA
IDUSTRIJSKO MESTO V RUSIJI
FORDOV AVTO
SEVERNI JELEN
SM. TEKACICA (ANDREJA)
POSNETEK, PRERIS
LOJZE ARKO
FRANCOSKI PISATELJ (EMILE)
NADVRATJE
RODITELJICA
CASTILEC, OBOŽEVALEC
ŽENSKO IME
BARVILO ZA LASE
JASA V GOZDU
DRAGA AHACIC
ZAPORA NA SVATBI
BAVARSKO ZDRAVILIŠCE
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
OTOK V KIKLADIH
IGRALKA ANDERSON
KRAVJI MLADIČ
PAKET, ZAVITEK
OTOK NA JADRANU
MESTO PRI BUDIMPEŠTI
NEM. KIPAR (LUDWIG)
MINERAL
IZVOZ
EVA NOVŠAK
ZAFRONOVIČEV FILM
FOTOGRAFSKO SLIKOVNO GRADIVO
RIJEKA
HIMALAJSKA KOZA
TONE ERŽEN
JANEZ TRDINA
RAJANJE OB KRESU
NASTANEK ROSE
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO MOŠTVO IZ RIMA
PARCELA
EMILSMASEK
MLEČNI IZDELEK
MAJHEN OTROK
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3MHZ
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 2. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 3. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po
romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 4. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 5. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin, Nova Gorica). SREDA, 6. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
ČETRTEK, 7. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
NAJDISKRETNEJE
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
® filmizaizposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
® nazalogizadostne kolièine vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
Ptuju v centru Mercator, Rimska plošèad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 lokacijah v Mariboru, v Slovenski Bistrici in še na mnogih lokacijah po Sloveniji.
Èlana skupine Siyoo: videOlTiar FILmQmAT *
NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU
Igrajo:
Queen Latifah, Ll CoolJ, Timothy Hutton.
ZADNJE POÈITNICE
Uživajo Boj pozno je, kot misUšl Ta nasvet uboga plaha neworleanška prodajalka posode Georgia Byrd (nominiranka za Oskarja Queen Latifah), ko misl, da ji je ostal še manj kot mesec življenja. Èas je, da ko^nito spremeni življenje, zato Georgia odleti na sanjske poèitnice in živi, kot da bo jutri konec sveta! Uživajte v prisrènem smehu in zabavnih komiènih nezgodah, ko Georgia potrese glamurozno evropsko letovišèe, medtem ko navdušeno sprejme nov videz, nove poteze in nov odnos do življenja!
Igrajo:
PaulWalker, Bruce Greenwood, Moon Bloodgood.
ANTARKTIKA
Nepričakovana nesreča in nenaden prihod hladnega vremena prekineta antarktično odpravo pod vodstvom avanturističnega Jerryja (Paul Walker - Èasovna past. Prehitri in predrzni). Ker v reševalnem helikopterju ni dovolj prostora za njegove vlečne pse, jih je prisiljen pustiti v hladni pustinji, kjer morajo 6 mesecev kljubovati smrtonosnemu mrazu, lakoti, divjim sneženim metežem in krvoloènim plenilcem.
Igrajo:
Benjamin Bratt, James Franco, Robert Mammone.
VELIKIPOHOD
AKCIJSKAVOJNADRAMA. Leta1942Japonci zavzamejoFilipine in ujamejo70.000ameriških vojakovi Med njimijetudiGibson(Joseph Fiennes-Zaljubljeni Shakespeare)ki ga v krutem ujetnstvu pri življenju ohranja zgoj ljubezendohumanifernedebvke Margaret(Conne Niefeen - Gladetoi). Tri leta kasneje skupnavojakovpod povelstvom pogumnegaHenryja (Bennjamin Bratt - Preprodajalci) dobi nevarnonabgo: vtihotapiti se morajona sovražnikovoozemlje in najti terrešti prežveleujetnike.
Glasovi:
Patrick Stewart, Alexander Gould, Brendon Baerg.
BAMBI2
V disneyjevem spektakularnem novem animiranem filmu Bambi 2 se ponosno vrača eden izmed najbolj priljubljenih filmskih likov vseh časov. Pridružite se Bamb|u, ko se ponovno sreča s svojm očetom, Velikim Princem, ki mora sam skrbet za mladega srnjaka in ga izučti o življenju v gozdu Toda v tej imenitni dogodvščini bo ponosni oče spozna, da se od mladega in živahnega sina lahko še sam marsikaj nauči...
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PUŠKAR, ANTIKA, VIRMAN, LOKAR, KEAN, VIS, PROSTOR, PECA, RASTILO, KACIN, STARLET, LP, DD, TETA, ROMAIN, EČ, HLAMU-DRAČE, NAT, OBALA, PAT, ONA, VANA, KOČA, SKRAK, POLEP, TANJA, STATIVA, SOLATA, ME, AŠ, ARANČA, SMEKAL, ZORANA.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PETEK, 8. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Lokacije filmomatov in videomatov na Štajerskem
MARIBOR:
MERCATOR ( NOVA VAS), Ul. Staneta Severja 11 ŠTUDENTSKI SERVIS, Orožnova ul. 8 MERCATOR (Tezno), Ptujska c. 97 MODNA HIŠA, Partizanska ul. 3 SALON KERAMIKE TAU, Fochova ul. 41 BAR in TRAFIKA 3D, Osojnikova ul. 37 MERCATOR CENTER, Prušnikova ul. 12 MERCATOR, Medvedova ul. 1 POHORSKATRAFIKA,Pbhbrska ul. 9 PTUJ:
PANDA (CENTER ),NbVi trg 3 MERCATOR (Rimska peč), Rimska ploščad 25 CELJE:
MERCATOR (Nova vas), Ul. Bratov Vošnjakov 1 MERCATOR (Hudinja), UL.Frankolovskih žrtev 17 MERCATOR ( OTOK ), Ljubljanska ul. 32 a TUŠ MARKET, Nova Vas NEPREMIÈNINSKI URAD, Center PLANET TUŠ ŠENTJUR: MESTNI PREHOD, Center ŽALEC:
BLAGOVNICA ŽANA, Mestni trg 2 MERCATOR ( LEVEC ) VELENJE:
TUŠ, Gorica POŠTA, samostoječ MT CENTER, Cankarjeva ul. 1 d ŠOŠTANJ: FILMOTEKA, Center SLOVENSKA BISTRICA: MERCATOR (Soča), Partizanska ul. 4 SLOVENSKE KONJICE: MERCATOR Supermarket Sl.Konjice, Slomškova ul 1/A ŠMARJE PRI JELŠAH: TUŠ, Center
In poleg tega še na 21 lokacijah drugje po Sloveniji!
Nimamo vsega, imamo pa največ!		
Si	Uniglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje voo / ...v svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni filmov na:	
	www.enaa.com/oddelki/filmi/	
		
www.siyoo.si		j - najceneje do filmov!
Turški Vrh • Požar upepeUI stanovanjsko hišo
Ostali brez vsega
V soboto popoldan je zagorelo v stanovanjski hiši družine Škrinjar v Turškem Vrhu 14. Požar je popolnoma uničil poslopje, zgorel pa je tudi ves inventar, obleke, kuhinjska posoda, šolske potrebščine ... 12-članski družini je po požaru ostala zgolj obleka, ki so jo imeli na sebi.
»Prišel sem iz službe, bilo je okrog pol petih popoldan, in iz hiše se je kadil dim. Poskušal sem vstopiti skozi vrata, vendar me je dim kar vrgel nazaj. Na zadnji strani hiše sem razbil steklo, ker sem želel iz hiše vzeti nekaj stvari. To seveda ni bilo mogoče in takoj smo od sosedov poklicali gasilce,« je dan po nesreči pripovedoval Stanislav Škrinjar. Ostali družinski člani - žena in otroci - so bili v
Zanimivosti
času nesreče v starejši stanovanjski hiši v Turškem Vrhu 102, ki so jo podedovali po Škrinjarjevih starših. Tam so v eni izmed dveh sob urejali suhomontažni strop.
»Ob 16.35 smo v PGD Zavrč iz Centra za obveščanje prejeli alarm. V dobrih štirih minutah smo bili na prizorišču. Ko smo prispeli, je bilo ostrešje že v ognju. Ogenj smo poskušali obvladati s tremi zunanjimi in enim notranjim napa-
Avstralec ponuja življenje po smrti
Sydney (STA/dpa) - Avstralski biolog Philip Rhoades namerava v mestu Cowra, 300 kilometrov zahodno od Sydneyja, odpreti podzemno raziskovalno središče, v katerem naj bi v tekočem dušiku na minus 150 stopinj Celzija shranil posmrtne ostanke svojih staršev in vseh drugih, ki bi si to želeli. »Še pred nekaj leti je to veljalo za zelo obrobno znanost. Toda sedaj s projektom človeškega genoma, gensko terapijo in podobnimi stvarmi ljudje začenjajo dojemati, da je z dovolj raziskave in časa mogoče praktično vse,« je za avstralsko tiskovno agencijo AAP povedal Rhoades. Svoje starše in sestro je že prepričal, da se bodo dali po smrti zamrzniti - v upanju, da jih bodo kasneje, ko bo znanost tako napredovala, da bo mogoče večno življenje, oživili.
Ribe lahko mislijo
Sydney (STA/dpa) - Ljudje, ki trdijo, da si zlate ribice ne morejo zapomniti ničesar, kar se je zgodilo pred več kot tremi sekundami, govorijo neumnosti, je prepričan avstralski biolog Culum Brown. Ribe, kijih je pri svojih poskusih uporabil znanstvenik z univerze Macquire v Sydneyju, so namreč uspele pobegniti iz pasti, ki jim jo je nastavil, poleg tega pa so si za najmanj leto dni zapomnile, kako so to naredile. Kot je pojasnil za avstralski časnik Sun Herald, so se njegove ribe naučile prepoznavati razliko med zelenimi trikotniki in rdečimi kvadrati in na ta način poiskati pot izpodvodnega labirinta. Ribe svojo inteligenco sicer kažejo tudi izven laboratorija, je ugotovil Brown, kije prepričan, da se lahko naučijo celo izogibati ribiškim ladjam in mrežam.
Arheologi na vrtu britanske kraljice
London (STA/dpa) - Vrtove britanske kraljice Elizabete II. so zasedli arheologi, ki upajo, da bodo pod kraljevskimi tratami Buckinghamske palače odkrili
ostanke nekraljevske preteklosti: obrambno trdnjavo iz časov angleške državljanske vojne v 17. stoletju. Poleg Buckinghamske palače pa so se začela ta konec tedna izkopavanja tudi v gradu Windsor, poletni rezidenci kraljeve družine, in palači Holyrood v Edinburgu. Arheologi pripadajo ekipi britanske televizije Channel 4, ki njihovo izkopavanje in odkritja tudi prenaša na televizijske zaslone.
V Nepalu poroka prvega homoseksualnega para
Katmandu (STA/AP) - V tradicionalnem Nepalu, kjer je homoseksualna spolnost kazniva z do dveletno zaporno kaznijo, se je javno poročil prvi istospolni par. 25-letni Anil Mahaju in 21-letni Diya Kashyap sta si v prisotnosti številnih gostov izmenjala cvetne vence. Vendar pa njuno zaveza ne bo dobila tudi uradne potrditve, saj nepalski zakoni istospolnih zvez ne priznavajo. Po ocenah nevladne organizacije Modri Diamant sicer v Nepalu živi kakih 20.000gejev in približno 1000 lezbijk.
Keithu Richardsu grozi kazen zaradi kajenja na odru
London (STA/AFP) - Kitaristu skupine Rolling Stones, kije pred kratkim nastopila v škotskem Glasgowu, grozi, da ga bodo škotske oblasti oglobile z denarno kaznijo v višini 72 evrov, saj je med koncertom na športnem stadionu prižgal cigareto. Novi škotski zakon, v veljavi od marca, namreč prepoveduje kajenje na zaprtih javnih prostorih, vključno z gledališči, koncertnimi dvoranami, stadioni in avtobusnimi postajami. »S to zgodbo je Škotska v posmeh vsemu svetu,« saj Keith Richards na odrih kadi že 40 let, so se odzvali v organizaciji Forest, ki se posveča zaščiti interesov kadilcev. Žrtev strogega škotskega zakona pa je postala tudi gledališka igra, saj so igralcu Melu Smithu pri njegovi odrski upodobitvi nekdanjega britanskega premiera Winstona Churchilla, znanega po njegovi ljubezni do havank, prepovedali prižgati cigaro.
Še isti dan po požaru so se Škrinjarjevi preselili v prej omenjeno starejšo hišo, ki pa je potrebna temeljite obnove. Takoj, ko se je po kraju izvedelo za nesrečo, so že dobili nekaj oblačil in pohištva. Znanci so jim pomagali čistiti in urejati hišo v Turškem Vrhu 102, popestovati je bilo treba tudi najmlajšo, petmesečno hčer. V nedeljo je bilo v hiši postorjeno najnujnejše: uredili so si ležišča in zasilno
kuhinjo.
V ponedeljek smo poklicali na občino Zavrč. Tam so nam povedali, da se z Rdečim križem dogovarjajo, kako bi priskočili na pomoč. Ravnateljica osnovne šole Cirkulane-Zavrč Diana Bohak Sabath pa nam je povedala, da so se na šoli odločili, da bodo za pet šoloobveznih otrok priskrbeli šolske potrebščine in brezplačno šolsko prehrano. Ob začetku novega šolskega leta bodo na šoli pričeli tudi zbirati denarno pomoč in oblačila. Po požaru so bili na pogorišču tudi policisti. Boris Bajec iz Policijske uprave Maribor je dejal, da preiskava poteka in da vzrok nesreče še ni znan.
Če želite družini Škrinjar pomagati iz stiske, v kateri so se znašli, jim lahko pomoč ponudite na telefonsko številko 051-245-807.
Mojca Zemljarič
Znanci so na pomoč priskočili že dan po nesreči. Popestovati je bilo treba tudi petmesečno punčko, najmlajšo izmed 12 otrok.
dom. Rešiti dejansko nismo mogli več nič, ker je bil ogenj že na vrhu slemena. Prizorišče požara smo zapustili okrog pol enajstih zvečer, naslednje jutro pa smo ponovno dobili alarm, saj je na pogorišču začelo tleti. V akciji je sodelovalo 16 gasilcev iz PGD Zavrč z dvema gasilskima voziloma in pet članov PGD Bukovci, prav tako z dvema voziloma,« je povedal poveljnik PGD Zavrč Branko Skok.
Podoba kuhinje dan po požaru
Lujzek • Dober den vsoki den
Sedin pod lipo in kadim pipo. Na kolendori piše nedela, 27. avgusta, sunček sije in na termofori kože ob pul desetih dopudne 16 Celzijovih stopinj. Je prova predjesenska nedela, ko malokdo kaj dela. V kuhinjah žepiskri ružijo, ko bo treba opudne kaj dobrega na mizo djati, potli pul vure zadremati in se z nikom nič kregati. Proti večeri so že napovedane plohe, ki nam poženejo v kosti strohe. Nevarnost pred točo še neje mimo, ki nam lehko vniči jesenske pridelke in stuče tudi vino.
Da bi bli dobri in fini, gremo popudne na žegnaje k Avguštini. Malo bomo nekaj dobrega pojeli in spili, seveda tudi molili, da nas Avguštin še ne bi tak hitro posla v nebeški mlin.
V cajtngah štejem, po televiziji gledam in po radii poslušam kak (ne)politiki rešuv-ljejo Tomeka Križnara, ki so ga v Sudani na hladno djali. Meni se le zdi, da gre za pre-cik neresno zadevo, kak da bi šlo za navodnega turista in avanturista, ki je zdaj žr-
tev narobe obrjene slovenske politike, vredne in potrebne ojštre kritike. Spremlam tudi primer novinara in poslanca Mira Petka, ki nema mirnega svetka. Zavolo zamozanega kapitala ga je slovenska mafija skoro zaklala. Storilci so še fort naprej na prostosti, če glih ma Petek že vsega zadosti. Neje zadovolen s sodstvom, tožilstvom in policijo, ki vsi povprek s politiki vred glave v pesek tiščijo.
Da nemo preveč resni, pa še zdaj en seks na eks: Policaj je posla svojo ženo in deco na morje in se jim pridruža čez en tjeden. Da ne bi deca kaj sumli, sta šla zvečer na plažo in saj vete kaj ... Zalota jo je lokalni policaj in jima očita, da se to na jovnem mesti ne dela. Ko je že potegna listek za plačilo kazni, mu je gostujoči možpoveda, daje tudi on policaj in ne bi bilo primerno, da ga kaznuvle. Dobro, kolega, vi bote ostali nekaznovani, tota vaša fuč-fehtarca pa ne, saj sem jo toti tjeden že štr-tič zalota pri totem opravili!
Te pa srečno in ne pošiljajte svojih žensk samih na dopust!
Lujzek
Horoskop
OVEN
Osvojili boste novo lovoriko in tako dobili iskano spoštovanje. Seveda se v osnovi tudi nekoliko jezite, vendar to škodi lepoti. Bodite prožni, kajti spremembe niso več daleč in kmalu jih boste privabili v svoje življenje. Problemi pa nastajajo zato, da jih rešujete!
dili boste sintezo in se odločili, kaj si pravzaprav želite. Ne pozabite si narediti urnika in tako vrednotiti tisto, kar je pomembnejše in kar ni. Narava vas bo sprostila in sprehodi bodo naravna terapija za dušo. Štejejo pa tudi majhne pozornosti.
DVOJČKA
Dokazali boste, da niste samo virtuoz besed, ampak bo čas, da dokažete smisel za kuharska in domača opravila. Ustvarjalno se lotite dela doma in naredite kaj za svojo dušo. Spodbudno bo, da najdete notranji mir. V vas se bo prebudil nov val naprednih idej. Uporabljajte jih korak za korakom!
RAK
Izoblikovano mnenje predstavite ljudem in čas je, da pride iz hišice dvoma. V tednu, ki je pred vami, boste delali na samozavesti in notranjem pogumu. Finančni uspehi se bodo vrstili in na delovnem mestu bo potrebno, da rečete bobu bob. Nasmeh sreče začutite v partnerstvu!
LEV
Nasvete boste nesebično dajali, nekoliko težje pa bo v primeru, da ne dobite povratne informacije. Reka življenja neutrudno teče po strugi usode, tudi vi boste sledili temu toku. Razmišljajte s svojo glavo, motivacijo in navdihe lahko črpate iz narave.
DEVICA
Dobili boste občutek nemira. Seveda boste imeli možnost, da se spočijete, toda vaše ostro oko se bo zanimalo za vse detajle. Bodite nekoliko bolj prožni in vedite, da je v bistvu vse minljivo. Prijateljev namig bo dobrodošel, poskrbite, da ga tako ali drugače uresničite.
TEHTNICA
Poletje je preteklost in jesen prihodnost. Na razpotju življenja boste. Srce vas vleče drugam, razum išče svojo pot. Zdi se, da je resnica na sredini. Sintez bo ta teden veliko, čas pa je že, da si zberete sebi najustreznejšo. Čas teče in vse se razvija - v ljubezni bo sreča na vaši strani.
ŠKORPIJON
Ljubezen ohranja, oživlja in obuja. Obrnite se na prijetnejšo plat življenja in tako dobite tudi več elana, volje in motivacije za prihodnost. Bodite prožni in ponujena vam bo neka prijetna možnost za razbremenitev. V družbi boste pozabili na čas in tako pride do popolne sprostitve.
STRELEC
Na delovnem mestu se bodo projekti in nove priložnosti vrstili. Čas je, da se dokažete, torej boste morali še bolj zavihati rokave. Ognjena energija vas tudi tokrat ne bo pustila na cedilu, ampak odločite se za odkrivanje neznanega. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč!
KOZOROG
Življenje boste spremljali na intenziven način. Poskrbeli pa boste, da se stvari premaknejo in da drugi opazijo vaš napor. Vaša filozofija bo temeljila na ustvarjanju in tega se lotite aktivno iz dneva v dan. Odkrivate skriti svet duhovnosti in ezoterike. Seveda si boste ustvarili svoje mnenje!
VODNAR
Notranje neodločnost bo prišla do izraza. V tem tednu boste zelo čustveni in včasih je dobro, da si to tudi priznate. Ne delajte proti sebi, ampak si priznajte stvari. Zdi se, da resnica osvobaja. Pojdite naprej in si zberite tisto pot, ki vam bo najbolj ustrezala.
RIBI
Od drugih ljudi se boste učili in vam bodo kot ogledalo. Seveda pase zrcalite in na napakah se učite. Včasih ni enostavno, toda pogumno se odpraviti iskat srečo. Našli boste tudi tiste stvari, ki vas veselijo, in velja uživati. Vedite pa, da iz majhnega raste veliko.
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Foto: MZ
Foto: MZ
Knjiga meseca
Fjodor M. Dostojevski:
Zločin in kazen
»Ne da bi bil bojazljiv in preplašen, ravno narobe; vendar je bil že nekaj časa v razdražljivem in napetem stanju, podobnem melanholiji. Tako zelo je šel vase in pretrgal stike z vsemi, da se je bal kar vsakega srečanja, ne le srečanja z gospodinjo. Pestila ga je revščina; a zadnje čase ga ni več mučil niti težaven položaj.«
Tako je zapisano v eni največjih knjig vseh časov, v romanu, ki ga nekatere uveljavljene svetovne literarne teorije imenujejo tudi prvi pravi evropski roman. Razpravljati o tem, ali je prvi ali drugi ali kateri že pač v dolgi vrsti evropskih literarnih mojstrovin, je predmet kakega drugega članka.
Roman Zločin in kazen je bil med drugim zelo aktualen meseca maja, saj so ga vneto prebirali letošnji maturantje, ki so ga imeli za obvezno čtivo za esej. Nalašč sem zbral to knjigo. Prvič: pisati o njej je pravzaprav sila pogumno dejanje, saj je težko odkrivati kaj novega, pa tudi znano spraviti v svežo obliko, je zelo naporno in odgovorno dejanje; drugič: roman sodi med zahtevnejša branja, po katerih ljudje ne segamo kar tako in kadar koli.
Pa vendar lahko ta roman razumemo tudi skozi bolj zabavno plat. Ni dvoma, da je to resno literarno delo, iz katerega odseva duh novodobne filozofije in temeljev psihiatrije. Dostojevski se namreč z ostrino izkušenega psihoanalitika spušča v globeli duše, ki so včasih kot brezciljna črta, brez pravega reda in notranjega smisla. Spomnimo se, kako obvlada pisatelj to razmerje med notranjim in zunanjim, pri čemer je vse zunanje v resnici odsev notranjega. Mojstrsko obvladovanje jezika, ki ga je Marjan Poljanec v prevodu povsem ohranil, plastenje, skriti pomeni, labirint besed, to je nekaj za literarne sladokusce in vse tiste, ki občudujejo velike zgodbe in velike usode. Dostojevski je uspel poiskati tenko linijo med tem tukaj in onim tam, uspel je postati nekdo drug, Raskolnikov, ta ikona sodobne literature, in z neverjetnim občutkom izrisati njegovo labilno držo. Svet strahu, omahovanja, bojazljivosti, skrivanja, asocialnosti, zakrivanja, stiskanja vase. A nato tudi skok v drugo skrajnost: agresija navzven in skrajni egocentrizem. Ne preseneča, da je prav zaradi vseh odtenkov, ki so skrajno levo in skrajno desno, in vseh, ki ležijo vmes, to slovar sodobne psihiatrije (čeprav je seveda mnoge ideje ta že zdavnaj prerasla) in daje v njem tako rekoč psihologija osebnosti v malem.
Kaj pa če bi za hip pozabili, da gre za roman psihološkega realizma, kaj če bi ga iztrgali iz rok zgodovine, ga postavili v povsem drugačen kontekst? Osrednjo osebo je namreč moč razumeti in spremljati skozi knjigo tudi povsem drugače - tako da postane zabaven in naravnost smešen. Raskolnikov je namreč tudi komičen lik. Poglejmo samo, kako se loteva vsake stvari v življenju, koliko časa porabi za vsako potezo, korak. Lahko bi ga razumeli kot vesoljnega nerodneža, ki uporablja, če le berete dovolj pozorno, tudi zelo pikre in sočne izraze. Dostojevski namreč ni le božjastni pisatelj, ki v krču trpi nad mizo in piše o razkrojenem študentu, pač pa je duhoviti opazovalec družbe, ki nam med vrsticami pripoveduje zgodbo, polno žarnega humorja. Njegov govor je silovit, napolnjen z retoričnimi vprašanji in tako neredko učinkuje celo humorno.
In nazadnje je potrebno dodati še, da je to tudi izvrstna kriminalka. Igra miši in mačke je tu napisana tako ostro, jasno in napeto, da zadosti slehernemu, še tako nezadovoljnemu bralcu.
Odmislimo torej, da je bil to roman, ki ste ga v jezi brali v srednji šoli, ker ste ga pač morali, in da je v njem nekakšen čudak Raskolnikov, ki ubije starko in potem se vso knjigo nekaj sprašuje in premišljuje. Vzemite knjigo tako: odmislite Dostojevskega, srednjo šolo in vse, kar je še tega, in pomislite, da imate pred seboj napeto kriminalko, duhovito, mestoma celo humor-no in ironično.
In šele takrat boste spoznali, kakšna veličina se skriva v njej!
David Bedrač
Top 10
Najbolj prodajane knjige v knjigarnah IVIladinske knjige avgusta 2006:
1.	Da Vincijeva šifra. Dan Brown, MKZ
2.	Misli o življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ
3.	Učbenik življenja, Martin Kojc, Domus
4.	Zdravo kombiniranje brane, Jackie Habgood, MKZ
5.	Neznosna lahkost bivanja, Milan Kundera, MKZ
6.	Pimlico, Milan Dekleva, Cankarjeva založba
7.	Mačke in miš, James Patterson, MKZ
8.90-dnevna ločevalna dieta: okusne jedi za 90 dni, Rina
9.	The Curious Incident of tbe Dog in the Night-time, Mark Haddon, Random House
10.	Babe ne tarnajo, Jean Sbinoda Bolen, Eno
ObiščHs hfigamo Mladinske hf/ge na Ptifu!
©
Mladinska knjiga
TRGOVINA
Knjigarna in papirnica Mladinske knjige. Novi trg 4, Ituj, tel.: 02 749 2134
Literarno kolo (40) • Edvard Kocbek - 1
Med strahom in pogumom
Edvard Kocbek je rojen v Slovenskih Goricah, bil pa je tudi dijak ptujske gimnazije, prav zato sem se odločil, da tokrat v kolo literature, povezane z mestom Ptujem in njegovo neposredno okolico, umestim to veliko in svojevrstno literarno osebnost.
In to je bil tretji vzrok, zakaj prav njega. Njega, ki je velik po obeh tirih - kot človek zmagovite drže in kot literarni ustvarjalec, ki je pisal odlično prozo in seveda tudi poezijo. Kocbek, ki so ga večji del življenja ustrahovali, nadzorovali, ki so mu celo v stene nastavljali prisluškovalne naprave, saj je bil za tedanjo oblast sporna osebnost, ki so se je zelo bali.
Strah. Ta je bil prvina njegove literature, temeljni element. Strah, ki po Kocbekovem mnenju človeka kali in lomi obenem. Kolikšne stiske ta povzroči, kam človeka miselno pahne, kakšno usodo mu zariše, je najbolj jasno razvidno iz njegovih dnevniških zapisov, ki so brez dvoma prava zakladnica za slovensko literarno zgodovino. Čeprav gre za branje včasih kar obsežnih in zelo zahtevnih del, ki zahtevajo mnogo predznanja tako s področja literature kot tudi zgodovine, politike in še vrste drugih disciplin.
Branje dnevnikov nam odpre pogled na Edvarda, kako širokega znanja je bil, kako razgledan in izobražen je bil. Pokaže pa nam tudi, da je imel še nekaj več, da je bil neke vrste videc v prihodnost. Z izjemno odločnostjo je govoril, da bo tedanje družbeno gibanje pokazalo zobe v prihodnosti, da bodo sledile posledice, ki jih je jasno opredelil in naštel. Ker je tako jasno odstiral vse te poti prihodnosti, so ga seveda oblastniki, ki jim je predstavljal odkrito grožnjo, preganjali, mu stregli po življenju, ga ves čas nadzorovali in spremljali.
A Kocbek je le tu in tam izrazil svojo lastno stisko in notranjo tesnobo. Bolj ga je zanimalo tesnobno stanje celotne družbe, premiki, ki se dogajajo v kolektivu. A nikoli tudi ni pozabil na posameznika. Njegov človek je človek strahu. Strah, to močno, prvobitno ču-
Edvard Kocbek
STRAH
IN POGUM
stvo, ki ga Kocbek razgradi do poslednjega elementa; strah, ki je po njegovem temelj človekovega padca in ponovnega rojstva, strah, ki razgradi in ki združi, strah, ki jemlje in daje.
Med najodmevnejšimi deli je prav gotovo zbirka novel Strah in pogum iz leta 1951, v kateri govori o posebnem procesu. Imenuje ga notranja emigracija. Zaradi idej in norm, ki so vladale v takratni domovini, predvsem pa zaradi načel takratne oblasti pravi, da se je notranje umaknil. V svet, ki je temu drugačen, nasproten. A Kocbek v teh novelah ne izraža pasivnega umika, pač pa neti močan notranji odpor. Oblast ga je prav takrat pregnala v osamo. Takrat se je zlomil v svojem političnem idealu, zlomil v smislu revolucionarne idile, zlomil pa se ni osebno. Vero v naprej mu je predstavljala prav prej omenjena notranja emigracija, to je emigracija, ki mu je omogočila hoditi po lastni poti. Kolikor je bil brez svobode, si jo je vzel prav zdaj v tem, usodnem trenutku. Sledil je nenavaden paradoks: zunanja omejitev je povzročila njegovo notranjo, duhovno zorenje, širjenje in rast. Prav zato velja Kocbek kot človek in ustvarjalec neke vrste ideala za intelektualca, ki veruje v svoje in vztraja do konca.
Njegova zbirka Strah in pogum je jasno nakazala, kam se nagiba njegov slog. K trdni in kleni drži, k ustvarjalcu, ki ne popusti, ki je, kar je in temu se ne bo izneveril. Tu se začne njegova literatura, tu so korenine opusa, ki ga prežema religiozno samoizpraševanje in vrsta eksistencialnih vprašanj, ob tem pa je prisotna še dovršena in do potankosti izpiljena modernistična drznost.
Prav zato so bili Kocbekova besedila tudi literarna. Niso prešla v moraliziranje, brez-vezni upor, nakladaštvo, ki izhaja iz političnega nemira, ne, njegovo pisanje je moderna, tenkočutno izpisana literatura, ki pa prinaša s seboj, kot že rečeno, kopico političnih in družbenih spoznanj.
Njegovo ustvarjanje bi lahko razdelili v tri veje, in sicer: poezija, proza in posebej dnevniški zapisi in eseji. Če pobrskamo po tistih osrednjih naslovih njegovih del, potem ne moremo mimo pesniških zbirk Zemlja in Groza. Med dnevniki, ki so datirani po datumih in letih, pa sta v ospredju Tovarišija in dnevnik z naslovom Listina.
A vrnimo se še k novelam Strah in pogum. Štiri novele, ki so Kocbeka pahnile v osamo in nenehno nadzorovanje s strani oblasti. Novele, ki nosijo naslov Strah in pogum in še dodatek štiri novele. Naslov je skladen z občutenjem v vseh štirih. Strah kot dvopolno čustvo, ki ohromi ali nažene v boj, beg in gibanje, na drugi strani pa pogum, ki jo Kocbek prav tako predstavi kot dvopolno lastnost. Pogum je včasih nagrajen, včasih kaznovan. In vse to lahko pomešamo prav z njim, ki je v tem času še posebej občutil oboje. Za svojo trdno držo, pogum?, je plačal s svobodo, a strah, ki je sledil, ga ni paraliziral, pač pa ga je gnal, da je pisal, razmišljal in ustvarjal. In nikoli ni jadikoval nad
svojo usodo. Kar je naredil, je naredil. Za svoja dejanja je pogumno nosil posledice.
Novele v zbirki sledijo nove-listični zgradbi, imajo značilen začetek, zaplet, sledita vrh in razplet. Junaki v novelah so ves čas v prepadu med občutkom strahu in med pogumom, med pasivnim čakanjem in akcijo. Namenoma se ne bom zapletal v vsebino štirih novel, saj so tako znane, da ste jih gotovo že brali. Če pa še ne, jih priporočam! Če drugega ne, boste sami našli vse tisto, kar je bilo za tiste čase prepovedano in sporno in zaradi česar so pisatelja nato nadzorovali na vsakem koraku. Če pa predstavimo vse skupaj kot eno skupno vsoto, je to seveda drža, ki ne dopušča priti blizu, ki vztraja pri svojem; vzporednica torej med pisateljem samim in njegovimi književnimi junaki, ki ga močno odsevajo ^
Je pa res, da Edvard ni bil samo izjemen pripovedovalec zgodb v novelah. Prav gotovo ima največjo vrednost za slovenski narod zbirka njegovih dnevnikov, ki so prava zakladnica informacij tako z literarnega kot tudi zgodovinskega vidika.
V dnevniku z naslovom Listina je Kocbek opisal narodnoosvobodilni boj v času od 3. maja do 2. decembra 1943. V njem opisuje nekatere osrednje osebe tega časa, kot sta bila Kardelj in Kidrič, opisuje pa tudi srečanje s Titom: »Vstali smo in se razmaknili, nadvse radovedni smo bili na to prvo srečanje. Postava se je počasi, skoraj zadržano približala in sprožila roke: »Zdravo drugovi Slovenci!« Legendarni človek je stopil v naš krog in pod luč in tedaj smo zagledali njegov skladni obraz, poteze so mu izražale umnost, resnost in odločnost, vplival je slovesno. Njegovo dostojanstvo je spoj enovitega, avtoritarnega bitja in snujoče zamišljenosti, skoraj otožnosti. Bil je močno prehlajen, blesk njegovih oči pa je gorel hladno in odgovorno. Zagledali smo se vanj in se začeli rokovati.«
Sicer pa je že skrajni čas, da pogledamo, kaj pravzaprav dnevnik je in zakaj so prav ti, Kocbekovi dnevniki tako cenjeni, dragoceni in pomembni za slovensko literarno in tudi splošno zgodovino.
David Bedrač
Knjiga in film 2
Gospodar prstanov postane uspešnica
Vsako obdobje naše zgodovine ima svoje zakonitosti, prinaša nekaj novega ali iz starega, že znanega, napravi aktualno.
Ko je Tolkien pisal Gospodarja prstanov, najbrž ni niti slutil, kaj se bo zgodilo nekaj časa za tem. Pravzaprav je bil avtor mnogo bolj naklonjen drobnemu bitju, po katerem so ga najprej poznali mladi bralci - hobitu. Bitje dolgih podplatov in nenavadnega videza, ki ga je avtor obravnaval v samostojnem delu, potem pa je majhne hobite vpletel tudi v super mineštro najrazličnejših fantazijskih likov, ki se prebijajo skozi dolge epopeje različnih prigod in dogodkov.
Zanimivo, da sta se dogajala dva vzporedna procesa; na eni strani so s polic množično izginjale knjige, pa naj bo to v knjigarnah ali na policah v knjižnici, na drugi strani so ljudje množično drli v kina. Prav nič jih ni motila zajetna debelina knjig (izšle so tri), še manj jih je motilo dejstvo, da bo treba sedeti v kinu več kot dve uri in še kakšno zraven. Mlado in staro je drlo v Tolki-enov fantazijski svet.
Ni kaj, tu pač velja tisto, ko se kultura združi z ekonomijo. In to več kot uspešno. Dobra reklama, ugoden čas za potapljanje v fantazijske svetove, zakaj, smo že povedali, lična knjiga, lepo opremljena, prodajana v najrazličnejših
akcijah, in film, ki ga je režiser Peter Jackson zrežiral tako, da imamo občutek Tolkienove pokrajine, da so bitja dejansko tam in da zgodba teče z nami. Čeprav smo mu tisti, ki imamo raje knjige, sprva malo težje podlegli (saj veste, film fiksira predstavo o čem in onemogoči, da bi si sam predstavljal), pa vendar se je splačalo. Trilogija je sledila knjigi, zgodba je precej zbližana, čeprav gre seveda tudi za mnoga odstopanja.
Slednje velja tudi za slavnega Pottra, ki je malo znano in revno pisateljico dvignil med pop ikone sodobne industrije. A priznati je treba, da je opravila veliko delo. Izmisliti si svoj svet, četudi fantazij-
ski, in ga dodelati do zadnje punčice, le ni tako enostavno delo. Potem pa biti izviren iz knjige v knjigo. Držati v napetosti bralca. Mu dati vedno nekaj novega in svežega.
In to je skupno obema, tako Pottru kot tudi Gospodarju. V obeh je namreč dodelan fantazijski svet, v katerem se znajdemo mi, gledalci ali bralci, poistovetimo se v bitki med dobrim in zlim, dihamo z junaki, predvsem pa imamo v obeh zgodbah vse, kar želimo: pogum, ljubezen, erotiko, smrt, vojskovanje, zgodovino.
Vse in za vsakogar nekaj. Kar pa bi težje trdili za še en fenomen sodobne književnosti in zdaj tudi filma _
David Bedrač
Velika Varnica • Še ena haloška zgodba brez konca
Kdo bo popravil zasebni most?
Ena tipičnih, za marsikoga nepomembnih in obrobnih zgodb življenja, se je ponovno napletla v haloškem zakotju, tam v začetku doline, tik ob evropski meji, na cesti proti sloviti cerkvici Sv. Avguština.
In kot že tolikokrat doslej, ima tudi ta zgodba korenine v dolga leta nazaj; začenja se pravzaprav že tam okoli leta 1970, ko je Rajko Kovačevič postavil hišo z delavnico, denar pa si je služil v tujini. Da bi si skrajšal pot do doma, kjer zadnje čase skupaj z ženo preživlja jesen svojega življenja, je čez potok, ki seka njegovo zemljišče vzporedno s cesto proti Avguštinu, dal leta 1975 sezidati mostič in s tem olajšal dostop do svojih domačij še nekaj sorodnikom in lastnikom počitniških hiš. Dolga leta se ni zgodilo nič -kdo pa bi se zanimal za nekaj hišk v napol zapuščenih in skoraj neobljudenih krajih?!
Kovačevič: »Župan je le obljubljal, naredil pa nič!«
Vsa zgodba okrog mostu in nekaj deset metrov asfaltirane ceste do in preko njega pa se je začela hudo zapletati pred kakšnim dobrim letom. Mostič, sicer betoniran in z asfaltno prevleko, namreč ni bil namenjen težjim prevozom, še posebej ne tovornjakom in kot pravi njegov
lastnik ter investitor, je na to tudi večkrat opozoril, ob tem pa pred njim še dal postaviti znak s prepovedjo vožnje preko njega s tovornjaki ali traktorji. Če je kdo to upošteval, je seveda drugo vprašanje, Kovačevič pa pravi, da ne. Po njegovih besedah naj bi preko mosta na bližnjo parcelo nek neznan hrvaški državljan redno dovažal stare, odslužene avtomobile ter jih deloma zakopal v zemljo, deloma pa puščal kar na travniku. Ob lanski akciji zbiranja starih avtomobilov, ki so se je v Vidmu lotili zelo sistematično, je tako tovornjak izbrane službe (Saubemacher), preko krhkega mostiča odpeljal tudi školjke zapuščenih avtomobilov in takrat so se na mostu pokazale prve resne in nevarne razpoke.
»Sicer se je preko mostu še dalo zapeljati, bilo pa je tvegano. Ker ta most in asfaltirano cesto uporabljajo tudi drugi, sem se že takrat obrnil na vi-demskega župana ter ga prosil, naj se most popravi, saj se sicer lahko komu kaj zgodi. Toda razen sestanka na licu mesta, prav pri tem mostu, se ni zgodilo nič, razen seveda obljub, da bo to občina rešila.
Zadnje hudo neurje minuli teden pa je zaradi naraslih voda že tako načet most dobesedno vrušilo in tako smo vsi stanovalci tega dela zdaj odrezani od cestne povezave z Vidmom in svetom. Zelo, zelo sem razočaran in jezen, da župan ne drži svoje besede in ne obljub, poleg tega pa je celo občinski svet že aprila sprejel sklep, da se most mora popraviti!«
Rajko Kovačevič svoje jeze ne skriva; na račun dela občine in župana pove še marsikatero krepko, nato pa še pristavi: »Poglejte, moja žena je hud srčni bolnik, tudi sam nisem zdrav, sosed Alojz Lesjak je prav tako zelo star, njegov sin Alojz pa zdaj tudi ne more z avtomobilom do mesta, če se karkoli zgodi. Se župan sploh zaveda, da zaradi tega, ker ni pravočasno popravil mostu, do nas ne more niti rešilec?! In če je potrebna nujna intervencija, ki zdaj ni možna, lahko kdo tudi umre?!« Obtožbe si kar sledijo; Kovačevič namreč pravi, da je bil zaradi popravila mostu neštetokrat na občini, da pa je edino, kar mu že nekaj časa ponujajo, pogodba, ki se mu zdi popolnoma nekorektna.
Pobrežje • 7. igre brez meja
Nekatere igre so ostale nespremenjene od lani, kar nekaj pa je letos bilo tudi novih. Vsekakor so vse bile zelo zabavne in zanimive. Tekmovalci so morali početi marsikaj, od smučanja po pobreško do ribarjenja in lovljenja balonov z usti.
Ekipe so sestavljali 4 do 6 članov, vsaka pa je morala imeti najmanj 2 tekmovalki in
vodjo. Letos so se tekmovanja udeležile ekipe TD Klopotec Soviče-Dravci, Folklorno društvo Pobrežje, Športno društvo Pobrežje Hopsi, Zabovci, Njiverce, Dravinjski Vrh in Društvo Kocil.
Najboljše se je letos odrezalo
Športno društvo Pobrežje Hopsi, ki si je s svojimi spretnimi tekmovalci prislužilo
Alojz Lesjak ml. In Rajko Kovačič s soprogo ob porušenem mostu, odrezani od cestne povezave s svetom.
Svinja jim je prinesla srečo
Športno društvo Pobrežje je v nedeljo, 27. avgusta, ob 15. uri v športnem parku Pobrežje organiziralo že tradicionalne 7. igre brez meja. Nastopilo je sedem ekip, ki so se pomerile v zelo zanimivih in raznolikih igrah.
zmago. Zelo izvirni so bili tekmovalci tudi pri izbiri džolijev. Prinašali so vse - plišaste igrače, kačo in celo pravo svinjo. Zaradi dežja so zadnjih nekaj iger morali izvesti v dvorani, kar pa ni pokvarilo razpoloženja, saj je za smeh in dobro voljo tudi letos skrbel enkratni Marjan Nahberger.
Dženana Bećirović
Nekateri so pokazali več, drugi manj spretnosti .
Napake iz preteklosti tepejo vse
In tu se začenja drugi del zapleta. Nekaj deset metrov ceste z mostom vred leži na zasebnem zemljišču dveh lastnikov: Rajka Kovačevi-ča in soseda Alojza Lesjaka starejšega. Tako asfalt, torej del ceste, kot tudi mostič, je zasebna last in ne spada niti v kategorijo javnih poti, kaj šele občinskih cest. Nadaljnja težava je v tem, da so pri urejanju zemljiškoknjižne dokumentacije v občini, prav na račun možnosti popravila mostu ugotovili, da je celo del ceste proti Avguštinu (na katero je pravokotno speljana pot s spornim mostičem) pravzaprav last Rajka Kovače-viča, kar naj bi se pomotoma vknjižilo že v času prejšnjega župana Franc Kirbiša. Pred tem naj bi bila ta »glavna« cesta proti Avguštinu javno dobro. Ker na videmski občini tega do nedavnega niso niti vedeli, so del ceste v dolžni kilometra tudi asfaltirali. Kovačevič je sicer po zemljiškoknjižnih izpiskih lastnik kar dobrih 1300 metrov te ceste. »Vsega tega niti sam nisem vedel, ko pa je postalo to jasno, smo se z županom dogovorili, da občini prepustim del ceste proti Avguštinu v zameno za to, da občina popravi most čez potok. Vrednost popravila mostu po predračunu Cestnega podjetja znaša okrog 1,3 milijone tolarjev, toda župan noče podpisati naročilnice za začetek del, kljub temu, da ga k temu obvezuje tudi občinski sklep! Dogovor je bil takšen, da občina popravi most, potem pa s pogodbo postane lastnik ceste proti Avguštinu, katere lastnik sem zdaj jaz. Vendar se zdaj župan izmika in mi ponuja v podpis pogodbo,ki bi jo moral najprej podpisati, po tej pogodbi pa naj bi bila vrednost odseka ceste, ki bi ga dal občini, samo dva milijona. Take pogodbe pa res ne bom podpisal, saj se ve, da je več kot kilometer ceste vredno veliko več, po moji oceni vsaj 10 milijonov,« zaplet pojasnjuje
Kovačevič in hkrati pristavlja, da je občina, ne glede na vse zemljiškoknjižna razmerja, dolžna poskrbeti vsaj za interventni dostop do svojih občanov: »Za nas tukaj pa to očitno ne velja, kot sami vidite!«
Župan Bračič: »Občina ne sme posegati in investirati v zasebno lastnino!«
Da je občina res dolžna zagotoviti interventni dostop, trdi tudi svetnik in predsednik okoljske komisije Janez Merc, ki je bil prisoten na skupnem srečanju prizadetih in župana, dodaja pa tudi, da je res, da cesta ni občinska, da pa je občan prej že sam poskrbel za svoj dovoz, ki ni bil uničen po njegovi osebni krivdi. Zato, kot ga je bilo razumeti, zdaj vendarle mora biti občina tista, ki bo nastalo stanje sanirala.
Župan Friderik Bračič zapleta okoli popravila mostu ne zanika, vendar je njegova plat medalje precej drugačna: »Seznanjen sem, da se je ta zasebni most po zadnjem neurju zrušil, vendar gre za popolnoma zasebno infrastrukturo in kot občina nimamo niti pravice posegati
v zasebno lastnino občanov. Če je most res počil zaradi prevozov starih avtomobilov, za to tudi ne moremo odgovarjati, saj je šlo za državno akcijo, v katero se je občina le vključila. To službo je opravilo podjetje Saubermacher, ki je pridobilo državno koncesijo in morebitna škoda, ki je nastala vsled tega, se mora reševati preko pristojnega ministrstva ali omenjenega podjetja. Ne glede na vse to, pa smo vedno poskušali po najboljših močeh pomagati svojim občanom. Zato sem bil tudi na samem kraju dogodka že prvič, ob poškodbi mosta. Ker se je zgodilo, da je gospod Kovačič, pač zaradi neke malomarnosti, ob vknjižbi svojega zemljišča nekako postal tudi lastnik javnega dobra, to je dela ceste proti Avguštinu, smo se dogovorili, da bomo sanacijo mostu opravili potem, ko bomo s pogodbo uredili nastale lastniške zaplete okoli ceste. Na občini smo sprejeli sklep, da se most popravi, vendar šele s podpisom pogodbe med stranko in občino, po kateri bo lastnica ceste spet občina. Gospod Kovačevič pa ves ta čas, od aprila naprej, te pogodbe noče podpisati in s tem nam je pravzaprav zavezal roke. Po črki zakona namreč občina ne sme in ne more investirati v zasebne zadeve in namene, ker bi to pomenilo delati nekaj na črno. Naša občina pa pod mojim vodstvom ne bo ničesar »delala na črno«! Če Rajko Kova-čevič noče podpisati pogodbe, potem mi do nadaljnjega, žal, ne moremo in tudi ne bomo naredili nič, ker nam zakonodaja to enostavno prepoveduje!«
Tako bo most, kot kaže, ostal zrušen, razen če ga Ko-vačevičevi ne bodo popravili sami. Ali pa, morda, vseeno našli skupen jezik in kompromis okoli nesrečne pogodbe, ki bi rešila ves zaplet.
SM
Zupan Friderik Bračič: »Gospod Kovačevič pogodbe noče podpisati in s tem nam je pravzaprav zavezal roke. Po črki zakona namreč občina ne sme in ne more investirati v zasebne zadeve in namene, ker bi to pomenilo delati nekaj na črno. Naša občina pa pod mojim vodstvom ne bo ničesar »delala na črno«! Če pogodbe ne bo podpisal, potem mi do nadaljnjega, žal, ne moremo in tudi ne bomo naredili nič, ker nam zakonodaja to enostavno prepoveduje!«
Foto: SM
Foto: Dz
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAMO odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM kravo, staro 6 let, simen-talko, za pleme ali za zakol. Telefon 751 53 91.
PRODAM odojke od 20 do 25 kg. Telefon 041 212 283, 02 753 1550.
PRODAM okrog 30 kg prašičke. Telefon 766 87 91._
200-L HIDRAVLIČNO PRESO prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 544 147.
PRODAM več različnih PVC oken, na zunanji strani rjava, odznotraj pa bela, rabljene obroče za stiskalnico. Informacije na telefon 703 40 63.
PRODAM črno-belega bikca, starega deset dni. Telefon 051 345 549.
KUPIM grozdje gemaj. Telefon 031 247 050.
PRODAM sušilnico za sušenje bučnega semena, zmogljivost sušenja 100 kilogramov v 15 urah, poraba elektrike za 500 sit. Informacije na telefon 041 839 384.
PRODAM telico v četrtem mesecu brejosti. Telefon 761 67 91._
KUPIM kmetijski traktor in predset-venik. Telefon 02 751 43 21,041 558 979.
PRODAM jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo. Informacije na telefon 02 751 06 91._
PRODAM novi 600-l sod za vino, ličkalnik za koruzo, tračni obračalnik SIP 220 ter 2 toni pšenice. Telefon 793 58 91._
PRODAM koruznjak. Telefon 781 51 31._
PRODAM oves. Telefon 051 319 574,041 363 685.
PRODAM suha bukova drva, metrska, nasekana. Informacije na telefon 041 331 997.
PRODAM prevozno hidravlično stiskalnico, 300-litrsko. Informacije na telefon 746 04 21.
NEPREMIČNINE
, ,	_____ NEPREMIČNINE
sirius LUNA
ODDAMO PISARNE NA PTUJU na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkirišči na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore različnih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02 780 00 20.
Krvodajalci M Prireditvenih •
vabimo @radio-tednik.si
RAZNO

I Ptuj, parcela 740 in2, čudovit pogled, pod naklonom, as^ran dostop, ^ prikljiiiki! , voda,eWd(a,lel., Cat*, kanalna
! obœsi, caia:11.7mkiSiï: 4e.840€
Ptuj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
KUPIM stanovanje v Ptuju ali okolici v izmeri do 60 m2. Ponudbe na telefon 031 812 674.
PRODAM hišo v okolici Ptuja, več gradbenih parcel in stanovanje v centru mesta Maribor. Telefon 041 424 567.
PRODAM mirno sončno parcelo v Rabelčji vasi, velikost 10 arov. Telefon 031 840 008.
PRODAM rabljeno Marlesovo kuhinjo s hladilnikom, štedilnikom in pomivalnim koritom. Telefon 02 777 74 81, zvečer, in 031 649 980.
V NAJEM damo gostilno v Zavrču. Informacije na telefon 00447785725466.
MOTORNA VOZILA
PRODAM opremljeno prikolico s 4 plus 4 ležišči, predprostorom iz lesa, trenutno nameščena v Termah Banovci. Cena 360.000 sit. Telefon 051 372 421._
PRODAM ford mondeo, letnik 1996, z vso dodatno opremo, zelo dobro ohranjen, opel astro po delih ter motor za tovorni avto Iveco. Informacije na telefon 041 443 595.
DELO
ZAPOSLIMO več KV slikopleskar-jev in NK delavcev z možnostjo pri-učitve. MOLER, Franc Tašner, s. p., Stojnci 20 d, Markovci, telefon 041 645 523,02 7888 133.
DOM STANOVANJE
V NAJEM dajem enosobno komfortno opremljeno stanovanje na Ptuju. Kličite po 16. uri na tel. 040 398 481.
INSA^
nepremičnine
DELO
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOLJU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v SI.Goricah
DISPONENTA za organizacijo prevozov zaposlim. Pogoj: znanje nemškega in angleškega jezika, delovne izkušnje. Izpit C- in E-kate-gorije zaželen. Lamotexpres, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž.
www.tednik.si
Pričetek šole golfa v soboto, 16. 9. 2006
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
nSn ;
[f PÍ
10. julij - Karl Habjanic, Žerovinci 17; Barbara Šic, Gradišča 74; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Terezija Belšak, Turški Vrh 71la; Andrej Vidovič, Mezgovci 46lc; Ludvik Skela, Dobrina 65; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Martin Korošec, Hra-stovec 26le; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Stanko Polič, Vin-tarovci 76; Patricija Pernat, Janežovski Vrh 22lb; Kristina Kokot, Hrastovec 5la; Helena Letonja, Zabovci 92; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Marjan Krajnc, Zavrč 3; Slavko Klaj-derič, Cirkulane 46; Marjan Murko, Podvinci 130; Štefanija Slameršek, Pestike 1la; Minka Kukec, Hrastovec 28; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Janez Žnidarič, Lancova vas 96; Terezija Zebec, Hrastovec 26la; Sonja Bauman, Turški Vrh 1ld; Marija Rojko, Nova vas pri Markovcih 77; Milica Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66la; Sonja Majcenovič, Hra-stovec 39; Alojzija Pohorec, Hrastovec 80lc; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj.
13. julij - Emil Pravdič, Rucmanci 6; Franc Trčko, Cir-kovce 59la; Robert Lesjak, Mali Okič 20; Srečko Kuzmin-ski, Stojnci 143; Marko Bri-celj, Cankarjeva 6, Ptuj; Aleš Preac, Gorišnica 143; Franč-ek Trčko, Šikole 3; Nevenka Lebar, Gorišnica 93la; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Valerija Preac, Gorišnica 143; Anton Gavez, Korenjak 11; Nežka Preac, Gorišnica 143; Ivanka Čagran, Gorišnica 131; Terezija Krajnc, Sp. Velov-lek 26; Ivanka Zupanič, Mu-retinci 14; Branko Frangež, Podlože 49la; Srečko Kosec, Rimska ploščad 15; Anton Bu-kšek, Žetale 51.
20. julij - Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Marija Go-lenko, Sp. Jablane 10 a; Sonja Vidovič, Velika Varnica 67; Petra Pignar, Gajevci 35; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Metka Rašl, Žabjak 26 c; Jasmina Petrovič, Ob Rogoznici 12; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Kristina Kmetec, Gradišče 4; Albin Malek, Moravci 25 a; Vojislav Veličkovič, Potrčeva 48, Primož Žerak, CMD12, Jožef Belšak, Hrasto-vec 39, Darko Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19; Irena Kukec, Mala vas 27; Cvetka Zorec, Ločki Vrh 11; Andrej Bukvič, Draženci 34 d; Vida Muršec, Ločki Vrh 52 a; Ivan Hentak, Gubčeva 5; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2lb; Katja Šincek, Prvenci 4lb; Janez Goričan, Placar 11 a.
Petek, 1. september
16.00
19.00
20.00
Ptuj, refektorij Minoritskega samostana, okrogla miza Alternativni viri energije kot razvojna priložnost regije
Pobrežje, vaški dom, prireditev Zaplešite in zapojte, organizira Folklorno društvo Pobrežje
Vurberk, na dvorišču gradu, gledališka predstava Micka
Ptuj, Mestno gledališče, v septembru vpis v otroški abonma Lutka
in Račka
Jeruzalem Ormož: udeležite se lahko trgatev, dodatne informacije na telefon 741 77 80
Sobota, 2. september
7.00 Ptuj, grajski hrib, košnja trave (otave), udeležbo je potrebno potrditi
na telefon 787 92 30 9.00 Hajdoše, na kartodromu, neuradni trening s skuterji 10.00 do 12.00 Ptuj, Novi trg, Sejem prostega časa 11.00 Ptuj, CID, avdicija za sprejem v Mladinski pevski zbor Musica, zborovodja Robert Feguš 14.00 Ptuj, turnirski prostor na gradu, Grajski praznik - animacija za predšolske in šolske otroke, srednjeveška tržnica in rokodelci, tlačani, vitezi, mečevalci, grajski plesi 15.00 Pobrežje, pred vaškim domom, osrednja proslava ob 2. prazniku KS Pobrežje
16.00 Ptuj, gostilna Ribič s pešmostom ter Dravsko ulico, Ribiška noč na Dravi 2006
17.00 Kicar, dvorana gasilskega doma, 5. srečanje ljudskih pevcev in
godcev Kicar poje in igra 17.00 Podova, v galeriji Pri babici Mimi, otvoritev razstave umetniških del slikarke Mojce Kovač z Raven na Koroškem in kiparja Ferdinanda Pfeiferja iz Maribora (v okviru 4. mednarodnega festivala Forma viva Makole 2006)
17.00 Ptuj, Narodni dom, avdicija za sprejem v Komorni zbor Musica, za
pevce med 16. in 45. letom, dirigent Robert Feguš 19.30 Vurberk, na dvorišču gradu, uprizoritev komedije Gospa ministrica v izvedbi KD Grajena
Nedelja, 3. september
9.00 Hajdoše, na kartodromu, neuradni trening s skuterji 12.00 Vitomarci, odprtje nove podružnične osnovne šole 14.00 Hajdoše, na kartodromu, 5 dirka za državno prvenstvo s skuterji 16.00 Ptuj, amfiteater Term, II. Folklorni festival
19.30 Vurberk, na dvorišču gradu, uprizoritev komedije Gospa ministrica
v izvedbi KD Grajena 20.00 Maribor, v Sinagogi, Židovska ulica 4, monodrama Ivana Cankarja Gospa Judit, dramatizacija in priredba Lenča Ferenčak
Ponedeljek, 4. september
19.30 Vurberk, na dvorišču gradu, uprizoritev komedije Gospa ministrica v izvedbi KD Grajena
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja: »Alpski večer - 2. del«, nastopajo Alpski kvintet, ansambel Braneta Klavžarja, ansambel Nagelj, ansambel Francija Zemeta, ansambel Petra Finka, ansambel Ekart, ansambel Slapovi, ansambel Čuki in ansambel Vandrovci.
Kino Ptuj
1., 2. in 3. september ob 18.30 Ruske lutke. 1. september ob 21.00 Gospodar vojne. 1. in 3. september ob 21.00 Pirati s Karibov.
Kolosej Maribor
Petek, 1. september, ob 14.20, 16.40, 19.05, 21.40 in 00.15 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 13.30, 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 14.10, 16.50, 19.20, 21.50 in 00.20 United 93. Ob 12.30, 13.00, 15.00, 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili. Ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 14.15, 16.45, 19.15, 21.45 in 00.05 Greva narazen. Ob 21.00 in 23.40 Tristan in Izolda. Ob 12.40, 13.40, 14.30, 15.30, 16.20, 17.20 in 19.10 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 20.00, 22.00 in 00.10 Prekletstvo družine Bell. Ob 14.50, 17.50, 20.50 in 23.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 21.10 in 23.30 Hitri in drzni: Tokio Drift.
Sobota, 2. september, ob 14.20, 16.40, 19.05, 21.40 in 00.15 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 13.30, 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 14.10, 16.50, 19.20, 21.50 in 00.20 United 93. Ob 12.30, 13.00, 15.00, 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili. Ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 14.15, 16.45, 19.15, 21.45 in 00.05 Greva narazen. Ob 21.00 in 23.40 Tristan in Izolda. Ob 12.40, 13.40, 14.30, 15.30, 16.20, 17.20 in 19.10 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 20.00, 22.00 in 00.10 Prekletstvo družine Bell. Ob 14.50, 17.50, 20.50 in 23.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 21.10 in 23.30 Hitri in drzni: Tokio Drift.
Nedelja, 3. september, ob 14.20, 16.40, 19.05 in 21.40 Lopov z otroškim
obrazom. Ob 14.00, 16.30, 19.00 in 21.30 Romanca ob jezeru. Ob 13.30, 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 14.10, 16.50, 19.20 in 21.50 United 93. Ob 12.30, 13.00, 15.00, 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili. Ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 14.15, 16.45, 19.15 in 21.45 Greva narazen. Ob 21.00 Tristan in Izolda. Ob 12.40, 13.40, 14.30, 15.30, 16.20, 17.20 in 19.10 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 14.50, 17.50 in 20.50 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 21.10 Hitri in drzni: Tokio Drift.
Ponedeljek, 4. september, ob 16.40, 19.05 in 21.40 Lopov z otroškim obrazom. Ob 16.30, 19.00 in 21.30 Romanca ob jezeru. Ob 16.10, 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 16.50, 19.20 in 21.50 United 93. Ob 15.00, 15.50, 17.30 in 18.30 Avtomobili. Ob 18.40 in 21.20 Lovec na rekorde: legenda o motorju. Ob 16.45, 19.15 in 21.45 Greva narazen. Ob 21.00 Tristan in Izolda. Ob 16.20, 17.20 in 19.10 Garfild 2 (sinhronizacija). Ob 20.00 in 22.00 Prekletstvo družine Bell. Ob 17.50 in 20.50 Pirati s Karibov: Mrtvačeva skrinja. Ob 21.10 Hitri in drzni: Tokio Drift.
.iílB€LCONT^ir
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 wwv/.belcont.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.; +386(2)788 91 10, ta; +386|2)788 91 11, E-mall; golf@golfinvest-ptuj.sl
prânauje za na/boljše dosežke v gradhemštru:
ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeilci in storitvami:
laiun/K 2jI « jI
f	okna
II''	vrata
jI''	garažna vrata
F	industrijska vrata
r senčila r zimski vrtovi F izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
f
Šanpetrska 11,Maribor - Brezja Tal.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zabac@siol.nat
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
3 I i
www.radio-tednik.si
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA eur		BARVA
ALFA RDMED1561.9 JTD	1999	1.499.000	8.217,86	KDV.SRERRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2002	3.050.000	12.727,42	TEMNO MODRA
BMW 318 D	2003	3.690.000	15.398,10	ČRNA
CHRYSLER PT CRUISER 2,0 CRD	2004/2004	3.499.000	14.583,50	KOV.SRERRNA
FIAT BRAV01.8 SX	1997	599.000	2.482,03	MODRA
FIAT BRAV01,9 JTD	2001	1.299.000	5.383,07	ČRNA
FORD GAIAXVU TOI	2002	3.099.000	12.094,34	ČRNA
HONDA ACCORD 2,01	1995	590.000	2.462,03	KDV.SREDRNA
MERCEDESE 220 COI XENONNAVI	2004	5.899.000	24.578,53	ČRNA
NISSAN ALMERA 1,4	1996	499.000	2.044,73	RDEČA
RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI	2004	3.499.000	14.563,51	TEMNO MODRA
RENADLTTIIALIA1,4	2001	699.000	2.070,32	BEIA
SEATT0LEDG1,820V	1999/2000	1.480.000	8.175,03	KDV.ČRNA
SKODA SUPERB 1.9 TDI	2002	2.780.000	11.517,28	TEMNO MODRA
VWPASSATVARIANTUTBI	2004/2004	3.199.000	13.311,83	KDV.SREDRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avtD.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA	€	BARVA
FIATMAREA1,8i16V	1998	950.000	3.964,27	KOV SIVA
FIAT BRAVA 1,9 JTD	2000	1.160.000	4.840,59	KOV MODRA
FIAT PANDA 1,3 D IVlULTIJET	2004	1.820.000	7694,72	KOV ČRNA
FORD ESCORT 1,61	1997	430.000	1.794,35	BELA
FDRDIVIONDE02,OTDCIKAR.	2003	7 3íin000	9.973,29	SREBRNA
HYUNDAI ATOS 1,0	2002	860.000	3.588,71	KOV ZELENA
LAND ROVER FREELANDER 2,0 TDI	1998	1.970.000	8.220,66	KOV ZELENA
MINI ONE 1,61	2003	3.390.000	14.146,21	KOV MODRA
MITSUBISHI CARISIVIA 1,6 GLXI	1998	920.000	3.839,09	KOV MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	2.685.000 11.204,30		SREBRNA
PEUGEOT 408 COUPE 2,0	1998	1.695.000	7073,10	SREBRNA
ROVER 620 SI	1999	850.000	3.546,98	KOV MODRA
SEAT CORDOBA 1,6 SE	1998	650.000	2.712,40	SREBRNA
VW LUP01,0	2000	1.030.000	4.298,11	RDEČA
VWG0LFIV1,9SDI	2001	1.990.000	8.304,12	KOV ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.			Cena	v EUR je obračunana po fiksnem teíaju 239,640
Vse za gradnjo iz Metaii<e
-10 % POPUST za gradbeni material, okna Jelovica, Knauf, tlakovce, laminat, stenske obloge...
Opečni izdelki, betonski izdelki strešni opečni nosilci montažne opečne preklade
• - . . .
î'ililli'i' Í '! lîî' ^
HlevTen - za izdelavo tal in ometov v vseh vrstah hlevov
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogoznišlo 7. tel: 02/749 18 00
MCTUKA' TRGOVINA
POMDM
MBLlEXm
VOZIL
sama
lllllPrstec
Avtocenter Pistec d.o.o., Ob Diovi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01,6SM: 040 911000
Znamko	1 Opremo	Lainik		
WOLKSWAGEN PASSAT 1.9 TDI	TEMNO MODRA	2000	1.999.000	0.394,12
lANCIA KAPPA 2,4 LS	SVETLO MODRA	1996	590.000	2.462.60
CITHOENBERLINGO FURGON	REIA	2000	999.000	3.713.90
MITSUBISHI OinUNDER 2,4 4X4	SREBRNA	20D3/2004	4.399.000	16.290,60
1ANCIALYBRA2.4JTDKAR.	TEMNO MODRA	2000	1.990.000	7.660.63
DPEL CORSA 1,7 TĐi	SREBBNA	2001	1.420.000	5.925,55
1ANCIAY1.23V	SVETLO ZELENA	1990	690.000	2.079.32
FIAT PUHTD 1.9 JTD DYNAMIC 5V	SREBRNA	2003	1.599.000	0.634,95
MERCEDES C ino	ČRNA	1995	890.000	3.713.60
IflA PRIDE 1,3	SREBRNA	1999	329.000	1.373,60
PUNTD1.2SX5V	SVETLO ZELENA	2000	690.000	3.714.60
FIATPANDA4X4	RDEliA	1990	499.000	2.045
DPEL VECTRA 2,D DTI KAD.	SIVAMETALIK	2001	1.790.000	7.409.54
SCRVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prapid nokup že z 10% pelegein iinol« ovie - pelrabu]«!« dMor? Dobitek do >0% vrednosti «oiiio najugodnejši loosing
©
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptui |ob Maribonki c»ti|, tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obroînêQO odploiîlo

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj,
ailHilillfilJiWill	1 Tel.: 02/ 775 41 01, Faits: 02/ 775 41 05 |
[Ciii/2280110	www.tednik.si
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLXIŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	fsm fa		
BMW 5231	1997	1.830.000	7.636,45	KOV. ZELENA
BMW 3181	2002	3.170.000	13.228,18	KOV. ČRNA
mpiMrosss	1997	480.000	2.003,00	KOV. MODRA
DAEWOO NIBIBA 1,616V	2003	1.790.000	7.469,54	KOV. MODRA
RENAUIITWINGO 1,2	2002	1.090.000	4.548,49	KOV. SREBRNA
HYUNDAI UNTRA 1,6	1999	790.000	3.296,61	KOV. SREBRNA
SEAIffiI2Al,4	2000	990.000	4.131,20	KOV. MODRA
VOiyOS802,5D5	2000	2.380.000	9.931,56	KOV. SREBRNA
FIArBBAVAl,2 16VSX	2001	1.060.000	4.423,30	KOV. SREBRNA
FORD M 1,31	2000	890.000	3.713,90	KOV. m,ENA
ROVER 75 2,0	2000	1.820.000	7.594,73	KOV. SREBRNA
RENALIiaiO 1,2 RN	1998	790.000	3.296,61	KOV. OPEČNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2003	2.480.000	10.348,86	KOV. ZIMA
V0lKSWAGENPAS&a'l,6TD	1991	330.000	1.377,07	KOV. SREBRNA
BMW 520 D	2001	2.980.000	12.435,32	ČRNA
FIAT PUMO 1,2 SX	2001	970.000	4.047,74	KOV. ZELENA
OPEL CORSA 1,012 V	2000	660.000	2.754,13	BELA
VOLKSWAGEN POlO 1,4 MPI KARAVAN 2000		960.000	4.006,01	KOV. SREBRNA
MAZADA323 1,5 SEDAN	2000	920.000	3.839,09	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCtAVIA 1,6 GIX	1997	1.060.000	4.423,30	RDEČA
PEUGEOT 3071,6 SW	2004	2.650.000	11.058,25	KOV. m,ENA
FIAI PUNTO 1,2	2000	790.000	3.296,61	BELA
PEUGEOT 2061,4	1998	1.050.000	4.381,57	KOV. MODRA
SEAT IBEA 1,4	2004	1.820.000	7.594,73	RDEČA
Irtformativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TÉIN1K
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROČILNICA ZA StajenkiTWHlK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^á Davčna številka: Telefon: Datum naroČila: Podpis:	RADIO TEDNIK Ptuj io o. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
KREDITI!
Do 7 let za vse zap., ter upokojence, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovecs.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
O
Vt^ARs;-,

Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek popoldan sobota, od 8. do 12. ure: Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med. v ZD na Ptuju
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
IvanAniušs.p.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
íPoíLíajU naí
na i.tj£.toun£.m ijiHs-iu!
RADIOPTUJ
KO- ú^ietcc
OBČINA HAJDINA Zg. Hajdina 44/a 2288 HAJDINA
OBVESTILO
Vse udeležence v prometu obveščamo, da bo v času: od 4. septembra do predvidoma 16. septembra 2006 zaradi gradbenih del - izgradnje kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina - popolna zapora regionalne ceste R2 - 432 Hajdina-Majšperk v naselju Zgornja Hajdina, na odcepu »Skoliber - mesnica Turnšek«. Obvoz je urejen.
Radoslav SIMONIČ, l. r., župan občine Hajdina

Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
- jesen 2006
Datum_Krai
Ura
1. 9. 2006	Gerečja vas - Gasilski dom	7.30 - 9.30
1. 9. 2006	Zaornia Hajdina - prevozništvo Vogrinec	10.00 - 12.00
1. 9. 2006	Grajena - Gasilski dom	12.30 -14.00
4. 9. 2006	Levanjci	7.30 - 9.30
4. 9. 2006	Destrnik- Gasilski dom	10.00 - 12.00
4. 9. 2006	Selce- Gostilna Ornik	12.30 -14.00
5. 9. 2006	Žetale - kmetija Kolar	7.30-8.30
5. 9. 2006	Žetale - Gasilski dom	8.30-9.30
5. 9. 2006	Podlehnik - Lovski dom	10.00 - 12.00
5. 9. 2006	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	12.30 -14.00
6. 9. 2006	Moškanjci - Gasilski dom	7.30 - 9.30
6. 9. 2006	Markovci - deponija	10.00 - 12.00
6. 9. 2006	Dornava - dvorišče Hmelj Dornava	12.30 -14.000
7. 9. 2006	Jiršovci - kmetija Dajčman	7.30 - 9.30
7. 9. 2006	Drstelja - kmetija Sever	10.00 - 12.00
7. 9. 2006	Janežovci - "Pri Mici"	12.30 -14.00
8. 9. 2006	Leskovec - Gasilski dom	7.30 - 9.30
8. 9. 2006	Majšperk - Občina Majšperk	10.00 - 12.00
8. 9. 2006	Stoperce	12.30 -14.00
9. 9. 2006	Trnovska vas- Kmetijska zadruga	7.30 - 9.30
9. 9. 2006	Vitomarci- Kmetijska zadruga	10.00 - 12.00
9. 9. 2006	Spodnji Velovlek - Gasilski dom	12.30 -14.00
11. 9. 2006	Pongrce- Avtoservis Krničar	7.30 - 9.30
11. 9. 2006	Cirkovce - Gostilna Korže	10.00 - 12.00
11. 9. 2006	Šikole - Gostilna Kureš	12.30 -14.00
12. 9. 2006	Lovrenc na Dr. polju -Društvo upokojencev	7.30 - 9.30
12. 9. 2006	Pleterje - trgovina Peršuh	10.00 - 12.00
12. 9. 2006	Apače - Gasilski dom	12.30 -14.00
13. 9. 2006	Zavrč - Občina Zavrč	7.30 - 9.30
13. 9. 2006	Borl - Grad Borl	10.00 - 12.00
13. 9. 2006	Stojnci - Gasilski dom	12.30 -14.00
14. 9. 2006	Formin - Gasilski dom	7.30 - 9.30
14. 9. 2006	Sela - Gostilna Svenšek	10.00 - 12.00
14. 9. 2006	Sestrže- Dom krajanov	12.30 -14.00
15. 9. 2006	Nova vas pri Markovcih - delavnica Kekec	7.30 - 9.30
15. 9. 2006	Mala vas - Bar Žgajar	10.00 - 12.00
15. 9. 2006	Mezgovci ob Pesnici - Gasilski dom	12.30 -14.00
16. 9. 2006	Polenšak - Kmetijska zadruga	7.30 - 9.30
16. 9. 2006	Juršinci - Lovski dom	10.00 - 12.00
Brezplačni preventivni pregledi za vse vrste vozil na sedežu podjetja, vsak dan med 6.00 in 19.00 uro
Informacije: 02 749 35 34, 02 749 35 33
OBČINA DUPLEK Cesta 4. julija 106 2241 Sp. Duplek
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popravek) sklicujem
1. PROSTORSKO KONFERENCO
ki bo
V ČETRTEK, 05. SEPTEMBRA 2006
V GLONARJEVI DVORANI
V OBČINSKI ZGRADBI, Cesta 4. julija 106, Sp. Duplek
Na prostorski konferenci bodo predstavljeni programi priprave občinskih lokacijskih načrtov za:
1.
ZA ZBIRNI CENTER KOMUNALNIH ODPADKOV s pričetkom ob 13.00 uri;
2.
ZA OBRTNO-POSLOVNO CONO s pričetkom ob 14.00 uri;
3.
ZA TURISTIČNO-REKREACIJSKO-ŠPORTNI CENTER s pričetkom ob 15.00 uri.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zainteresirani predstavniki gospodarstva, interesnih združenj, nosilci urejanja prostora ter predstavniki organizirane javnosti.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi z pripravo občinskih lokacijskih načrtov, v pisni obliki, ali ustno na zapisnik. Osnutek programov priprav občinskih lokacijskih načrtov je na vpogled na sedežu Občine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek v času uradnih ur in sicer:
v ponedeljek in sredo od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00 ure ter v petek od 8.00 do 12.00 ure.
Številka: 350 - 05 - 12/2006 Župan Občine Duplek Sp. Duplek, 29. 08. 2006 Janez RIBIČ, l.r.
Nova KBM
Razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine" Novi trg 6 na Ptuju"
Nova Kreditna Banka Maribor d.d. Ul. Vita Kraigherja 4 objavlja razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine poslovnih prostorov "Novi trg 6" na Ptuju.
Ponudniki lahko od.4.9.do 8.9. 2006 opravijo ogled na kraju samem. V istem terminu jim bodo na razpolago tudi vse potrebne informacije in dokumentacija glede nepremičnine in ostalih pogojev razpisovalca. Ponudniki morajo oddati pisne ponudbe najkasneje do 15.9. 2006 na naslov Nova Kreditna Banka Maribor d.d., Podružnica Ptuj, Novi trg 1. , s pripisom "Razpis z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine Novi trg 6 na Ptuju "" Ponudba mora vsebovati pogoje in način plačila, izpisek iz sodnega registra za pravne osebe ter potrdilo davčne uprave o poravnanih obveznostih ponudnika.
Razpis z zbiranjem ponudb je za razpisovalca informativne narave, zato si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega ponudnika. Razpisovalec bo ponudnike obvestil o odločitvi v roku 15 dni od datuma oddaje ponudb.
Podrobnejše informacije na telefonsko št. 041 772 243 Marjan Simo-nič.
Nova Kreditna Banka Maribor
Zahvala
Zahvaljujem se vsem sponzorjem, ki so prispevali za nastop Davorja Borna, ki je bil v sklopu zaključka OS Cirkulane-Zavrč dne 23.junija 2006. Iskrena hvala staršem otrok OS Cirkulane-Zavrč, vodstvu šole, ge. ravnateljici in učiteljem ter vsem drugim, ki so prispevali za nastop. Istočasno bi se zahvalila Davorju Bornu in gospodu Serugu. Nazadnje gre zahvala še Anici in Zoranu Dernikoviču, ki sta bila pobudnika za nastop Davorja Borna.
Na koncu bi še pojasnila, da Klemen obiskuje prilagojeni program vzgoje in izobraževanja na OS dr. Ljudevita Pivka na Ptuju.
Marta Prelog - Klemnova mama
SPOMIN
27. avgusta 2006 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica
Zdenka Ogrizek
ZG. HAJDINA 52
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu in ji prižgete svečko.
Mož Marjan
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj tuja se nam zdi. Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane le spomin na dni, ko z nami bil si še ti.
V SPOMIN
1. septembra mineva eno leto, odkar se je od nas poslovil
Janez Svensek
IZ LOŽIN 9
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Že eno leto v grobu spiš,
v naših srcih še živiš,
ni ure, dneva, ne noči,
povsod si z nami ti.
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni,
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
31. avgusta mineva leto, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Miroslav Petrovič
IZ BUKOVCEV 145
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Ignaca Bezjaka
17. 7. 1920 - 23. 7. 2006 Z ORMOŠKE CESTE 1, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sosedom, znancem, uslužbencem Čistega mesta Ptuj in Titanika Kamnik, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali prelepo cvetje, sveče, za svete maše, nam pa v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se zetu za ganljive besede, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, otroci Milan, Darja, Marjan, Drago, Milena, Silva, Andrej in Natalija z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Milana Stermska
IZ KICARJA 83, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala patru Marjanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, govornikoma za ganljive besede slovesa ter delavcem pogrebne službe Komunale Ptuj.
Posebna zahvala Bolnišnici Ptuj, podjetju LP MIYCRON in direktorju g. Lenarčiču.
Žalujoči: Jelka z Manuelo in Mitjem, mama ter hčerki Doroteja in Marina
Ptuj • Prvo državno tekmovanje v toboganskem spustu
Hajdinčani so državni prvaki
V soboto, 26. avgusta, so v Termah Ptuj organizirali 1. državno tekmovanje v toboganskem spustu Terme Ptuj 2006. Tekmovanja se je udeležili 9 ekip, med katerimi si je prvo mesto prislužila ekipa s Hajdine. Državni prvak je postal Hajdinčan Damjan Meglič, prvakinja pa Smiljana Petek iz Gorišnice.
soorganizatorja, Plavalnega kluba Terme Ptuj, ki je tokrat nastopal v vlogi glavnega sodnika. Za startnino so tekmovalci odšteli 5000 tolarjev, vsaka prijavljena ekipa pa je prejela 10 brezplačnih vstopnic za Termalni Park Terme Ptuj. Za dobro razpoloženje med tekmovanjem, ki je potekalo od 15.30 do 18. ure, je s svojimi sočnimi komentarji skrbel zmeraj zabavni voditelj Radia Ptuj Rado Škrjanec.
Celoten potek tekmovanja sta spremljala tudi direktor
Term Ptuj Andrej Klasinc
in vodja projekta Boris Zaj-ko. Kot je povedal Zajko, so v Termah Ptuj z odzivom zadovoljni. Prvoten načrt je bil, da bi dan pred državnim tekmovanjem organizirali še regijsko, a so se kasneje odločili, da bodo tekmovanja združili. "V Termah Ptuj razpolagamo z največjim sistemom toboganov v Sloveniji, zato smo se odločili, da jih izkoristimo tudi za športne in tekmovalne namene," je povedal Zajko.
Dženana Bećirović
ABA
PTUJ
Blitinirnuisf.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
štuki 26a l|SmwGr.JW.> Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
Zmagali so Hajdinčani.

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanja
Tekmovanje so izvajali na rumenem toboganu, ki meri v dolžino 165 metrov, večina tekmovalcev pa je za spust po njemu porabila manj kot pol minute. V finale se je uvrstilo 10 žensk in 10 moških. Najboljši čas med vsemi tekmovalci je imel Damjan Meglič, ki je za spust porabil nekaj manj kot 21 sekund in si s tem prislužil naziv državnega prvaka v toboganskem spustu. Drugo mesto v moškem delu ekipe je zasedel Celjan Vlado Koželj, tretje pa Jure Korez iz Ptuja.
Tudi tekmovalke so se odlično odrezale in po hitrosti niso nič kaj zaostajale za moškim delom. Smiljana Petek, ki si je s svojim spustom prislužila naziv državne prvakinje v spustu po toboganu za leto 2006, je od vrha do konca tobogana za spust porabila le 22,7 sekunde. Tudi drugo-uvrščena Sandra Brodnjak s Hajdine je imela odličen čas, in sicer 23,3 sekunde, približno pol sekunde več pa je za spust potrebovala Katja Borovnica iz Kranja.
Tudi ekipe, ki so jih sestavljal 4 člani, 2 moška in 2 ženski, so se odlično odrezale. Prvo mesto je zasedla Hajdina, drugo Gorišnica in tretje Kranj.
Zraven naštetih zmagovalcev so se tekmovanja udeležile še ekipe iz Celja, Vidma pri Ptuju, z Destrnika, iz Novega Mesta, Juršincev in Ptuja. Edino merilo na tekmovanju je bil čas, čeprav bi si nekateri zaslužili tudi nagrade za umetniški vtis. Merjenje je potekalo elektronsko, za pravilnost poteka tekmovanja pa je bil zadolžen Franjo Rozman, predstavnik
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 rEU^E^f^LiSt: 080 1 3 1 4
^mtATKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
kljačavničarskadela
-	manjša gradbena dela
PLESNI CENTER
SHOW DANCE
^ hip hop,
otroci od 4 leta	jarz dance
pteSMAŠOLA «^"g^u»
Informacije in vpis vsak delovnik med 16. in 20. uro
Volkmerjevac.26,Ptuj tel.02 748 14 46 www.mambo-ptuj.com
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo jutri od 2 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 25 stopinj C. Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla. Topleje bo.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Nezgodno zavarovanje otrok in dijakov
Uam ni vseeno I
Oiroei nosifo v ftii ivei tfoniJljije in vptnja. l/jihoir fvti je 'koi ■m.a.jheti pUne/. y Za-Va-roVilniei Mariior hoît-no oJiTanUi to oiivítnje in ia. najhen syei ne^oiajinjen ^a fta/ř oirokt.
Posebne ugodnosti in privlačne nagrade.
PREPRIČAJTE SE.
À d.d.l
naložbeno življenjsko zavarovanje za otroke
www.zav-mb.si
www.zoja.si
080 19 20
Foto DZ