*
m
v >
_!• Jf /
* ^3
'V*'

53
i d
2>

53


Zvonik starodavne cerkvice v Dolores v kordovski provinci, mnogim rojakom ljub znanec, na katerega jih vežejo lepi spomini
počitniških dni.	Foto: Marjan ŠUŠTERŠIČ
29. novembra 1992je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši prejelo prvo sv. obhajilo 34 slovenskih otrok iz mesta in raznih predmestij Velikega Buenos Airesa.
Foto: Jože TOMAŽEVlč
Pri zajtrku v obednici p° slavnosti prvega sv. obhajila v cerkvi.
J

V letu zlatih in
ALOJZIJ STARC
red nami je Gospodovo leto 1993, leto pomembnih jubilejev in vedno krajše vigilije sklepa dvajsetega stoletja in jutra tretjega tisočletja.
V letu, ko se bo rodila nova Evropa dvanajsterih in bo Cerkev obhajala 45. mednarodni evharistični kongres v Sevilli na Španskem, katerega geslo bo: Kristus — luč narodov, in 8. mednarodni mladinski dan v mestu Denver v ZDA z mislijo: Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju (Jn bomo Slovenci praznovali štiri zlate in en srebrni jubilej.
Zlati jubileji bodo: 1. januarja — mučeniška smrt še ne dvajsetletnega fanta Lojzeta Grozdeta, 30. maja — posvetittev slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu, v septembru—rojstvo domobranske vojske in 24. novembra — smrt v ognju Franceta Balantiča, ki se,, po zreli in izvirni poeziji, po podob polnem jeziku in globokem doživljanju uvršča med slovenske klasike".
Za Lojzeta Grozdeta, rojenega 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah, v prijazni kotlini pri Mokronogu, zglednega katoliškega dijaka in člana dijaške Katoliške akcije in Marijine kongregacije, mučenega 1. januarja 1943 na Mirni, se je 27. septembra 1992 odprl kanonični postopek za priznanje mučeništva. V molitvi za dokončni proces mučeništva prosimo:
Troedini Bog! Na priprošnjo Brezmadežne proslavi svojega služabnika, da ga bomo smeli častiti za mučenca vere in da bomo tudi mi živeli s Kristusom ter vse svoje misli, želje in dejanja usmerjali tebi v slavo, bratom in sestram v korist, sebi pav zveličanje.
Amen. Z mučencem Grozdetom bomo tako dobili svetel zgled in močnega priprošnjika. Velik vzor starejšim in mladini. Starejšim, saj je živel v naših časih, v časih brezbožne revolucije. Mladini, saj ni še izpolnil dvajset let in je bil tako poln božje modrosti, milosti in junaštva.
Posvetitev slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki je bila 30. novembra 1943, bo za večne čase zapisana v zgodovini. S praznovanjem Peterih prvih sobot, ki je zajelo velik del naroda, s šmarnično pobožnostjo in z mogočno spokorno procesijo na Rakovnik smo se z veliko ponižnostjo in z brezmejnim zaupanjem pripravili na posvetitev in tako prisluhnili oznanilu iz Fatime in želji svetega očeta Pija XII. Vse naše poznejše posvetitve so bile le obnova te velike posvetitve.
Tretji zlati jubilej bo rojstvo Slovenske domobranske vojske. Nastala je zaradi samoobrambe, iz skrbi, da slovenski narod ne bi utonil v stalinističnem brezbožnem komunizmu, iz ljubezni do božjih, slovenskih in človekovih vrednot. Ta vojska je bila v letu 1945 kruto pobita. Njihova trupla so zmetali v jame Kočevskega Roga, v Teharjah in po vseh krajih Slovenije. Njihov duh pa slovenskemu narodu oznanja novo dobo in kliče božji blagoslov na vse Slovence po svetu.
K slavnim junakom domobranske vojske štejemo tudi Franceta Balantiča, rojenega 29. novembra 1921 v Kamniku, pesnika-vidca, besednega umetnika, ki ga je dolga desetletja s ponosom priznavalo le slovensko zdomstvo.
Biserni jubilej, 60-letnico življenja in delovanja, pa bo obhajalo slovensko dušno pastirstvo v Argentini. Za veliko noč leta 1933 je prispel prvi redni dušni pastir g. Jože Kastelic, rojen v Šmihelu pri Žužemberku 23. decembra 1898, v duhovnika posvečen 29. junija 1922.28. maja 1933 je v Buenos Airesu že izdal v prilogi Slovenskega tednika glasilo Moje versko življenje. V juniju istega leta je v 500 izvodih izdal samostojen list Naše duhovno življenje, ki je 25. avgusta dobilo ime Duhovno življenje, kar ostaja še danes in druži ter oblikuje naše ljudi po Argentini in nemalo po svetu.
Zlati in biserni jubileji so svetli mejniki našo preteklosti in vedno novi izzivi naše bodočnosti. S hvaležnostjo in s spoštovanjem se jih bomo spominjali. Spominjali kot žive priče, spominjali kot potomci rodu, ki je živel v krvavih časih brezbožne revolucije. Kot veliki izzivi pa nam bodo tudi v letošnjem letu govorili, da je Jezus Kristus edina luč narodov. Samo v tej luči jih moremo razumeti. Samo ta luč naj nas razsvetljuje, usmerja in vodi. K tej luči naj nam pomaga tudi naša verska revija Duhovno življenje.
Prvi obisk Slovenske škofovske konference pri papežu
4. novembra so slovenski škofje začeli svoj prvi uradni obisk, odkar je Slovenija samostojna in neodvisna država, ki mu tradicionalno pravijo „ad limina apostolorum** — h grobu apostolov. Ta obisk ima romarski del, ko škofje obiščejo vse rimske bazilike in mašujejo na grobovih sv. Petra in Pavla. Drugi del pa je namenjen srečanjem s papežem in z uradniki na visokih rimskih uradih, kjer poročajo in se pogovarjajo o dejavnostih v svojih škofijah.
V sredo, 4. novembra, so škofje prispeli v Rim, v četrtek, 5. novembra, pa jih je najprej sprejel posamično papež Janez Pa vel II., potem p a še v skupni avdienci. V vseli pogovorih je papež pokazal veliko zanimanje za Slovenijo in prizadevanj a Cerkve v novi državi. V petek, 6. novembra, zjutraj so škofje skupaj z duhovniki, ki živijo v Slove-niku, somaševali s papežem, zatem so sc oglasili pri slovenskem veleposlaniku dr. Štefanu Faležu, za kosilo pa so
bili gostje pri papežu. Nadškof Šuštar sc je že pred odhodom v Rim slabo počutil. V Rimu mu je zdravnik svetoval, naj gre v bolnišnico. Nadškof sc je pa odločil za zdravljenje v domovini. V soboto, 7. novembra, so ga pripeljali v Ljubljano, ker seje njegovo zdravje zaradi krvavitve v črevesju poslabšalo. Po zadnjih vesteh iz Ljubljane se je nadškofovo zdravstveno stanje zboljšalo. Krvav-ljenjc je prenehalo in tudi pljučnico je premagal.
Misli ob začetku leta
Bodi voljno pero v božji roki. Naj piše Bog s teboj po svoji volji. Tako bo napisano vse dobro in najbolje (Ksaver Meško).
Za delavca, ki začenja graditi svet. se svet začenja vsak dan (Antoine de Saint- Exupčry).
I!
1
f!
NAMEN APOSTOLATA
MOLITVE ZA JANUAR SPLOŠNI:
Da bi se okrepilo sodelovanje med kristjani, verniki drugih verstev in ljudmi dobre volje za pospeševanje resničnega miru na svetu.
MISIJONSKI:
Da bi krščanske skupnosti, poslušne navdihom Svetega Duha, razvile ekumensko poslanstvo, celč za bolj učinkovito misijonsko delovanje.
1
II
1
II
M
p:
II
najti pravo sožitje v demokratični družbi.
V Cerkvi sc zavedamo, da so nekatera področja, ki zahtevajo našo posebno zavzetost in dejavnost. To je na eni strani prenova na moralnem področju v osebnem, družinskem, gospodarskem in javnem življenju, posebno pri mladini.
Znova je treba prebuditi čut za etične vrednote, pravi čut za odnos do življenja in za krščansko zakonsko in družinsko življenje.
Prizadevamo si za nove duhovniške in redovniške poklice in za sposobne in izobražene laike, ki bi prevzeli svojo nalogo in odgovornost v javnem delovanju, posebno tudi v politiki. Škofje poudarjamo, da politika v ožjem pomenu besede ni naloga duhovnikov, ampak laikov, da pa imajo duhovniki dolžnost spodbujati, vodili in vzgajali laike za njihovo delovanje. Ekumenski odnosi so sicer tudi v Sloveniji doživeli neka terc obremenitve zaradi vojne na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, a prizadevamo si, da bi bili čim čim boljši med vsemi Cerkvami na Slovenskem. Veliko število beguncev, posebno iz Bosne in Hercegovine, pomeni tudi Cerkvi poseben izziv.
Hvaležni smo Bogu, da moremo omenili nekatera zelo razveseljiva dejstva in doživetja v slovenskem narodu. | To je na eni strani solidarnost, ki sc je p
Nadškof Šuštar papežu
JANEZU PAVLU II.
Slovenski škofje smo prvikrat po mednarodnem priznanju samostojne države Slovenije pri Vas in v večnem mestu na uradnem obisku ad limina apostolorum.
Ob tej priložnosti Vam v svojem imenu, v imenu slovenskih škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic in slovenskega naroda izrekam posebno zahvalo za izredno moralno podporo Svetega sedeža in Vas osebno ob napadu na Slovenijo 27. junija 1991. Prav tako sc Vam zahvaljujem za mednarodno priznanje države Slovenije s strani Svetega sedeža 13. januarja 1992 in za imenovanje apostolskega nuncija v Sloveniji msgr. Picra Luigija Cclata 24. junija 1992, pral prvo obletnico praznika države Slovenije.
Rog Vam b(xii plačnik za vse Vaše prizadevanje za mir na Hrvaškem in posebno v Bosni in Hercegovini kakor tudi drugod po svetu.
Z velikim zanimanjem, veseljem in hvaležnostjo spremljamo Vaša potovanja po svetu, posebno pred kratkim Vašo udeležbo na konferenci škofov Latinske Amerike v
Santo Domingo. Vaše oznanjevanje evangelija in Vaše pričevanje za Kristusa na potovanjih, Vaše vabilo k miru, razumevanju in spoštovanju je za današnje človeštvo izrednega pomena.
Veliko slovenskih romarjev prihaja znova sposobno željo, da sc srečajo tudi z Vami. Vi imate vedno zanje dobro besedo v slovenščini in jim podelile svoj blagoslov. V imenu romarjev sc Vam iskreno zahvaljujem.
Tedni pa smo slovenski škofje, člani Slovenske škofovske konference, na obisku pri Vas. Z Vami smo sc srečali °b Vašem obisku v Slovcniku 22. novembra 1990. Papeški zavod Slovcnik kakor tudi Slovenska teološka akademija 'n Profesorji ter redovniki in redovnice, ki živijo v Rimu, stalno zastopajo Cerkev v državi Sloveniji v Rimu. Veseli sm°, da imamo tudi prvega veleposlanika države Slovenije pri Svetem scdc-žn v osebi dr. Štefana Faleža.
Sveti oče! Naš obisk ad limina apos-tolorum pomeni potrditev naše vere v troedinega Boga, naše zvestobe Kristusu, vesoljni Cerkvi in Vam, sveti oče, in Potrditev naše povezanosti z vesoljno Cerkvijo.
Tudi Slovenija kakor druge države v srednji in vzhodni Evropi doživlja družbene, politične in ideološke spremembe. Pri nas smo ravno v času pred volitvami, ki bodo na 2. adventno nedeljo, 6. decembra, in bodo izrednega pomena za
pravo demokracijo v mladi slovenski državi. Pred kratkim so sc začeli pogovori med zastopniki Cerkve in vlade. V decembru 1991 je bila sprejeta nova ustava, ki predvideva ločitev Cerkve od države. Treba pa je še pojasniti, kaj vse to pomeni. Veliko je še nerešenih vprašanj, kot na primer vprašanje pravnega položaja Cerkve, vprašanje šolstva, finančnega vzdrževanja cerkvene dejavnosti, vračanja premoženja, karitativnega delovanja in navzočnosti Cerkve v sredstvih javnega obveščanja. Stanje se le počasi spreminja. Treba je veliko potrpežljivosti, medsebojnega spoštovanja in medsebojne pomoči.
Naloge Cerkve v spremenjenih razmerah, ki jih škofje posebej poudarjamo, so: oznanjevanje evangelija in sodelovanje pri novi cvangclizaciji; klic in vabilo k spreobrnjenju na nravnem področju v osebni odgovornosti; osebna povezanost z Bogom v molitvi in zakramentih ter v občestvu Cerkve in sodelovanje pri spravi med ljudmi.
Zaradi posebnih razmer v Sloveniji, ko je bilo 45 let zamolčanih toliko zgodovinskih dejstev, je to posebno težka naloga. Treba je ugotoviti celostno zgodovinsko resnico, priznati krivice in zahtevali pravičnost, hkrati pa biti pripravljen (klpuščati in znova začeli. Zavedamo sc, da je mogoče samo v svobodnem odločanju in v enakopravnosti vseh ljudi in v medsebojnem spoštovanju
Janez Pavel II.
SLOVENSKIM ŠKOFOM
Milost vam in mir od Boga Očeta in Gospoda našega Jezusa Kristusa! (Gal 1. 3). S temi besedami apostola Pavla želim izraziti svojo povezanost z vami, pastirji Kristusove črede v Sloveniji, v deželi, ki je pred kratkim postala neodvisna in suverena država.
Zahvaljujem se msgr. Alojzu Šuštarju, ljubljanskemu metropolitu, za plemenito poročilo, s katerim je izrazil hvaležnost in vdanost duhovnikov in vernikov Slovenije do Petrovega sedeža, poudarjajoč pomembnost današnjega obiska „ad limina apostolo-rum", ki ga Slovenska škofovska konferenca prvič opravlja.
Pozdravljam vsakega izmed vas, spoštovani bratje, ki vam je bilo zaupano poslanstvo, da vodite krajevne Cerkve meni tako drage vaše dežele.
Današnji obisk „ad limina" je za vašo Cerkev resnično pomenljiv trenutek, ki povzema njeno stoletno dc-diščinoin hkrati napoveduje njene bodoče perspektive.
Odnosi med Cerkvijo v Sloveniji in Apostolskim sedežem šobili vedno zaznamovani s tesnimi vezmi edinosti in nikoli prekinjene občestvenosti. Odkar so pred dvanajstimi stoletji vaši predniki prejeli Kristusov krst, so bili vedno zvesti Petrovemu sedežu, ne
pokazala v vojni v juniju 1991 in sc kaže vedno znova v pripravljenosti, da pomagamo beguncem in ljudem v stiski. Izreden dogodek je bila uradna in slovesna posvetitev slovenskega naroda božji Materi Mariji 15. avgusta 1992, na katerega smo sc dolgo časa pripravljali. V vseh treh slovenskih škofijah so pastoralna zborovanja, ki se bodo v prihodnosti še nadaljevala in ki naj poudarijo predvsem sodelovanje laikov in duhovnikov v cerkvenem in javncmživljenju. Na področju pastorale mladih naj omenim srečanje mladih 19. septembra 1992, kjer sc je zbralo okrog 70(X) mladih, ki so tako praznovali svetovni dan mladih pod Vašim geslom: „Pojditc in oznanjujte evangelij!" Letos smo praznovali tudi 130. oblcmico smrti velikega ma-
da bi kdaj klonili pred zunanjimi pritiski in se pustili zaplesti v znake lažnih naukov. To dejstvo je omogočilo prenos zaklada evangeljskega sporočila rodovom, ki so si sledili, tako da je vsa zgodovina vaše plemeni te dežele z njim globoko prepojena.
Povezava vaše kulturne dediščine s krščansko vero ni samo zagotovilo vaše narodne bitnosti, ampak je tudi pospeševala njen razvoj, tako da se more danes polnopravno vključiti v sklop drugih evropskih narodov.
Temeljnega pomena je pri tem bilo delo gorečih pastirjev ljudstva, med katerimi zasluži posebno pozornost božji služabnik Anton Martin Slomšek. Njemu je bilo v preteklem stoletju dano posebno poslanstvo v korist Cerkve in vsemu slovenskemu ljudstvu, v pogumnem pričevanju zvestobe Kristusovemu namestniku in v odprtosti do krščanskih bratov drugih Cerkva.
Vreden pozornosti je tudi božji služabnik Friderik Baraga, apostol in misijonar med Indijanci Severne Amerike, katerih kulturo je znal spoštovati, čeprav jo je odprl oznanjevanju evangeljskega sporočila.
Zvestoba rimskemu škofu ni odpovedala niti v teh zadnjih desetletjih, kljub trdim preizkušnjam, ki so
riborskega škofa Antona Martina Slomška, ki je poleg misijonskega škofa Friderika Baraga in škofa Janeza Gnidovca naš svetniški kandidat. Sedaj pa sc jim je pridružil še nov kandidat študent Lojze Grozde, za katerega sc je začel postopek, ko je bil umorjen 1. januarja 1943. Tudi duhovna gibanja in razne molitvene skupine so velika znamenja upanja za prihodnost.
Cerkev vidi svoje posebne poslanstvo v tem, da ljudi vabi k zaupanju v Boga iz vere in k medsebojnemu zaupanju v dejavni ljubezni, poštenosti in iskrenosti. Zavedamo sc svojega poslanstva v ponižnem služenju Bogu in ljudem. Priznavamo svoje napake in nepopolnosti v preteklosti in jih iskreno obžalujemo, prav tako si prizadevamo,
jih morali mnogi duhovniki, redovniki in verniki prestajati in za to zvestobo plačevati visoko ceno: ponižanja, krivice, trpljenje, celo smrt. To je doba, ki bo po raziskavi brez predsodkov gotovo razodela še druga svetla pričevanja pristnega junaštva.
Prihodnost vaše Cerkve mora, predragi bratje, še naprej zajemati pri zdravih vrelcih Kristusa Odrešenika. Ti izvirajo iz zakramentov sv. krsta, ki kristjana včlani v skrivnostno Kristusovo telo, in iz celote drugih zakramentov, ki spolnjujcjonadnaravno življenje. To pa ima vrhunec v udeležbi pri evharististični mizi.
K razvoju življenja v Kristusu teži tudi prenova cerkvenih struktur, ki jih izvajate v svojih škofijah primerno krajevnim razmeram. To predpostavlja posebne napore v katehezi, od otrok do odraslih, upoštevaje vse poti, ki jih omogočajo nove razmere. Notranja edinost posameznih kristjanov in župnijskih skupnosti s Kristusom mora biti nato prenešena v zunanjo dejavnost, tako da postane neizčrpen vir najrazličnejših izrazov vsakdanjega življenja.
Glavna naloga Cerkve je cvangcli-zacija. Ta pa je notranje povezana z delom za človeški napredek. Krščanski laiki so kot državljani poklicani, da udejanjajo vse to, kar jih uči vera.
Razsvetljeni z evangeljsko besedo, lahko prispevajo k taki ureditvi družbenega življenja, ki bo spoštovala pravilno lestvico človeških in krščanskih
da bi sc Cerkev vedno bolj prenavljala in vedno bolj ustrezala božjemu klicu in postala privlačna tudi za liste, ki so zunaj Cerkve ali ki so se tx1njc oddaljili.
Sveti oče! Naš obisk ad limina apos-tolorum in naše srečanje z Vami in pogovor z rimskimi kongregacijami nam bo nova spodbuda za naše najboljše želje za Vaše zdravje, ko smo se Vas posebej spominjali ob težki operaciji, in sc veselimo z Vami, da sc Vam je zdravje spet utrdilo. Želimo Vam posebne pomoči Svetega Duha in Marijinega varstva pri vsem Vašem delu in na vseh Vaših polih; za nas pa, posebno za duhovnike, redovnike in redovnice, ostarele in bolne, za mladino in za vso Cerke v na Slovenskem in vso državo Slovenijo prosim Vaš apostolski blagoslov. —
: :: : '	^	;	::	:	;	■	-	'■	:	:	: ■ i : ■" .	i ■	: :
vrednot.
Nova država Slovenija ima pri svojih prvih korakih pred seboj vrsto zadev, ki zahtevajo rešitve, sposobne usmerjati družbeno življenje in kulturno zavzemanje v obzorja resničnega napredka. Tako bo, na primer, treba vzpostaviti take odnose med državo in Cerkvijo, ki zagotavljajo popolno spoštovanje vzajem nih pristojnosti in sodelovanje v skupno dobro vseh državljanov. Tudi šolstvo bo treba tako urediti, da bo svoboda poučevanja usklajena s pravico staršev, da usmerja vzgojo svojih otrok.
Na splošno si bo treba prizadevati za uveljavitev take pravne ureditve, ki bo vsem državljanom priznavala osnovne civilne svoboščine in še najprej versko svobodo.
V današnjem svetu pa obstaja področje, na katerem naj dajejo kristjani svoj odločilni prispevek; to je področje poštenja in p ravičnosti bodisi v javnem kakor v zasebnem življenju. Porabništvo in nasploh težnja posmeznikov po pridobitnišvu pogosto vodita k teptanju najosnovnejših pravil osebne in družbene etike. Prav v teh okoliščinah so kristjani poklicani pričevati za tisto pravičnost, ki daje vsakomur, kar mu gre, in vse usklajuje k višjemu cilju skupnega dobrega. To predpostavlja, da je v njih živa zavest nedotakljivih pravic človeške osebe, da obstajajo dobrine, ki presegajo gmotne dobrine, in zavest naravnanosti vsakega človeka k večnemu cilju.
Častiti bratje! Naj zadostuje ta preprosta omemba nekaterih nalog, ki nakazujejo odgovornost, ki jo imate kot škofje na slovenski zemlji, da spoznate težo in nujnost svojega „munus pastorale" — ki leži na vaših ramenih.
Da boste mogli na ustrezen način odgovarjati, iščite pomoč in podporo v sodelovanju vaših duhovnikov v prizadevanju, da boste z njimi vzpostavili resnično očetovski odnos. Oni so vaš jezik, ki naj poučuje, vaše roke, ki naj blagoslavljajo in tolažijo, vaše noge, ki naj dosegajo najrazličnejše predele ozemlja vaših škofij, vaše srce, ki naj razume in ljubi vernike, ki so zaupani vaši apostolski skrbi.
Vzgajajte laike in jih vodite, da se bodo napajali pri čistih studencih evangelija in cerkvenega nauka. Pod vašim vodstvom bodo laiki resnični
graditelji tiste civilizacije ljubezni, ki jo tako potrebuje današnji svet in še posebej vaša domovina v svojem notranjem sožitju in v svojih odnosih do sosednjih narodov, ki so nekoč bili z njo povezani v eno samo državo.
Ne opuščajte pospeševanja družinske pastorale, kajti krščanska družina, „domača Cerkev", odprta življenju, je naravni prostor prenašanja vere od staršev k otrokom. Resnično krščanske družine bodo temelj žive Cerkve i n zdrave družbe, v kateri bodo spoštovali kulturno življenje, kljub mnogim nasprotnim skušnjavam, ki sc med drugim kažejo v uporabljanju protispočetnih sredstev in v visokem številu ločitev in splavov.
Duhovno oblikovanje krščanskih skupnosti, okrepljeno z molitvami Bogu posvečenih oseb, bo prav gotovo spodbudilo mlade, da bodo velikodušno sledili Gospodovemu klicu k duhovniškemu in redovniškemu življenju in s tem zajamčili navzočnost delavcev, ki so nc-obhodno potrebni za prihodnost Cerkve v vaši domovini.
Ohranitcvvaših skupnostih živ čut za krščansko ljubezen do vseh, ki so v potrebi. Znano mi je, da so številni begunci, ki so bežali pred vojnimi strahotami najprej na Hrvaškem in sedaj v Bosni in Hercegovini, našli zatočišče v vaši domovini. Iskreno cenim velikodušnost, s katero ste priskočili na pomoč bratom, ne glede na raso, jezik in vero.
Živo upam, da se bo njihovo trpljenje moglo kmalu končati in da se bo zopet vzpostavil trajen in pravičen
mir, in se bodo mogli vrniti na svoje domove.
Častiti bratje! Nadaljujte svoje delo zaupno in pogumno. Gospod, ki vas je poklical, vas ne bo pustil samih. Za vas bodo prosili vsi svetniki, ki jih Slovenci častijo in sc jim priporočajo.
Na poseben način vam bo blizu presveta Devica Marija. Tudi na slovenski zemlji je krščansko življenje globoko zaznamovano s češčenjem nebeške Matere. Prva cerkev, ki je bila zgrajena na vaših tleh, je bila posvečena Devici Mariji. V naslednjih stoletjih so sledile mnoge druge, tako da se Slovenija upravičeno more imenovati dežela, ki je posejana z Marijinimi svetišči. Osebno sem imel srečo, da sem kronal podobo Marije Pomagaj, ki jo častite v slovenskem papeškem zavodu v Rimu. Marija Pomagaj, ki so pod nje- f
IV. generalno zasedanje Sveta latinskoameriških škofov
Od 12. do 28. oktobra je potekalo v Santo Domingo IV. generalno zborovanje konference latinskoameriških škofov. Prvo je bilo v Rio de Janciro v Brazilu leta 1955, drugo v Medellinu v Kolumbiji leta 1968, tretje pa v Puebla v Mehiki leta 1979. Lahko rečemo, da so ta zborovanja nekakšni mejniki v življenju Cerkve v Južni Ameriki.
Zadnje zborovanje v Santo Domingo ima še poseben pomen, saj je bilo ob 500-lctnici prihoda Krištofa Kolumba na ameriško celino in 500-letnicipričetkacvangclizacijeNovega sveta. Kon fcrence seje udeležilo okoli 300 škofov in strokovnjakov, med njimi argentinski kardinali Quarracino, Primatesta in Aramburu, predsedovali pa soji papežev državni tajnik kardinal Angel Sodano, nadškof v Santo Domingo in predsednik Sveta latinskoameriških škofov (CELAM-a) kardinal Nicolas de Jcsus Lopcz Rodri-guez in brazilski nadškof Scrafin Fcr-nandez de Araujo iz Belo Horizonte.
Navzočnost in beseda Janeza Pavla U.
Janez Pavel II. je dospel v Dominikansko republiko 9. oktobra. Pri nedeljski maši pred novim spomenikom Krištofu Kolumbu je poudaril, da Cerkev želi proslaviti 500-lctnico Amerike brez izrazov zmagoslavja ali sramu, marveč z iskrenim priznanjem res-
nim varstvom živeli vaši predniki in h kateri ste sc tudi vi vztrajno in zaupno zatekali v zadnjih petdesetih letih, naj varuje vaše vernike, vašo Cerkev in vso vašo deželo, od samega nastanka nove Republike Slovenije.
S temi mislimi pozdravljam in blagoslavljam vaše vernike, posebno bolnike in ostarele. Blagoslavljam otroke in mladino. Blagoslavljam vaš narod. Na vas kličem posebno varstvo Jezusa Kristusa, našega Gospoda, in njegove najsvetejše Matere. Z velikim zaupanjem vas izročam v njeno varstvo.	—
niče. Spomenik je arhitekt zasnoval v obliki latinskega križa in tako poudaril, da je Jezus odrešenik tudi Nove zemlje. Med mašo je papež razglasil za svetnika blaženega Ezekicla Moreno y Diaza. V pridigi je govoril o njem kot o vzornem prinašalcu evangelija ljudem in ga postavil za zgled vsem oznanjevalcem evangelija,zlasti še vsem latinskoameriškim. „Amcrika, odpri Kristusu vrata na stežaj! Pusti, naj seme, kije bilo zasejano pred 500 leti, obrodi na vseh področjih tvojega življenja: v posameznikih in družinah, na področju kulture in dela, gospodarstva in politike, danes in jutri.** Vse je pozval, naj prispevajo k blaginji celine: vlado, podjetnike in delavce. Še posebej naj skrbijo za uboge in lačne. Družine naj bodo svetišča ljubezni in življenja, prave „domačc Cerkve".
V nagovoru pred angelovim če-ščenjem je papež spomnil, da je Kolumb priplul v Ameriko pod Marijinim varstvom in njenim imenom ter z Marijino podobo na svoji jadrnici, odkritje pa zapečatil s pesmijo Pozdravljena, Kraljica. V Ameriki je bilo doslej prisrčno čcščenjc Matere božje, naj bo tako tudi za naprej. V soboto, 10. oktobra, seje srečal z duhovniki, redovniki in redovnicami in jim govoril o odgovornem pastoralnem delu. Novaevan-gclizacija bo odvisna zlasti od njihove predanosti in zvestobe Kristusu.
Osrednji dogodek papeževega obiska je bilo opdprtjc IV. zasedanja CELAM-a. Geslo je bilo: Nova cvan-gelizacija, človeški napredek, krščanska kultura—Jezus Kristus včeraj, danes in vedno! To geslo je vzel papež za izhodišče svojega zgodovinskega govora, s katerim je segel nazaj v zgodovino evangelizacijc Latinske Amerike in se zazrl v prihodnost. ..Previdnost nas je sklicala skupaj, da sc Bogu zahvalimo za petsto let vere in krščanskega življenja na ameriški celini, še bolj pa nas kliče k notranji prenovi in k preučevanju in razumevanju znamenj časa. Poziv k cvangclizaciji je najprej poziv k spreobrnitvi. Ob pričanju Ccr-
Kardinal Angelo Sodano, vatikanski državni tajnik, eden od predsednikov IV. generalnega zasedanja Sveta latinskoameriških škofov (CELAM).
kve, ki bo vedno bolj zvesta svoj i identiteti in vedno bolj živa v svojem delovanju, bodo namreč mogli ljudje in narodi Latinske Amerike in vsega sveta srečavati Jezusa Kristusa, v njem pa resnico njihove poklicanosti in njihovega upanja ter najti pot k boljšemu življenju.“
Papež seje Bogu zahvalil za številne oznanjevalce evangelija v Latinski Ameriki. Poudaril je, da se je katoliška Cerkev že od začetka evangelizacijc Novega sveta pogumno postavila v obrambo domorodcev in vrednot njihove kulture in pospeševala človečnost ob zlorabah kolonizatorjev. Nova evangclizacija ni nov evangelij, saj je Kristus isti včeraj, danes in jutri.Evan-gelizacija naj bo nova po gorečnosti, izhajajoči iz trdne vere, pastoralne zavzetosti in zvestobe, po delovanju Svetega Duha. Evangeljska ncuslrašc-nosl naj postane značilna za njihov apostolat v Ameriki. Novi časi zahtevajo, da krščansko blagovcst posredujemo s pomočjo novih pastoralnih metod ter izraženo v jeziku in oblikah, dajo bo latinskoameriški človek lahko razumel.
Janez Pavel II. seje 13. oktobra v Santo Domingo srečal s 30 predstavniki ameriških Indijancev iz raznih plemen in držav in jim izročil poslanico za njihove ljudi. Za vse krivice in krutosti, ki so jih domorodcem povzročili kolonizatorji, je izrazil globoko obža-
tavanje in jih prosil odpuščanja. Prav tako sc je srečal s 30 predstavniki Afričanov-Američanov in jih prosil odpuščanja in jim izročil poslanico z aktualno vsebino.
Papež sc je srečal s člani vlade Dominikanske republike, z delegacijo španske vlade in diplomatskim zborom, 14. oktobra pa sc poslovil od prebivalcev Dominikanske republike in Vse Latinske Amerike z naročilom: .»Latinska Amerika, celina upanja, mora Pogumno in odločno vstopiti v tretje tisočletje, izžarevajoč v svet luč vere, jo je prejela pred petimi stoletji! “
Dominikanski dokument
Svet latinskoameriških škofovskih konferenc (CEL AM) je ob koncu zasedanja v Santo Domingo 29. oktobra objavil ..poslanico latinskoameriškim narodom “.To listino so kljub precejšnjim napetostim, ki jih je bilo čutili 'ned zasedanjem, podpisali praktično vsi udeleženci, saj sta sc le 2 vzdržala, i o 3 glasovanjih in predelavi skoraj 3000 dopolnil so soglašali gledesklcp-ne listine. Škofje so si močno prizade-
vali, da bi bila ..znamenje edinosti
Listina obsega nad 70 strani in je razdeljena v 258 razdelkov. Ima 3 poglavja: teološko (v smislu gesla zasedanja: Kristus včeraj, danes, vedno), ekleziološko (razčlembo stanja glede na novo evangclizacijo in človekov razvoj, s posebnim pogledom na družbeni in gospodarstvom vidik—„zasa-jcnost“ evangeljskega oznanila v različne kulture) in pastoralno (smernice, ki naj bi oblikovale versko življenje ob prehodu drugega v tretje tisočletje).
Tekst je predvsem kristološki in pastoralen. Zgodovinske in sociološke reference so skrčili na minimum. Vso važnost daje sklepna listina novi evangelizaciji. Kol prednostne naloge so označili važnost delovanja laikov, vključitev mladine in skrb za duhovne poklice. In pa zavzemanje za pravice revežev, za nenehno vzgojo v veri po katehezi, za ovrednotenje bogoslužja, pri katerem je mogoče čim bolj živo, dejavno in zavezujoče sodelovanje ljudstva. Zavzemati seje treba za lak socialni, politični in gospodarski ral, ki bo zares pospeševal socialno pravičnost in solidarnost. Mal najvažnejšimi
nalogami je tudi obramba družine in človeškega življenja od spočetja naprej.
Kar zadeva „inkulturacijo“ krščanske vere, so škofje poudarili, daje treba resno upoštevati „multi-naciona-Ien in multi-kulturen značaj “ latinskoameriške celine. Vsi Latinoame-ričani — Indijanci, Afroameričani, mestici in potomci evropskih priseljencev — iščejo ..edinost v katoliški identiteti". Iskati je treba tudi nove načine za evangclizacijo velemest in uporabiti sodobna sredstva družbenega obveščanja za širjenje evangelija.
Škofje so sklenili, da bo Cerkev podpirala prizadevanja indijanskih plemen, da bila priznana pred narodnimi in mednarodnimi zakoni, imela pravico do zemlje, lastnih organizacij, kulturnih izraznih oblik. Te pravice jim je treba zagotoviti v soglasju z njihovo istovetnostjo, jezikom, običaji, ki sojih prejeli od prednikov, in jih sprejeti kot enakovredne partnerje.
Svet latinskoameriških škofovskih konferenc bo imel v ..dokumentu Santo Domingo" kažipot in spodbudo za svoje naloge v prihodnosti.	*
Zgodovinska cerkev,,Santa Catalina" v kordovskih hribih, priča jezuitskih misijonov v teh pokrajinah novega sveta.
8
GOVORIMO ŽE O POGANSKI DRUŽBI
NOVO

POKRISTJANJEVANJE

b petstoletnici pričetka evan-gelizacije novega sveta stojimo katoličani pred še večjim izzivom.
Da že dolgo živimo v razkristjanje-nem svetu, je jasno menda že vsakemu kristjanu, ki razmišlja in ni slep za to, kar se dogaja krog njega. Slovenci vemo, da nismo izjema, da ni mogoče, da bi ostali neokužen otok sredi nevarne epidemije, ki razkraja moralne in verske osnove osebnega in družbenega življenja.
Med nas pljuskajo valovi zmot in krščanstvu nasprotnih navad. Izgovor, da nismo slabši od drugih, je žalostna tolažba za ljudi, ki so se še nedolgo tega ponašali, da so boljši od sveta, ki jih obdaja.
Razkristjanjenje sveta je doseglo tak razmah, da moremo govoriti že o poganski družbi, sredi katere ostajajo otoki katoliških manjšin. Novo poganstvo se ne skriva, kaže se v javnem mnenju in vedenju, v občilih, v pornografiji, v širjenju alkohola in mamil, v posplošeni brezbrižnosti, v hlastanju za imetjem, za oblastjo in za užitki, v otopelosti množic in v le mlačni zavzetosti krščanske srenje.
To so vidni znaki osebnega mrtvila in družbenega razkroja, proti katerim ni nihče zadosti cepljen. Če opažamo pri sebi in pri svojih otrocih pomanjkanje zavzetosti za vrednote, za svoj narod in za osebno ter zavzeto vero, bi se morali prestrašiti bolj kakor če bi zapazili znake kužne bolezni. Kjer upade smisel za vrednote,
MARKO KREMŽAR
napolni duhovno praznino miselnost okolja, ki pozna le koristi. Naravno nagnjenje staršev, da napake svojih otrok prikrivajo in jih zagovarjajo, je v takem položaju dvakrat kritično. Očetje, matere in otroci naj pogledajo resnici v oči, sprašajo svojo vest pa prično s poglabljanjem življenja v svojem najožjem krogu.
Orisane razmere drže v večji ali manjši meri za vsa ljudstva, tudi za naš slovenski, po vsem svetu razseljeni, narod. A ker nas ni veliko, je vsako, predvsem pa moralno obolenje za nas nevarnejše! Skupnost v zdomstvu pa je na tem področju še posebno ranljiva. Ne moremo si privoščiti niti nekaj let brezbrižne mlačnosti, kar se, na primer, narodom velikanom komaj pozna. Nimamo časa za oddih, pričeti moramo med seboj s ponovnim pokristjanjenjem in z odporom proti teoretičnim in praktičnim zablodam, ki se širijo med nami.
Za nas je pokristjanjenje osebnega in skupnostnega življenja vprašanje obstoja. Pri tem se ne smemo več ravnodušno zanašati na požrtvovalno delo naših dušnih pastirjev in na zasluge prednikov. V navalu novega poganstva njihov vpliv in zgled ne bosta mogla zajeziti zla brez močnega sodelovanja laikov.
V dogmatični konstituciji o Cerkvi, ki je sad drugega vatikanskega cerkvenega zbora, beremo, da ,.pripada laikom njim lastna svetost", hkrati pa delež pri Kristusovi preroški, duhovniški in kraljevski službi.
To vrača vernikom prvotno, a včasih pozabljeno vlogo, ki se spreminja v veliko in neposredno odgovornost za ohranitev in širjenje krščanstva in posredno tudi slovenstva. Ta zavest med našim narodom ni nova, predvojne pa tudi zdomske generacije so
jo poznale in poskušale gojiti. Prihajajo pa novi rodovi, sicer z istim več-nostnim poklicem, tudi z istim naravnim poslastvom, a ki potrebujejo sebi primernih prijemov in ob poznanju in spoštovanju preteklih izkušenj novih zagonov.
,.Verniki morajo priznavati globoko notranjo naravo vsega stvarstva, njegovo vrednost in njegovo naravnanost na božjo slavo. Drug drugemu morajo tudi s svetno dejavnostjo pomagati k svetejšemu življenju." A pot k svetosti je po besedah sv. Franči-škega Šaleškega za vsakega človeka, predvsem paza vsak stan različna. ,, Drugače se mora vaditi v pobožnosti plemenitaš, obrtnik, drugače hlapec, knez, drugače mlada deklica, omo-žena, vdova." Vendar nihče ni dovolj močan, da bi mogel to pot milosti prehoditi sam.
Medsebojna pomoč, vzajemnost na poti k svetosti, je osnovno pravilo osebnega preroda in družbene pre-osnove. Ktej medsebojni pomoči smo poklicani skupaj z duhovniki in redovniki v posebni meri tudi laiki. Vzajemnost, po papeževih besedah, ni kako pobožno čustvo, tmveč ,,trden in vztrajen sklep delovati za skupno dobro". In kaj je potrebnejše in večje dobro kakor svetost?
Prav je, da se spomnimo, da ni mogoče govoriti o pomoči tam, kjer ni medsebojnega zaupanja. ,,Laiki naj se oklepajo tega, kar določajo pastirji," ti pa ,,naj priznavajo in pospešujejo dostojanstvo laikov in njihovo odgovornost v Cerkvi. Radi naj uporabljajo njih pametni nasvet, z zaupanjem naj jim izročajo naloge v službi Cerkve in naj jim pustijo svobodo in področje dejavnosti, vlivajo naj jim celo poguma, da se lotevajo del tudi na lastno pobudo." Laikom je treba priznavati
Božič zmeraj kontrastira
Vladimir Kos
Tako opišem urednikom pesem: naj ponovijo jo tiskarski stroji, a le, če jim izgube ne prinese — ker poslušalca spomni na Uboj.
A to seje v resnici pripetilo, dva tisoč neizbrisnih let bo kmalu:
človeštvo sunilo v Sreč rezilo je Sinu Božjemu, da bi propal.
A ko je vstal,
je vstal od mrtvih — Človek!
In vekomaj ostane Človek-Bog.
In Božič vekomaj deli darove Boga-Človeka, ki pozna grobove in ve,
da vsak je v dnu srca
otrok;
in ve,
kako je vsak otrok ubog.
svobodo združevanja v Cerkvi. ,,Ta svoboda je resnična in samostojna Pravica, ni kako dovoljenje oblasti, temveč izhaja iz zakramenta svetega krsta, ki kliče vse verne laike, da sodelujejo aktivno pri poslanstvu Cerkve." Koncil glede tega jasno uči, da ..imajo laiki pravico ustanavljati in voditi svoja združenja, v pravem odnosu s cerkveno hierarhijo."
Pričetek, a ne konec, vsakega apostolata je lastna družina. Skrb za vzgojo in krščansko usmerjanje otrok j® najprej naloga staršev, ki jo lahko kateheti in drugi vzgojitelji le dopolnjujejo. Naporno popotovanje v smeri k svetosti, kateremu se ne more izogniti noben kristjan, se začenja pri sebi, a sega nujno na področja osebnega jn organiziranega apostolskega dejanja. To naj bi se organsko širilo iz družinskega kroga do bližnjih, za katere smo, kot laiki, najbolj odgovorni Prav zaradi našega tesnejšega stika z njimi.
Vrednote, ki se v sodobnem svetu nevarno izgubljajo, so zaupane v današnjih razmerah predvsem rokam in skrbi laikov, ti pa naj črpajo moč iz nauka in zakramentov, katere hranijo ln Posredujejo pastirji Cerkve.
.. Za posameznika pa tudi za krščanske narodne skupnosti se poja-via železna alternativa: povezani k svetosti ali razpršeni v razkroj. Kako r* kaj? Odgovor na ti vprašanji pa °mo laiki, redovniki in duhovniki našli ''skupni molitvi, na poti k skupnemu cetu, v medsebojni pomoči, razumevanju in spoštovanju.	9
Misli
ob novem letu
Naš Bog jc Bog sedanjosti; nc sprašuje te, kaj si bil, temveč kuj si (mojster Eckchart).
* *
Zakaj bi si delala skrbi? Ni m°ja ■/.adcva mislili nase. Moja zadevajo mislili na Boga. Zadc-va Boga pajc misliti name (Simone Wcil).
EAEf JE EJAV/AEEAV S TEM?
... Piše LNTER ROGANS
Filozofija in.
„Filozofija?!“ (Izgovorjeno navadno s polnim suverenim glasom in pa tako: Filozofiiiija?!) »No, no, dragi moj mladenič, veste kaj! Z njo sc naj pa kar ukvarjajo čudaki! Morda... ker človek nikdar ne ve, kam ga bo pot v življenju zapeljala — tudi še kakšni bodoči teologi, sicer pa, dragi mladenič, lepo vas prosim.
Potem pa mlad človek sliši še to, kako kdo citira tisto Ciccronovo misel, da ni „abotc (neumnosti), ki je ne bi kak filozof trdil.“ Ko pa — seveda — navadno n c sliši, da pa je istemu Ciccronu filozofija bila »voditeljica življenja**, »učiteljica kreposti**, »ustanoviteljica socialnih odredb“ in »iznajditeljica zakonov.** Naš filozof Aleš Ušeničnik piše, da se Ciceronov klic filozofije glasi kakor molitev. (»O, filozofija, kaj bi brez tebe mi, kaj bi sploh bilo brez tebe človeško življenje! K tebi pribežimo, tebe pomoči prosimo, tebi se popolnoma izroči -mo.“—Ciccro, Tuše. disp. 115,6-V 2).
Ja, če je pa tako... kako je potem pravzaprav s filozofijo? Oziroma, da pričnemo: kaj je potem pravzaprav sploh filozofija?
Že samo definicij o tern, kaj je filozofija, je na desetine. (Že to je nekaj, kar nam »modernim** ne diši preveč. Zakaj ni ene same definicije, pa te čisto preproste, pa take, da ne bi bilo treba nič mislili...? In misli o filozofiji je seveda na stotine in — seveda — filozofov še toliko več. Zamotana zadeva...
Toda mirneje ko človek gleda na življenje, na iskanje »prvih počel in zadnjih vzrokov“ vsemu v nas in okoli nas, jasneje mu postaja, da je za razumevanje nas samih in dogajanja v svetu potrebno malce bolj ponižno in ne s take »višine** soditi filozofe — »čudake**... In pa, da je treba vzeti zares misel, ki jo je nekoč napisal francoski filozof Lahr, ko govori o vplivu filozofije na ves človeški napredek in na človeško kulturo. Tako pravi:
„Kakršne ideje — take nravi! Pravijo: ,Kajsc na svetu kdo briga za misli sanjačev (-filozofov) in za sanje mislecev! ‘ — Toda to je zmota! Filozofija vodi svet, četudi svet lega ne ve. Raz.por interesov in strasti utegne zakriti pot idej, toda ideja nadaljuje svoje delo. Kajpada v svoji visoki abstraktnosti te ideje nimajo neposrednega vpliva. Toda ideje ne ostajajo gori! Po romanih in pesmih, po govorih in časopisih (n. op.: danes bi dodali—po televiziji...)prehajajo z višin znanosti med maso, kjer sc popularizirajo in
čudaki?
segajo globlje in globlje, da rodijo ali sadove življenja ali sadove smrti. Največji dogodki so le ideje v dejanju, udejslvovanc ideje. Vse je iz idej, ni mogoče tega dovolj poudarjali, je dejal Lamcnnais, vse je iz idej: nravi, slovstvo, ustava, zakoni, blaginja ali nesreča držav, kultura Lili barbarstvo, in vse krize, ki uničujejo ali prenavljajo narode. “
In zalo sc zgodi — pa če sc tega zavedamo ali ne... — da ni »slučaj**, če, recimo, prav te-lc vrstice bere kdo v Argentini, kdo v ZDA, kdo morda celo v Avstraliji, vsekakor mnogi okoli po tujem svetu in ne v svoji domovini, kakor bi bilo normalno. Zakaj to? Ker seje nekoč nekomu rodila ideja, iz nje seje razpredla cela filozofija, zato ker je v neki samotni sobi neki samotni mislec začel ustvarjati to, kar sc je po njem imenovalo »marksizem**...
Naši mrtvi za časa revolucije, tisoči vrnjenih in pobitih, katerih ostanke danes s pieteto pokopavamo, niso bili žrtve naravnih nezgod: potresa, povodnji, požarov, kuge... ampak neke ideje, neke nekoč v začetku zelo neotipljive ideje, da, neke filozofije...
In ne bo »slučaj**, če bodo slovenske skupnosti po svetu — pa tudi prihodnost našega naroda v domovini — odvisne od lega, kakšna bo filozofija ljudi, ki pri vodstvu naroda odločajo ali ki ga... vzgajajo...
»Ha, filozofija!?** — Verjetno nismo v mladosti bili edini, ki smo ob tej besedi zagledali v mislih pred seboj čudaka, človeka, ki je »malce čez les“, nekoga, »ki živi na luni** in ki »resničnega življenja sploh ne razume... “
Seveda: res je — da so filozofije in filozofije. Toda čeprav so med njimi mnenja kdaj ne samo deljena, ampak prav nasprotna, je pa prav tako res, da delamo račune brez krčmarja (pa še kako brez krčmarja!!), če mislimo, da bo v nas in okrog nas zraslo zdravo življenje brez filozofije, ki je osnovana na krščimskem realizmu.
Filozofija, »hrepenenje po zadnji jasnosti**, kakor jo je nekdo najbolj preprosto pa jasno definiral, je torej kaj? Ali je drevo, ob katerem eden pomisli na senco, kdo drugi na obliko, kdo tretji na vrednost lesa in tako dalje in tako dalje, na nekaj, kar pač eksistira, toda bi življenje teklo naprej tudi brez njega, ali pa je drevo, ki rodi sadje, hrano za življenje ali strupen sadež za smrt?
Kaj se nam zdi? Kako je pravzaprav s tem?
Marijino devištvo
Najprej pomislimo, da je za Cerkev arijino trojno devištvo verska resnica 111 daJ° to verska resnica v stoletjih tako Prodrla v krščansko ljudstvo, da verniki ‘menujemo Jezusovo mater kar prepros-? Cv,ca- S temnajbibilo vsepovedano.
, vcndar sc je treba vprašati, če krčansko ljudstvo res dovolj ceni Marijino
^ nc^ajs^no važncga 'n d°~
v.. Mnogi, žal, ne vidijo v dcvišlvu naj-■ ‘sjl~8a izraza ljubezni do Roga, popolne m rcypogojnc vdanosti Jezusu Kristu-/'• ^°8U in človeku; ne uvidijo ljubezni,
in A°VZCma ‘n osrcdotoči vse sile in noči v Kristusa in njegovo Cerkev;
ezni, ki subliminira in uravnava sako drugo ljubezen; ljubezni, ki je vir n lovnega veselja, miru in pokoja,
1' h?kUS 'n /J,amcnJc večne blaženosti,
J u bežni, ki jo more dali samo Sveti Duh.
Spričo nerazumevanja premnogih er cv ponavlja in bo vedno ponavljala zusovo besedo: ..Kdormorc razumeti, Pa r,ayMmc “ (Mt 19,12) in nas s svetim v om spominja, da , .posvetni človek
Di Tr?!Cma lc£a’ kar prihaja iz božjega una ' (Kor 2, 14).
B°8u posvečeno devištvo v Cerkvi
Od vseh začetkov Cerk ve je cvetelo °UllOVNO ŽIVLJENJE • Januar 1993 •
Poslanica kardinala ANTONIA OUARRACINA, buenosaireškega nadškofa in primasa Argentine
0 DEVIŠTVU
Božič je spomin in praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, božjega Sina, kije postal človek za naše odrešenje. Jezusovo telo je oblikovano po Svetem Duhu iz mesa in krvi Device Marije.
Ko izpovem, daje bil Jezus rojen iz Device Marije, hočem spregovoriti o devištvu. Ker sodobna uživaška in poganska kultura devištvo ignorira in prezira, mislim, daje potrebno razmisliti o tem vprašanju.
\__________________________________
v njej Rogu posvečeno devištvo. (Mimogrede omenimo, da so v mnogih nc-krščanskih verstvih visoko cenili dcvišt-vo in včasih zahtevali spolno vzdržnost za določene čase, ker so sc gotovo zavedali, da pomeni popolno predanost božanstvu ali izraz čim boljše očišče-nosti, da sc bližajo božanstvu.)
Jezus, ki je bil deviško spočet in rojen iz prečiste Device Marije, je povzdignil Rogu posvečeno dcvišl vo zaradi nebeškega kra ljcstva s svojim ži vljcn-jem in oznanjevanjem (Ml 9, 10-12). Rogu posvečeno devištvo je eden najsijajnejših draguljev iz zaklada Cerkve, čeprav velik del krščanskega ljudstva (da o drugih ne govorimo!) ne ceni dovolj te vrednote. Redovnice na primer mnogi cenijo kot dobre ljudi, ki vzgajajo, pomagajo, stoje ljudem ob strani v stiski in potrebi in osebno lepo živijo, ne pa zalo, ker so deviške. Zato je treba opozarjali, da je razlog in duša dcvištva globoka in plemenita ljubezen do Kristusa in Cerkve. Rrez te ljubezni je posvečeno devištvo brez smisla in nemogoče. Za posvečeno Devico je Jezus vse: v njem najde svoje veselje, svoj mir, svoje lastno življenje.
Devištvo in zakon
Rogu posvečeno devištvo v ničemer ne zmanjšuje vzvišenosti zakona, ki ga
___________________________________/
je Gospod povzdignil v zakrament, kar dcvištva ni, čeprav je devištvo kot „življenjski stan ‘ ‘ popolnejši od zakona. To seveda šene pomeni tudi osebne svetosti. K svetosti so poklicani vsi krščeni, bodisi v zakonu bodisi v dcvišlvu samskega stanu. Svetost odvisi od velikodušnosti odgovora na poklicanost, pa naj bo to v katerem koli stanu. Tako zakrament sv. zakona kot Rogu posvečeno devištvo temelji na isti osnovi: na skrivnosti učlovečenega božjega Sina. Ko je božji Sin privzel človeško telo na deviški način, je svečano otvoril —naj rečemo tako — na zemlji stvarnost deviškega sveta; pa tudi krščanski zakon ima svoj izvor v povezavi božanstva in človečnosti v učlovečenju.
Povedati je treba ponovno, da poleg posvečenega dcvištva obstaja tudi krščansko devištvo mladih ljudi, ki se pripravljajo na zakon. Žal gledajo na to devištvo celo mnogi kristjani kol na nekaj nerazumljivega, represivnega in skoraj nemogočega. Ustvarili hočejo javno mnenje, dasopralzakonskispolni odnosi nekaj samo po sebi umevnega, kot to prcdstaljajo televizija in kino ter nekateri psihologi in seksologi, ki člo veško spolnost enačijo z živalsko.
Devištvo in evangelizacija kulture
Ali je kak odnos med obema ? Je, od
trenutka, ko cvangclizacija kulture pojmuje religiozne vrednote nekega naroda in versko razsežnost človeka kot temeljne vrednote; še več: cvangclizacija hoče, da bi Bog in (xlnos z njim oblikovala vse druge vrednote in odnose.
Dcvišlvo v prevladujoči sodobni kulturi ne pomeni velike vrednote. Kljub temu pa je za resne in pošteno misleče ljudi, pa čeprav niso verni, vsaj izraz zmage duha nad telesom in prisotnost posebnih moči.
Pred pol stoletjem je veliki teolog in škof Rau zapisal: „Kulturo in globino krščanstva nekega naroda lahko presojamo po tem, kako gleda na celibat in dcvišlvo. “
Kljub posmehovanju nevernih, kljub brezbrižnosti okolja, kljub včasih naravnost gnusni propagandi in pohujš-ljivim prizorom v sredstvih družbenega obveščan ja so v naši družbi deviška srca, ki živijo sredi blata, ki jih ohlaja, belino in čistolo dcvištva, posvečenega Bogu in Cerkvi. Naj jih Bog ohranja, pomno-žujc in krepi s svojo milostjo! e
Novomašnik Toni Qualizza SDB
Letos je slovenska skupnost v Argentini imela tri novomašnikc: Toneta Burja CM, Andreja Pozniča in Tonija Qualizzo. Lahko razlagamo to dejstvo, da je v mnogih naših družinah še veliko žive vere in duhovnega zdravja. Preseneča pa človeka, da že veliko zadnjih let nimamo ženskih duhovnih poklicev.
Toni Qualizza je bil rojen 21. oktobra 1963 v Ramos Meji ji. Njegovi starši so Lojze Qualizza (Hvalica) in Pavla roj. Stanonik. Toni je bil zadnji od 4 otrok v družini; prvi je bil Lojze, drugi Gabrijel in nato Marija. Poleg argentinske šole je obiskoval sobotno dopolnilno Slomškovo šolo v Ramos Meji ji. Ob koncu osnovne šole je vstopil v salezijanski noviciat in v salezijanski šoli opravil srednjo šolo in teološke študije. Ves čas je rad zahajal v družbo slovenske mladine in na glavne prireditve naše skupnosti.
Mašniško posvečenje je prejel v cerkvi Srca Jezusovega v Sanjustu v soboto 14. novembra. Tam je za argentinsko redovno skupnost pel novo mašo naslednjo nedeljo, med slovenskimi rojaki pa na nedeljo Kristusa Kralja, 22. novembra, v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Pri novi maši mu je govoril Jože Repovž SDB, z njim je somaševalo veliko duhovnikov. Med mašo je pel Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana, rojaki pa so napolnili ccrkvev do zadnjega kotička. Iz Slovenije so prišli za mašniško posvečenje in novo mašo dve njegovi teti in stric. Slavnostno kosilo jebilo v dvorani Slovenske hiše.
Novomašniku Toniju, ki si jeza svoje duhovniško življenje izbral geslo „Po božji milosti — Kristusov in vaš služabnik", želimo v njegovem duhovniškem življenju in delu notranjega duhovniškega zadovoljstva, naprošamo ga pa tudi, da bi ob svojem rednem delu na argentinskih delovnih mestih našel večkrat priložnost za pastoralno sodelovanje med slovensko mladino. 9
Cerkev Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Salezijanec Toni Oualizza, naš letošnji tretji novomašnik, med slovesnostjo nove maše.	Foto: Marko VOMBERGAR
Bogosl|ižni koledar
V JANUARJU
1.	jan. je osmina Gospodovega rojstva. To je Plaznik Božje Matere Marije.
2.	jan. je god dveh škofov in cerkvenih učiteljev: sv. Bazi lija Velikegam Gregorja Nacianške-ga. Prvi je v svojih spisih poglabljal nauko Svetem Duhu in o resničnem božanstvu Jezusa. Zaradi smernic za meniško življenje je dobil naziv „oče vzhodnega meništva*'. Njegov sodobnik Gregor iz Nazianza v Mali Aziji (330-390) je v raznih krajih iskal znanja, nato živel v samoti, pozneje postal duhovnik in je kot carigrajski škof branil nauk o Sveti Trojici na 2. vesoljenem cerkvenem zboru.
3.	jan. je nedelja po božiču. God device sv. Genovefe (+502).
4.	jan. se spominjamo sv. Angele, vdove iz Fo-jiguapri Assisiju v Italiji (1249-1309). Kot bogata hči seje poročila z bogatim posestnikom in rodila več otrok in skušala biti imenitna gospa. Bog pa j i Je poslal hude duševne muke in dvome. Misel na sv. Frančiška joje spreobrnila in postala je globoka
svetnica.
3. jan. ima god svetniški škof sv. Janez Ne-Pomuk Neumann, ki gaje Baragov zgled zvabil v Severno Ameriko. God ima tudi sv. Emilijana (Milena), devica.
3. jan. je nezapovcdan praznik Gospodovega ^azglašenja ali Svetih Treh kraljev (Gašpcija, Melhiorja in Boltežarja).
7- jan. je god sv. Rajmunda Penjafordskega, redovnika, pa tudi sv. Lucijana Antiohijskega, ^učenca (3. stol.) in sv. Valentina (Zdravka), 'kofa, misijonarja od Južnega Tirolskega do Bavarskega v 5. stoletju.
8.	jan. je god sv. Severina Noriškega (+ 482). gojenje bil v odlični rimski družini in je najprej
'Vel kot puščavnik na Bližnjem vzhodu, nato pa v okolici Dunaja v zelo viharnih časih deloval za 0 'ranitev vere med ljudmi.
9.	jan. je god angleškega opata sv. Hadrijana (+ 710). Po rodu je bil iz Afrike in postal benedikti-nec v samostanu pri Neaplju. Pozneje je bil 40 let nadškof v Canterberyju na Angleškem. God ima
udi sv. Julijan, mučenec.
10.	jan. je nedelja po Gospodovem razglašenju: sPomin na Jezusov krst.
IT r/ Dan.je god oglejskega patriarha sv. Pavlina • Po rodu je bil Furlan, šolal se je na dvoru lesarju Karla Velikega. Kot škof v Ogleju je po P razu Obrov prepotoval slovenske kraje in nare-, nnčrt za evangelizacijo našega ozemlja. S salz-Urškim nadškofom se je domenil, naj bo reka ava meja med misijonaijenjem Salzburga in 8 eja. Pavlina imenujemo »apostola Slovencev".
■* 2. jan. godujeta sv. Alfred, angleški menih, in
cezarejski mučenec sv. Arkadij. God ima tudi Tatjana (Tanja).
13.	jan. je god sv. Hilarija. Bilje zelo pomembna osebnost v 4. stol. v Galiji. Bilje učen, poročen in znan advokat. Dal se je krstiti in postal v Poitiersu škof. Veliko je delal za odpravo arijanskega krivoverstva.
14.	jan. je god sv. Feliksa iz Nole v Italiji, duhovnika (Srečko).
15.	jan. je god sv. Pavla, prvega puščavnika. Doma je bil iz Zgornjega Egipta in je 60 let preživel v neki votlini.
16.	jan. je god sv. papeža Marcela I., ki je 309 umrl v pregnanstvu.
1 7. jan. je 2 navadna nedelja (leto A). God sv. An tona puščavnika. Kot samotarje živel v Egiptu in bil mnogim duhovni voditelj.
18. jan. je god sv. Marjete Ogrske, hčerkemad-žarskega kralja Bele IV. Umrla je kot redovnica.
20.	jan. je god sv. mučencev Fabijana in Sebastijana. Prvi je bil 20 let papež (236-250). Boštjan ali Sebastijan, stotnik cesarske garde, je pretrpelmučeništvo tudi v 3. stoletju. Upodabljajo ga kot obstreljenega s puščicami.
21.	jan. je god sv. Neže, device in m učenke.
22.	jan. je god diakona in mučenca sv. Vincencija.
23.	jan. je god sv. Emercijane, mučenke, in toledanskega nadšofa sv. Ildefonza.
24.	jan. je 4. navadna nedelja. God ima sv. Frančišek Šaleški, škof in cerkveni učitelj .Znana je njegova knjiga Filoteja. Branil j e vernike zoper kalvinskc zmote.
25.	jan. je spominski dan spreobrnitve apostola Pavla na poti v Damask.
26.	jan. je god sv. Timotcjam Tita, škofov, dveh Pavlovih učencev.
27.	jan. je god sv. Angele Merici, ustanoviteljice uršul in k, ki so kot voditeljice krščanskih šol veliko dobrega storile za dekleta.
28.	jan. goduje sv. Tomaž Akvinski, rodovnik in cerkveni učitelj (1224-1274). Papež Leon XIII. je ukazal, naj vse bogoslovne šole poučuje jo filozofijo v duhu cerkvenega učitelja in po njegovih spisih. Ni bil le znanstvenik, temveč globok mislec in je zelo častil Jezusa v sv. Rešnjem telesu.
29.	jan. goduje sv. Valerij, v 3. stol. škof v Trierju (zdaj Nemčija).
30.	jan. slavimo klariso Hijacin to Mariscottiin sv. Martina, mučenca.
31.	jan. je god mladinskega vzgojitelja sv. Janeza Boška, ustanovitelja salezijancev in Hčera Marije Pomočnice. Deloval je sredi preteklega stoletja v Italiji.

': . ■ : • m ■ - ^ : : S :::	■ j ■ S M ' ■ : M
Božični prazniki
v januarju
in odločitev. Praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja nas spominja na dejstvo, da seje Bog modrim in po njih vsemu svetu razodel v človeški podobi. Vsi ljudje naj bi prišli k božji luči in spoznanju resnice. Oznanilo tega praznika je: Bog je za vse ljudi in za vse čase nepogrešljivi in nenado-
Novo leto — praznik Marije, svete božje Matere
Prvega januarja, na osmino božiča, je praznik svete božje Matere Marije, ko se tudi spominjamo, da so Detetu dali ime Jezus. Ves Marijin pomen in vsa njena veličina je v njeni zvezi s Kristusom, v njenem božjem materinstvu. Po Mariji se je izvršila čudovita,,zamenjava". Božji Sin je postal človek, da bi mi postali božji otroci.
Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo božjega učlovečenja in našega odrešenja. Iz nje si je božji Sin privzel človeško naravo, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeka od greha. Marija je Jezusova mati ne samo zato, ker mu je dala meso in kri, temveč tudi zato, ker je proniknila v njegovo skrivnost in je z njo kar najtesneje sodelovala. Kot Gospodova dekla je sama sebe popolnoma posvetila osebi in delu svojega Sina in se s tem pod njim in z njim postavila v službo odrešenja. Zaradi tega nam je Marija postala mati v redu milosti. Zato se tudi bogoslužje praznika obrača k Mariji, deviški Materi, ki je nevsiljivo navzoča povsod, kjer je njen božji Sin.
Na začetku novega leta nas Cerkev priporoča varstvu nje, ki je dala začetnika življenja. Jezusa Kristusa. V svoji materinski ljubezni se vedno zavzema za brate in sestre svojega Sina, ki še potujemo in smo v nevarnostih in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino.
Dan miru
Prvi dan v letu je Cerkev posvetila tudi miru, prvi in najvišji družbeni dobrini, ki omogoča vsako drugo dobro v človeškem življenju. Vabi nas, naj o miru razmišljamo, ga vzljubimo, zanj molimo in delamo. Mirje sad pravilnih, urejenih odnosov z Bogom in sočlovekom. Papež določi vsako leto geslo za obhajanje dneva miru. Za 26. dan miru, 1. januarja 1993, je določil naslednje geslo; Če želiš mir, pojdi naproti ubogim!
Gospodovo razglašanje ali sveti Trije kralji
To je tretji božični praznik, pred njim pa tretji sveti večer, zato v mraku spet pokadimo in poškropimo domove. Tokrat napišemo s kredo na vrata letnico in prve črke imena kraljev. Tudi pri jaslicah postavimo kralje.
Epifanija je grška beseda in pomeni prikazanje, razodetje, razglašenje. V Svetem pismu pomeni ta izraz božji nagovor človeka, ki zahteva s strani ljudi odgovor
mestljivi odrešenik.
V Sloveniji in v deželah, kjer so vero prejeli iz Rima, se ta dan v ljudskem govoru imenuje praznik svetih Treh kraljev. Izraz trije kralji nam daje bolj nazorno in živo predstavo o daljnih častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli počastit novorojenega Boga človeka. Evangelist Matej imenujete popotne može modre ali mage. Njihova domovina je bila na Vzhodu (Perzija, Babilonija). Da so bili trije kralji, so sklepali po trojnem daru, ki ga imenuje Matej: zlato, kadilo in mira. Legenda iz 7. stoletja nam pove tudi njihova imena: Melhior, Baltazar in Gašper.
Toni Oualizza se zahvaljuje svojim dobrotnikom pri novomašnem kosilu v dvorani Slovenske hiše.
Jezusov krst
Za božičem in Gospodovim razglašanjem je praznik Jezuovega krsta tretji božični praznik, ki ga praznujemo na nedeljo po Gospodovem razglašanju.
O Jezusovem krstu poročajo vsi prvi trije evangelisti kot začetnem dogodku Jezusovega javnega delovanja. Ko je prišel od Očeta določen čas, se je, čeprav je bil brez greha, uvrstil med grešnike, ki so od Janeza prejemali krst pokore.
vv Kot Jagnje, ki odjemlje greh sveta, je hotel nepokorščino in napuh prvega Adamovega greha in grehe vseh Adamovih potomcev popraviti s ponižnostjo in s pokorščino. Jezusov krst v Jordanu je naznanjal in pripravljal njegov dokončni odrešitveni krst, to se pravi smrt na
križu. S krstom je bil Jezus tako rekoč uradno potrjen v svoji odrešenjski službi. Oče in Sveti Duh sta poroka, da je res božji Sin, in ga predstavita svetu, da bi svetsprejel njegovo oznanilo.
S krstom je Jezus začel delo našega odrešenja. S krstom tudi mi postanemo deležni tega njegovega odrešenja. Tudi za nas je krst začetek in izhodišče našega poslanstva. Vse teži za dosego polnosti v Kristusu.
S praznikom Jezusovega krsta se liturgično konča božični čas. Ima pa božični značaj tudi še praznik Jezusovega darovanja (svečnica), ki je na 2. februar postavljen zato, ker se takrat izteče 40 dni po božiču. V naši ljudski zavesti in pobožnosti je pravzaprav šele takrat pravi sklep božičnega časa. Zato navadno šele takrat pospravimo jaslice in nehamo peti božične pesmi.
Nocoj
nekje
na severnem Japonskem
Vladimir Kos
Praznik
prižganih
luči
res dan sneži na carinarnico, ra zid skladišč, na k njim privite vleke, na mišice dvigal, na tir ro-rč, v vesino bagrov, vejastih kot smreke.
Signalni jambor bi-iše sneg z oči;
Po cesti včasih švignejo meglenke; le mrč in mraz in piš so potniki; z reklame več ne greje smeh mladenke.
O, starodavni kraj Ilakodate!
Boš končno znal razbrati koledar?
Bo Sveta noč prešla preliv Tsugaru?
Hakodate se stiska k ognja žaru.
Morda le sluti, da nocoj Sreč Človeško Božje tudi zanj zasvšti.
č-ctrtmilijonsko pristanišče Hakddatc, znano kot grad menda že v IS. stoletju, je Že kakih dvesto let važno trgovsko središče, in sicer ob prelivu Tsugiiru, takorckoč nasproti glavnemu japonskemu otoku Hčnšu.
V	začetku sem videl očeta in mamo prižgati luči na božičnem drevescu.
In luč je bila na darilih,
v mrmranju ogrete peči, v snegu v bisernem mescu.
Potem so nas vrgli v zapore, obdane s peklom iz teme.
Za Božič dobili smo nekaj več zrn riža v juhi vode. Zmazan up smo oprali.
Med tistimi, ki še ne smejo umreti, sem bil tudi jaz.
V	avenijah tujine smo zrli na Božič premnogih svetel od smehljaja obraz, od luči, ki ne mine.
Zdaj vem, da je sonce
s svetlobo sto šestdeset ton dan za dnem — milosti prispodoba.
Odkar je zasvetila Luč vseh luči v Betlehem in v vesolje do roba.
Valentin Stuckler
Božič
0 v •
v ječi
Valentin Sliicklcr (rojen 1913 v Wolfsbcrgu na Koroškem) je prišel leta 1941 kot duhovnik krške (celovške) škofije na pomoč v Mežiško dolino in je oskrboval 13 župnij iz dekanije Mežiška dolina in Dravograd ter (čez hribe) 2 župniji v zgornji Savinjski dolini. Naučil se je slovensko in ostal med svojimi verniki tudi po končani vojni. Lela 1947ga je zaprla OZNA. Preživel je 5 let v komunističnih zaporih. Leta 1990je umrl kot upokojeni prošt v Strassburgu na Koroškem. Zgodba je iz knjige Duhovnik med okupacijo in revolucijo, ki je izšla v prevodu Vinka Ošlaka pri M oh or jev iv Celo vcu.
Božič 1948. Z nekaterimi jetniki sm bil v skupni celici v Ljubljani. Prostorje bil mrzel in srca zamrzla. Pa so nas popoldne pred svetim večerom i gnali pojetnišničnem dvorišču v krogotoku. Nenadoma zagledam na tleh zeleno smrekovo vejico. Hej, si mislim, ti pojdeš pa z menoj! Saj je danes sveti večer. Da me le paznik ne opazi! Tako sem sc moral prenarejati. Pri tretjem ali četrtem teku naokrog padem ravno tja, kjer je ležala vejica. Ncopažem si jo prisvojim. Potem stečem dalje v krogu.
Ko smo se vrnili v celico, smo po prejemu večerne juhe začeli našo „božičnico“. Čepeli smo v krogu na tleh. Z zatajenim glasom —glas ni smel prodreti venkaj — sem govori 1 o dogodkih svete noči. Na pamet sem poročal o evangeliju Jezusovega rojstva. Nato smo zmolili očenaš in mrmrali „svcto noč“. Medtem sem v
ZVEZDE
WILHELM IIUNERMANN
"Tk T a iranski Visoki planoti je stal l^kl Dahr-i-Mihr, ognjeno svetišče, j	posvečeno Dobremu duhu,
Ahura-Mazdi. V naj svetejšem so pošastno plapolali sveti plameni. Belo oblečeni duhovniki, ki so se morali varovati vsake posvetnosti, so podnevi in ponoči pazili na ogenj. Trije magi, pripadniki naj višje kaste so tam lepe pomladne noči opravljali svojo službo. Pošteno in modro so živeli po naukih Zaratustra in se ravnali po njegovem geslu: „Bodi dober v mislih, besedah in dejanjih!"
Globoko so vdihnili sveži zrak pomladanske noči, ko so se toliko odmaknili, da jih ni več dosegel ognjeni žar. S svetim spoštovanjem so se zagledali v nebo, katerega brezmejno temo so oživljale neštete luči. „Slavim te, Dobri duh!" reče vzneseno najstarejši med njimi. Snežnobeli lasje so mu krasili glavo. „Nebo je tvoje oblačilo, svetloba sama si, Ti najsvetlejši. Sonce in luna so tvoje oči!"
In vendar je dih smrti padal na širno pokrajino. Prihajal je z „Dakhme“, nemega stolpa, kjer so izpostavljali mrliče za hrano krokarjem in jastrebom. „Smrt je med nami," reče mrko drugi mag. ,,Kdo nam bo pokazal pot k resničnemu življenju?"
,,Nekega dne pride Saohyant — Odrešenik in Pomočnik, Rešitelj sveta!" slovesno reče starec. „Rodila ga bo devica, ki se ji mož nikdar ne bo približal. Avesta, sveta knjiga, to napoveduje. Premagal bo smrt in nas povedel k življenju!"
„Tudi knjiga, kije Judom sveta, pravi, da bo prišel!" je najmlajši pomenljivo dostavil. Takole sem bral v hebrejski sveti knjigi:
„Glej, Devica bo spočela in rodila sina in njegovo ime bo Emanuel—Bog z nami!"
„Zares, kako se vse ujema!" je pritrdil drugi.
„V mladih letih sem tudi sam bral hebrejske knjige," reče starec zamišljeno, „in sem spoznal, da je v njih več modrosti in več luči kot v naših. Tako sem zvedel, da bo vzšla zvezda, ki bo
naznanila Odrešenikov prihod. Neštetokrat sem prebral tiste skrivnostne besede, ki jih je nekoč oznanjal Bileam, mag iz Mezopotamije:
»Gledam ga, čeprav še ni prišel, vidim ga, ko iz daljave hiti. Zvezda vzide iz Jakoba in vladarsko žezlo iz Izraela."
Ko sem neke neči, ki je bila današnji zelo podobna, razmišljal o tem in prosil Dobrega duha, naj mi pomaga doumeti prerokove besede, mi je bilo na skrivnosten način razodeto, da bom celo sam videl to luč in da me bo privedla k Odrešeniku sveta, k Izraelcu, ki bo nosil vladarsko žezlo in bo Jakobova zvezda sijala nad njim. Od takrat čakam to zveličavno zvezdo."
Najmlajši je pokazal na Jupitra in Saturna, ki sta kot dva brata tiščala skupaj. »Glejte, Kraljevski zvezdi!" je navdušeno vzkliknil. »Svetita v znamenju ribe, kar pomeni, da se bo na zahodu nekaj zgodilo."
»To sta zvezdi sreče in miru,“je drugi takoj dodal.
Ko so še občudovali to nebesno znamenje, je daleč na zahodu zažarela nenavadna luč; žarela je svetleje kot vse druge zvezde, se dvigala in puščala za seboj veliko sled. Z vrtoglavo hitrostjo sc je bližala trem magom, ki so jim od začudenja klecnila kolena. Potem pa je nepremično obstala visoko nad njihovimi glavami.
»To je tista luč!" je starec jecljal, globoko ganjen. »Takšno sem videl tiste noči, ko mi je bila dana obljuba. Odrešenik se nam je rodil, Kralj - Rešitelj, v Judovski deželi. Na noge, bratje, pripravimo se za potovanje! Poiskali ga bomo in ga počastili!"
Hitro so opremili karavano. Kamele, dromedarje in mule so otovorili s hrano, šotori in darili. Služinčad seje pripravljala, da spremi modre na njihovem kraljevskem potovanju. Magi so namreč bili najmočnejši in najodličnejši ljudje v deželi.
Ko so končno odšli, je čudežna nebeška luč močno svetila na nebu in jim kazala pot.
Potovanje je bilo dolgo in zelo utrud-
KLIČEJO
ljivo. Stara karavanska pot jih je vodila Proti zahodu skozi puste in od sonca ožgane stepe, slana močvirja, čez gore in prepade, preko mogočnega Tigrisa in Evfrata, mučili so se skozi brezkončni pekel sirijske puščave.
Karavana seje pomikala od vodnjaka do vodnjaka. Bele kosti poginulih tovornih živali so označevale pot. Vodnjaki, ki 80 jih tako težko pričakovali, so bili pogosto prazni, da so v ubijajočem ognju poletnega sonca skoraj obnemogli zaradi žoje, hodili naprej. Le čudovita zvezda je bila modrim v uteho in jim je dajala Pogum.
Ko seje končno le dvignilo pred njimi belo jeruzalemsko zidovje, so glasno zavriskali. Na gori pred njimi je počivalo božje mesto—Jeruzalem. Kje drugje naj iščejo božje dete?
Kljub temu so se vznemirili, kajti kakor hitro so stopili skozi jeruzalemska vrata, je svetla zvezda ugasnila.
Nič posebnega ni bilo to, če je kakšna orientalska karavana prispela v Jeruzalem. Tokrat pa so mitničarji široko zazijali. To ni bila ena običajnih trgovskih karavan, ki so z vzhoda prinašale preproge, dišave in svilo. Kraljevski sijaj je obdajal tujce. Morda gre za odposlanstvo lz kake pravljične dežele na Vzhodu, ki seje prišlo poklonit kralju?
Zdelo seje, da se potujočim zelo mudi. “rez barantanja so takoj poravnali visoko vsoto, ki so jo davčni uradniki zahtevali.
»Čemu ste prišli v naše mesto?" jih je radovedno potipal višji mitničar. Ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je sivo-a®i mag odgovoril:
»Iščemo novorojenega judovskega kralja in smo prišli, da se mu poklonimo."
»Ne vem za nobenega novorojenega ralja," je višji uradnik zbegano odgovoril.
Medtem je velika množica radovednežev obkrožila tujce. Zijali so v težko natovorjene živali, in ogledovali njihove ragocene uzde in srebrno ovratno ekrasje. Tudi oni so prisluhnili nenava-nemu vprašanju in kmalu je šla vest od
ust do ust:, .Iščejo novorojenega judovskega kralj a!“
»Menda jim je puščavsko sonce popolnoma izpilo možgane!" so se nekateri norčevali.
„Da, prav nenavadni bedaki so!“
„Kaj bo, če to zve Herod?" so se drugi prestrašili. „Lahko znova pride do nemirov, preiskav, obsodb in ubijanj! V svojem nezaupanju je kralj vsega zmožen. Vse prevečkrat smo že slišali iz zaporov nečloveške krike mučenih, katerim je hotel krvnik z žarečimi kleščami iztrgati priznanje o tajnih zarotah. Za te norce bi bilo najbolje, da se pri priči obrnejo in se vrnejo tja, odkoder so prišli."
Nekdo je modrim pokazal pot k najboljšemu jeruzalemskemu kanu.
Ponoči Herod ni zatisnil očesa. Na smrt bolan, preganjan od zlih duhov je obupno taval po razkošnih hodnikih in blestečih, odišavljenih dvoranah svoje palače. Z vso težo se je naslanjal na palico, ki je s svojo konico pošastno udarjala po marmornatih tleh. Končno seje privlekel v sobano, kjer je nad papirusi še vedno bedel njegov tajni svetovalec in pisar Nikolaj Damaščanski.
Pisal je kroniko judovskega kraljestva. Učeni mož je hitro in ustrežljivo vstal, se globoko priklonil in vprašal: „Kaj je privedlo kralja ob tako pozni uri k njegovemu stlužabniku?" Herod seje sopihajoč vrgel v velik hrastov naslanjač. S svojimi ribjimi očmi se je zažrl v Grka in jecljal:
„Smrt se potika tod okrog, Nikolaj! Da, smrt! Povsod jo čutim. Stiska mi grlo in preži v srcu. Z vseh strani zija vame. Pred nikomer nisem varen, še celo pred lastnimi otroki ne! Prav vsi mi strežejo po življenju. Morda tudi ti?" Iz stisnjenih očesnih rež je ostro prebadal bledega moža.
..Vzvišeni, vse svoje sovražnike si premagal," je Nikolaj mirno odgovoril. ..Nikomur, ki bi ti mogel biti nevaren, nisi prizanesel. Še same sorodnike, tvoje otroke in celo Mariamno, svojo ženo, si žrtvoval!"
„Ne imenuj mi njenega imena!" je kralj kriknil ves iz sebe. Starec je utihnil. Saj je vedel, da Herod ženo, ki jo je dal v zaslepljenosti ubiti, še vedno ljubi Dalje na strani 18
sredino na tla položil božično vejico. Svečice nismo imeli, da bi jo nanjo postavili in prižgali.
Tako čepimo dolgo časa. Hipoma v vratih celice zaškriplje kluč. Nadzomiški komandant nas je opazoval skozi luknjo. Slišal sicer ni nič, toda vejico je vendarle odkril in zaslutil, kaj se notri godi. Vstopi razburjen, da, razjarjen: „Kaj se dogaja?*1 „Nič posebnega. Mislimo malo na božič.“ »Takšna komedija,“ je bil njegov odgovor. Nato se zagleda v zeleno vejico. Razkačen jo popade, rekoč: „Kaj je to? Kaj imate lu?“ „No, veste gospod komandant, to j e le droben simbol božiča. Spodaj na dvorišču sem jo našel med krogotokom.** „Ne briga vas, kaj leži na tleh! To je kaznivo. In sploh, kaj pomeni ta vejica? Odkod prihaja ta bedasti običaj, ob tem času molili takšno vejico ali postavljati drevesce?** „Da, gospod komandant, strogo vzeto izhaja ta običaj iz Gcrmanijc, še iz pradavnine, in je potem v krščanstvu postal simbol za božični praznik.'* »Tako! Iz Nemčije, iz Gcrmanijc, dežele okupatorja!'*
Nad to kombinacijo sem bil seveda brez besede.—Vzel je vejico, jo v roki stisnil, vrgel na tla in nato s škomj cm teptal po njej. Kratek premolk. Nato jaz: »Dovolite mi vprašanje, gospod komandant!*' »Govori!“ je rekel. »Odkod pa imate vi komunizem? Taje vendar tud i uvožen s severa, iz dežele okupatorja. Vseeno pa je za vas dober. “
Bil je nekam prizadet, rekel ni niti besede, ampak seje obrnil in odšel iz celice.
Za to, da sem ukradel vejico, sem prejel dan temnice. Ko me je komandant peljal vanjo, je pripomnil:
»Da vam za zmeraj poide želja, da bi nas še kdaj obdarovali z darovi okupatorja!'*
in da včasih ponoči kot blazen kriči njeno ime.
„Tvoj sin Antipater sedi v ječi, ker te je hotel zastrupiti."
„Umre naj! Pogine!" je tiran za-hreSčal.
„Tega ne moreš storiti brez privoljenja cesarja Avgusta!" gaje Sirec opozoril.
,,Potemmupiši! Slišiš? Še danes mu piši! Strl bom gada, kije sikal za mojo peto!"
..Zgodilo se bo, kakor si ukazal!"
„Toda; o, joj, tudi sam bom umrl! Tudi sam! Smrt je že za menoj! Že čutim njen ledeni dih na svojem tilniku. Reci mi, kaj res ni nobenega zdravila zoper smrt? Je res, kar pravijo farizeji, da bodo vsi ljudje vstali k večnemu življenju?Ti poznaš spiše grških modrijanov. Kaj uči Platon, o katerem neprestano govoriš?"
Nikolaj je vzel zvitek in po kratkem iskanju začel:
„Tisti, ki so se v ljubezni do modrosti dovolj očistili, bodo večno živeli in bodo prišli v še lepša prebivališča" (Platon).
„Spet to bedasto čvekanje filozofov!" se je Herod še bolj vznevoljil. „Nihče ne obudi mrtvega psa! Ne, nočem umreti! Slišiš? Nočem umreti! Hočem živeti, živeti, živeti!“Kralj, ki je slutil neizogiben konec, je s
penastimi usti hripavo ponavljal eno samo besedo: živeti!
Tedaj se odpro vrata in vstopi eden najzaupnejših ogleduhov, kije smel ob vsakem času priti k Herodu. „Zakaj naju motiš?" ga kralj jezno nahruli. „Kaj hočeš ob tej uri? Vse kosti ti polomim, če nimaš res kaj važnega!"
..Važnasporočiloimam, gospod!" se je prihuljenec globoko klanjal. ,,Pred nekaj urami so prišli v mesto iz neke daljne dežele na Vzhodu čudni tujci. Povsod sprašujejo po nečem, kar je popolnoma neverjetno."
„Po čem, reci mi, po čem sprašujejo!"
..Sprašujejo po novorojenem judovskem kralju!"
„Kaj praviš,kaj, kako?" Kralj je zgrabil vohuna za vrat in ga besno tresel. „Si rekel, da iščejo novega judovskega kralja?"
,,Tako je, gospod!"
„In to zvem jaz šele sedaj, prekleti pes!" se je trinog penil od togote. „Šele sedaj in rekel si, da so že več ur v Jeruzalemu! Čemupa polnim tvojo smrdljivo torbo z zlatom, a čemu? Podleži! Dal te bom prebičati, da se naučiš kako se vohuni za Heroda!"
Vohun je preplašeno onemel. Herod je zamolklo stokal, se spet
zrušil na stol in tulil s pretrganim glasom: „Nov kralj!" Vzel mi bo prestol in me uničil!"
,.Nobene nevarnosti ne vidim, gospod!" je skušal Nikolaj pobesnelega pomiriti. ..Nekoliko bolj vroči so ti vzhodnjaki, ljudje, ki sanjajo ob belem dnevu. In da govorijo o novorojenem kralju? O otroku torej! Šele ko dozori v moža, ti lahko postane nevaren. Takrat pa —.“
,,Kaj, takrat pa? Zakaj ne poveš do konca?" je kralj pihal od jeze nad tajnim svetovalcem in ga s krvavimi očmi prebadal. „Menda si hotel reči, da takrat ne bom več živel? Hočeš reči, da me smrt že tako in tako grabi za vrat. Da ne skrivaš tudi ti zastrupljenega bodala v svojem rokavu?"
,,0, da bi gospod večno živel!" je Damaščan pohitel z odgovorom. „Toda otrok ti pač ne morebiti nevaren. Če seje že res kje rodilo dete, ki ga tujci iščejo, ti to negoljenče prav gotovo ne more naškoditi. Dovolj špijonov imaš po deželi, da ga poiščejo in ubijejo, še preden bi ti mogel kaj prizadeti!"
Herod je sam zase mrko tuhtal. Končno muje pobešena spodnja ustnica vztrepetala:,,Mislim, da so pismouki v templju čvekali o nekem skrivnostnem kralju, ki da mora priti. Imenujejo ga Mesija. Da, da, tega se še dobro spomnim. V starih knjigah gotovo kaj piše o njem." Illastnoje poklical svoje sle:,.Takoj sedaj, nemudoma, sredi noči zbudite najbolj učene razlagalce Pisma: I lillela, Šammaija in velikega duhovnika Mathia. Ven! Pohitite! Ne morem več čakati!"
Kralj je nekajkrat togotno premeril sobo, da je škrlatni plašč pošastno vihral za njim, potem seje ustavil pred Nikolajem:
..Veruješ v Mesija? Vem, da si pogan. Toda morda tudi isti Platon kaj govori o njem?"
„V njegovi knjigi o državi je nenavaden odstavek," odgovori učenjak. „Tam govori Platon o res pravičnem človeku, ki bo, četudi popolnoma nedolžen, obsojen kot zločinec, da bi se tako popolnoma izpričala njegova pravičnost. Zvezali ga
bodo, bičali, mučili in ko bo prestal vse trpljenje, ga bodo križali."
Herod seje zasrepcl v Sirca, vrgel glavo vznak in po prostranih hodnikih seje razlegel krohot.
•»Zdi se, da je tvoj Platon res pametna glava,“je izbruhnil Se vedno se krohotajoč. „Čc mi ta mesijanski kralj pride v roke, se mu bo kaj lahko tako zgodilo, kakor je zapisal filozof."
Čez nekaj trenutkov so vstopili poklicani: veliki duhovnik Šammai, strog, petičen mož s tankimi, stisnjenimi ustnicami; Hillel, krotek ko golob in silno dober, ter drugi iz velikega zbora in tempeljskih šol. Ho se je Herod za silo umiril, je začel:
»V zadnjem času je veliko govor-Jenja o bodočem Mesiji. Zaradi misli nanj ne morem spati. Kaj veste vi o njem? Govori najprej ti, veliki duhovnik!"
»Pravilno so ti poročali, moj kralj!" je odgovoril Malhi a. »Čas je dopolnjen. Izrael pričakuje svojega tesija. Vstal bo iz Judovskega ljudstva, iz Davidovega rodu. Ve-*ka bo njegova slava in njegovo kraljestvo bo brez konca."
»Zanimivo, res zanimivo!" je Herod mrmral. „Potem bo on kralj?"
»Pismo ga vedno tako imenuje!" Je odvrnil Šammai in v njegovih očeh Je zažarelo slabo prikrito zmagoslavje.
»Tako, tako! Ampak poslušajte! ale moj učeni Sirec pravi, da filozof , .aton govori o nekem pravičnem.
1 naj bi ga kot sužnja prebičali in Pribili na križ."
»Platon je pogan in ne ve prav nič o obljubah, kijih je prejelo božje Judstvo!" ga je Šammai prezirljivo
zavrnil.
tem?"^6 V ®ve^m Pismu nič o
»Pač, gospod!" je prijetno zado-ne Hillelov glas. ,,Izaija govori o Pravičnem, ki kot ovca peljan v kla-Vnic° ne bo odprl svojih ust. Pa tudi ^ psalmu beremo: Prebodli so moje Stek!"11 n°^e’ vsc moJe kosti so pre-
’’T° v nobenem primeru ne velja a Mesija!" seje razburil Šammai.
»Ne smemo dvomiti, da to ni
rečeno o Obljubljenem!" mu je odločno odvrnil Hillel.
,,Prizanesite mi s tem vašim prepirom!" je Herod napravil konec njihovemu prerekanju. „Samo še nekaj bi rad vedel. Kje se bo rodil Mesija?"
„V Betlehemu!" odvrne veliki duhovnik. „To je prerok Mihej čisto jasno povedal."
,,Se strinjate vsi s tem, tudi Šammai?"
„Da, gospod!"
»Hillel?"
„Da!“
»Potem dobro, hvala vam! Lahko greste!"
Ko so odšli, so kraljeve oči nevarno zagorele. Potem je sam zase hripavo zahreščal: »Ne bo mi ušel, pa četudi do tal porušim Betlehem!"
Sirec seje zgrozil. Še nikar doslej niso besede njegovega gospodarja izražale tako zlobnega sovraštva.
Zjutraj so se vsi trije modri znašli pred tiranom, ki jih je dal že na vse zgodaj poklicati. Prekanjeno je poslušal mage, ko so poročali o zvezdi, ki se jim je prikazala, in o kraljevskem otroku, ki so se mu prišli poklonit. Sklonil seje in hinavsko dejal: »Da, da, vem! Vse čaka novega judovskega kralja. Tudi jaz ga že zelo nestrpno pričakujem. Ponoči
sem že povprašal svoje pismouke in duhovnike po njem in so mi rekli, da je v Betlehemu. Vneto povprašujte o njem in, ko ga boste našli, mi sporočite, da se mu grem tudi jaz poklonit!"
Romarji kraljeve zvezde so vzra-doščeni odhajali iz palače. Ne dolgo za tem je karavana prispela v Davidovo mesto.
Komaj da so dobro zapustili jeruzalemske zidove, že se jim je znova prikazala zvezda, svetla in blesteča kot še nikdar poprej. Obstala je nad eno izmed najrevnejših betlehemskih koč.
Magi so osupnili. Je mar mogoče, da tako težko pričakovani Mesija živi v toliki bedi? Kralj v tako revni koči? Zaupno so se ozrli v zvezdo in vstopili.
Našli so dete in njegovo mater!
Z ljubko nežnostjo je Marija držala dečka, kije že pogumno stal v njenem naročju. Toliko nadzemske miline in dostojanstvaje izražal njen obraz, da so se modrim tudi zadnji pomisleki razblinili kot jutranje meglice v soncu. Res, našli so Devico, o kateri pišejo tako njihove knjige, kakor tudi judovsko Sveto pismo. Otrok na njenih rokah pa je Kralj in Rešitelj sveta.
Pokleknili so ga in mol ili.
V soboto, 24. oktobra 1992, je bil krščen v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj MARJAN NIKOLAJ KRŽIŠNIK, sin Janeza in Nežke roj. Lovšin.
Marija je nekaj časa začudeno gledala tujce. Potem je bilo v njenem blagem nasmešku občutiti nepopisno dobroto.Prihitel je tudi Jožef, skrbni in zvesti mož, ki so mu sosedje povedali, da ima nenavaden obisk. Nekaj skobljenk se mu je zapletlo v lase in tudi delovni predpasnik je v naglici pozabil odložiti.
Ne vedoč, kaj se dogaja, je strmel v tujce. Hotel je nekaj vprašati, vendar ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Molče je stal in gledal z velikimi, začudenimi očmi.
Trije modri so prinesli darove: skrinjico zlatnikov, srebrno skodelico s kadilom ter posodo z blagodi-šečo smolo, ki ji Judje pravijo „mor“, mi pa ,mira‘.
Potem so molče, kakor so prišli, tudi odšli. Pred mestnimi vrati so si postavili šotore. Betlehemčani so se radovedno drenjali okoli nih, saj še nikoli niso videli tolikega razkošja.
To, kar se je zgodilo, je bilo preveč nenavadno, da bi lahko doumeli. Kdo sta pravzaprav ta mlada mati in njen otrok, ki se je rodil v revščini, da so ti odlični tujci iz daljne dežele pred njim upognili koleno? Kako naj razvozljajo to čudno skrivnost?
Ko je nočni mir razgrnil polja, so imeli vsi trije magi enake sanje, Videli so angela, ki seje z nebes spustil k njim in jim ukazal, naj se ne vrača-
jo k Herodu.
Po drugi poti so se odpravili v svojo deželo. Njihova srca so bila polna miru in sreče. Nič več niso pazili na plamene v ognjenem svetišču in sreče. Nič več niso pazili na plamene v ognjenem svetišču Ahu-ra-Mazde; zato pa so toliko bolj goreče pazili na čisto luč, kije zasvetila v njihovih dušah, in na ogenj ljubezni do kralja, ki so ga bili našli.
ETIKA in MORALA
.
MARKO KREMŽAR
Sobota, 7. novembra 1992 v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. ZOFIJA MARIJA MAROLT, hči Pavla in Lilijane roj. Bohinc, prejme sv. krst.
Medtem ko ima ,,moralnost" verski, to je transcendentalni prizvok,
,.etika", ki pomeni na videz isto, nima tega naglasa. Ateist more govoriti o etičnosti. O moralnosti pa brezverec ne bi vedel dosti povedati iz lastnega izkustva, čeprav ni redko, da tudi ljudje brez vere moralizirajo.
Gre za dva sorodna, a ne enaka pojma. V obeh primerih gre za dejanja, opustitve, namere in navade vodnosu do dobrega in do zlega. Vsa področja človekovega delovanja so predmet morale in etike, vendar ima morala globlji pomen, kajti dotika se človekovega bistva in njegovega končnega smisla in ne le primernosti posameznih dejanj.
Vprašanje pornografije, na primer, obravnava etika s stališča kulture in svobode, medtem ko gleda morala na isto vprašanje s stališča nravnega reda ter objektivne škode. Dejanje, ki je moralno slabo, bo imelo zle posledice ne le za posameznika, marveč zaradi človeške občestvenosti tudi za širši krog družbe.
Tako etika in še v večji meri morala morala biti predmet vzgoje, Čeprav ima človek v sebi prirojen osnovni moralni zakonik, je mogoče misliti o družbeni rasti in resničnem napredku le tam, kjer se ta moralni temelj stalno izpolnjuje. Človekres ni popolnoma slab, a tudi ni angelsko dober. Truditi se mora vse življenje, da krepi v sebi dobre lastnosti in obvladuje slabe. Pri tem odločanju za vse, kar je resnično, dobro in lepo, potrebuje pomoči. Ta pomoč v zgledu, besedi in dejanju je moralna vzgoja.
Pričetek vzgoje naj bi bil v družinskem krogu. V tem okolju, ki temelji na ljubezni, otrok najlaže razume in sprejme potrebo po obvladanju in omejitvah pa tudi spoznava razliko med dobrim in slabim. Država, ki ni vir ne etike in ne morale, lahko pri vzgoji staršem le pomaga.
Seveda je prav in potrebno, da družba v različnih stopnjah in končno tudi država pomaga pri usmerjanju ljudi ketiki in morali. Sicer se lahko zgodi, da ostane sčasoma družba brez etične vsebine. Zaman bo tedaj tožiti nad neodgovornimi politiki, brezvestnimi podjetniki, površnimi delavci ter podkupljivimi uradniki. Dolžnost države je skrbeti za splošno blaginjo. Pričetek blaginje je odločanje za dobro, kar pomeni, da sloni blaginja na osebni morali.
Meditacija pisatelja ZORKA SIMČIČA na Misijonski proslavi (17. oktobra 1992), posvečeni stoletnici rojstva misijonarja Jožeta Kereca
JOŽKA KERECA TRI LEKCIJE
Marsikaj smo o njem zadnje čase brali, marsikaj še bomo. Toda danes in tukaj bi sc radi za nekaj minut ustavili ob ton, kaj nam pove ta preprosti prekmur-ki fantič, ta tako kmalu zrel mož, ta brez dvoma za Baragom in Knoblcharjcm naš največji — a celo mnogim med nami —premalo znani misijonar?
V nekaj minutah sc o nekem človeku nedš dosti zvedeti, kaj šele ga spoznali in vendar... Ali nam ni že tolikokrat en sam stisk roke, en sam hipen pogled v °či povedal o kom več kot pa dolga razmišljanja? In — kakor pravimo — ali ni dovolj poskusiti žličko morske vode, da vemo, da je celo morje slano? In tako bi sc mi danes pri človeku, ki je naPisalosvojcm misijonskem delu vrsto pisem, pisem tudi prav nam v Buenos Airesu,ustavili ob enem samem. Pravzaprav ob enem odstavku iz enega pisma.
Rilo je leta 1951. Že dvajset let je salezijanec Kcrcc misijonaril po Kilajs-k i- Kaj vse je dozi vel, ko je hodil, poučeval, krščeval! Kolikokrat so ga na poli, kakor pravi, zajele roparske tolpe, kolikokrat so mu na grlo nastavili nož, revolver na prsi, oropali. Toda potem so zavladali na Kitajskem komunisti in šele tedaj seje pričel pravi pekel.
Formalno je že obsojen, zdaj samo čaka, kdaj ga vržejo v ječo, ko piše: ••Obsodili so me. Moj največji »zločin« Je, da nisem hotel prostovoljno zapustili svojih ovčic... Nič ne vem, ka j me čaka. Kakorkoli že pride, vse sprejemam po Marijinih rokah. Če medoletfdolgoletna ječa in težko prisilno delo, tako da bom Počasi od napora izbiral, bom govoril tudijaz:»Atnavi iustitiam ct odii iniqui-talcm, proptcrca morior in cxilio«. Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zalo umiram v ječi. Če me zadene krogla, boni videl v tem svoj življenjski cilj v naj višji meri izpolnjen. Če me pošljejo v izgnanstvo, potem pa upam še kje krc-Pko poprijeti za delo v božjem kraljestvu. Ne želim si drugega, kakor da sc v vsem izpolni božja volja innemoja inda
bi mogel še k aj koristili svojim zapuščenim ovčicam..." In potem konča: „Prcden se torej nad name zgrne tema, pohitim, da Vam to usodo naznanjam in da Vas prosim duhovne pomoči za vse, kar sedaj najbolj potrebujeva (op.: misli tudi na misijonarja Majcna, ki je z njim in prav tako že obsojen na ječo...): moči, poguma, potrpežljivosti in vesele vdanosti v sveto božjo voljo... Kakor sem znal celo življenje dobro prosjačiti med našim narodom za misijone, tako sc zdaj ob koncu svoje poti poslužujem prosjačenja za mojo popotnico v večnost, ki jo bom morda potreboval. Zapuščen sem ostal, duhovniki moje škofije so vsi po ječah, samo trije so še na svobodi. In če sc tudi s temi kaj zgodi, kdo sc me bo tedaj spomnil po moji smrti? Prosim, da to storite Vi, in da daste darovati kakšno mašo za najbolj zapuščenega misijonarja, pa da misijonske prijatelje naprosite za kak rožni venec za pokoj moje duše." In zadnji
stavek, pretresljiv, kakor da bi ga pisal otrok, ki v obupu prosi in obljublja: „Molilc zame! Ko bom pri Vsemogočnem, Vam bom vse povrnil, proseč Ga za vse dobrotnike, s katerih pomočjo sem Mu gradil Cerkev med Kitajci, širil vero, reševal duše..."
Niso ga ubili. Kakor beremo v nekem pismu zdravnika dr. Janeža iz istih dni: „Novc oblasti hočejo ohraniti pred Evropo videz urejenosti ‘' (svoj„imidž‘ ‘ bi danes dejali), „svoj ,obraz", kakor lepo pravi Janež. Tik preden so Kereca zaprli, pa je ta v svoji iznajdljivosti še uredil zadeve v svoji škofiji.,,Pritisk na Cerkev je silno močan. Toda mi se drugega ne bojimo, ne preganjanj nemuče-nišlva, ampak le izgona. Pustiti ovčice brez pastirja... Najrajši bi ostal do zadnjega diha z njimi in jim pomagal pod težo križa, radi bi jim dali zgled stanovitnosti in žrtve za božjo stvar..."
Kaj! Kako to zveni, kako to poslušamo mi... danes in tukaj? Trpljenje, smrt... toda — kakšna vedrina! In mož niti ne prosi, naj gre kelih mimo njega, ne, on prosi za ..veselo vdanost v sveto božjo voljo"... Kcrcc in drugi naši misijonarji niso ob vseli grozotah, pomanjkanju in utrujenosti doživljali ne stresov, ne sunnenageov, ni jim bilo treba,.poživljajoče" hrupne muzike ne mamil, da so čutili polnost življenja.
Njegova globoka vera, zaupanje v božjo pomoč... Hkrati pa tudi: kakšna pamet v tem človeku, kakšna moč, pogum, potrpežljivost, za katere prosi Boga tudi še za naprej. Toda odkod la pamet, odkod ta iznajdljivost, odkod ta moč, la pogum, la potrpežljivost?
Ni treba študijev na Osfordu ne v Salamanki, da znaš prcd-vidcvati in da si torej moder. Dovolj je, da se—kakor pravi slovenski rek — „modri od modrega uči" , da si učljiv. Dovolj je, da imaš vernega in modrega očeta, modro in vemo mater. In Uka sla njegova starša bili.
Pogum? — Ni treba dolgoletnega vežbanja po kakšnih vojaških akdemi-
jali v Franciji ali v Združenih državah — dovolj je, da vidiš v svoji družini, pa v svoji okolici ljudi, ki sc jim ne zmajejo tla ob vsaki težavi, ljudi, ki so vklesali v grb svoje družine geslo: „Pomagaj si in Bog ti bo pomagal
Potrpežljivost ?—Oh, ni treba segati po kakšnih—danes tako „modemih ‘ ‘
—	eksotičnih orientalskih učbenikih... vse to se prekmurski fantič že v otroških letih nauči na kolenih očkovih, vse to vpija vase ob potrpežljivosti preproste slovenske matere.
Sin prekmurske dežele, rojen v skromni vasi, tako majhni, da je verjetno nihče od nas ne bi znal pokazati na zemljevidu Slovenije, rojen lam v neki „Proscčki vasi", in vendar v kraju, v katerem se porajajo — včliki ljudje.
Kaj nam ta človek, katerega stoletnice rojstva sc danes spominjamo, lahko pove? Ali nam more ta človek „iz starih časov" povedati kaj sodobnega, modernega?
Pa še kaj vse sodobnega, aktualnega!
„Hočeš res živeti, bogato živeti?" nas sprašuje. „Živi za druge!" To ne pomeni, ne imeli sebe rad, saj je ravno prava ljubezen do sebe, kakor nas uči Kristus, mera pravilne ljubezni do drugega. Toda potem — ne vrti sc okoli samega sebe! Živi za druge, pa boš — celo ob vsem trpljenju, ki ga doživljaš
—	v sebi miren.
Kaj še nam pove la tihi človek?
Kcrec ne bi postal misijonar, če mu oče in mati ne bi predala globoke vere pa seveda tudi spoznanja, da „kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel?" in torej zavesti, da je treba tudi vero, iz katere živiš, posredovali drugim. Toda Kerec tudi ne bi postal tak tih heroj, ko bi njegova oče in mali sodila, kakor danes slišimo na vsakem koraku, kdaj celo med kristjani: „Ah, saj je vseeno!" Samo za primer: Kcreccvi so živeli (smo na prelomnici stoletja in v stari Avstriji) v versko mešanih krajih: tam živijo katoličani, evangeličani pa tudi mnogi zgolj na neko laično moralo oprti nemški Avstrijci. Toda Kcrcccv oče in mali nista rekla: „No, saj je vseeno, kaj je kdo, važno je, da je mir." In Kcreccvi so živeli v krajih, kjer sc je govorilo nemško, madžarsko in slovensko. Toda Jožkova ata in mama gotovo nista rekla: „No, saj je vseeno, kako govorimo, saj
je vse jezike ust varil Bog..." Ne. Kerec pri 60 letih ne bi bil zmožen reči: „Ne bojim sc mučcnišlva, ne bojim sc smrti!", če bi starša bila pripadnika „ vseenosti". Relativizacija vsega, vseh vrednot, tudi naj večje — Boga samega—sc v življenju ne prične s kakim pompoznim javnim odpadom, ampak s tako „ vseenostjo" ob vsakodnevnih, na prvi pogled „drobnarijah "...
Samo kadar človek spoštuje vse, ostaja pa zvesto pri pri svojem, lahko pride do resnične moči, do pravega poguma, do mirne heroične potrpežljivosti.
Pa še eno nadvse aktualno lekcijo nam daje Kerec.
Danes sc ponovno govori o nekih internacionalah in pa o univerzalizmu. In kaj na prvi pogled bolj univerzalnega, kakor zapustili svojo domovino in oditi na tuje, govorili v tujem jeziku, živeti in umreti za druge drugje? Vendar iti v misijone, ne pomeni, zapustiti svojega. Telesno, da. Dovolj pa je prebirati življenjepise velikih misijonarjev, da vidimo, kako si ti niso spdrc-zali korenin. Mar so misijonarji s sv. Mo-destomna čelu, z njim, ki je prinesel luč vere tudi našim prednikom, pozabili na svojo Irsko? In sveti Ciril in Metod nista ljubila še naprej svojega rodu?
Danes, ko je utopija komunističnega univerzalizma zgrmela na tla, sc porajajo novi univerzalizmi in ti kdaj celo za videzom iskanja neke globlje, resničnejše religioznosti. Kaj naj bi nam ob lem dejal Kerec?
Želite odgovor?
Zakaj ne gremo ponj... k ekstremu?tl Kristusu samemu! —
Da, Kristus je prišel odrešit ves svet, Kristus je dejal:, Pojdite in učite vse narode...,
Kristus je dal življenje za vse ljudi. Toda ko je vstal od mrtvih, ali
sc je morda prikazal rimskemu cesarju? (kakšen impakt bi to bil! Kako bi — po našem seveda — to pripomoglo uspešnejšemu širjenju vere!) Marše je prikazal mottcccm v Atenah, ki so prav v listih časih, v tisti „mistično-rcligiozni etapi" čakali nekega odrešenika? Mar se je prikazal vsaj Pilatu, ki bi tako v hipu razumel „Kaj je resnica?" — Ne! Prikazal sc je svojim, preprostim rojakom.
Kristus je dal življenje za vse in Kristus je kdaj občudoval celo druge bolj kol svoje sorojake — pomislimo samo na zgodbo o rimskem stotniku („takc vere nisem našel niti v Izraelu..."), toda ko sc zjoče, on Bog-člo-vek, se zjoče nad... Lazarjem, svojim rojakom. Kar berimo! Marše je Kristus zjokal nad Atenami ali nad Rimom — ko bi sc nad marsičem v Rimu lahko zjokal —? Ne! Zjokal sc je nad svojim Jeruzalemom. On, ki je prinašal „novi Jeruzalem", edino univerzalnost!
In ni nobenega paradoksa in še manj
V soboto, 5. septembra, sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši LUČKA KREMŽAR in tržaški rojak ALEKSANDER DE LUISA. Čestitamo!
Veruj v enega Boga!

FRANC BOLE

•	Bog je to, kar človek postavi v svojem življenju na prvo mesto, kar mu postane merilo za vsa dejanja, čemur jepripravljen marsikaj žrtvovati.
•	Mnogim sodobnikom je bog denar, drugim spolnost, spet drugim oblast, lepo stanovanje, račun v baki, vikend ipd.
•	Mi verujemo v Boga, ki seje razodel v Stari zavezi kot Bog Abrahama,
Izaka, Jakoba.
•	Na edinstven način pa se nam je Bog razodel in približal v Jezusu Kristusu, našem odrešeniku.
nelogičnosti, če je besedo: „Ako pa kdo ■ta svoje in zlasti za domače nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika' ‘ izrekel... kdo? Sam oče misijonarstva, največji univerzalist, sveti Pavel.
Do univerzalnosti se ne pride s preziranjem ali celo z ubijanjem posamičnosti.
Nekoč bodo morda tudi o Baragu, Knobleliarju pa tudi Kcrccu in drugih izhajale knjige, pa „videos“, ki bodo kazali njihove ,,avanture". In našim mladim ne bo treba izposojenih, izmišljenih impaktov, ki samo od zunaj in za hip dregnejo v kdaj prenasičena telesa in možgane, spoznali bodo naše ljudi; resnične junake, ki hodijo po daljnih tujih krajih dan za dnem, ki obiskujejo bolne in umirajoče, videli bi naše ljudi, hi samevajo leta po ječah, ki po ječah preživljajo več časa na kolenih kakor pa ležč na kamnitih tleh... fant, dekle, to ni TV! To je realnost! To je božja resničnost, to je božja zgodovina.
Tudi — slovenska zgodovina.
•Monsignor Jožko Kcrcc, apostolski administrator." Kako svečano to zveni in kako... pretresujoče, ko veš, da ic ya tem naslovom bil reven, zapuščen, za duše bližnjih umirajoči misijonar. Kdaj obupan, ko je kdaj tudi on „upal Proti upanju", pa hip zatem spet iskal *.veselo vdanost v božjo voljo..."
Nebi rad končal le meditacije, ne da hi sc ustavil ob preprostem verzu, ki ga N pred leti napisal neki drugi naš misijonar, oče Vladimir z Japonske. On je v tisti pesmi sicer pel o mučeništvu deset-tisočev junakov, katerih sc vsakega ju-nija spominjamo, toda listi zaključni Vcrzi veljajo tudi za vse naše trpeče misijonarje, tudi za te junake. Tudi zaradi njih smo Slovenci, kakor poje pesnik »•• .zdaj smo tudi mi včliki narod v božjem svetu..."
Majhen včliki narod. Velik ne pred FiV// ne pred Evropsko skupnostjo ne v krogu Združenih narodov, toda velik Pred Bogom. In to je važnejše. Oziro-Ma. .. naposled... edino važno. Tudi ta veličina nam je bila navržena, potem ko smo najprej iskali nečesa drugega...
Misijonar Kcrcc je že skora j dva jset ot mrtev. Toda ne molči. Samo prisluhniti mu je treba.	q
Mojzes jc vodil izvoljeno ljudsto iz sužnosti v Egipt skozi puščavo, Dokler je Bog delal zanje čudeže, šobili navdušeni nad njim in nad svojim voditeljem Mojzesom, ko pa je bilo treba v puščavi prenašati vročino, žejo in lakoto, je njihovo navdušenje hitro upadlo. Bog, kije zahteval od njih žrtve, ni bil Bog po njihovem okusu. Ko jc Mojzes odšel na goro Sinaj, da bi od Boga prejel zapovedi, se jc ljudstvo hitro naveličalo čakati na njegovo vrnitev. V drugi Mojzesovi knjigi beremo:
Kaj Bog ni
Ko jc ljudstvo videlo, da Mojzes odlaša priti z gore, seje zbralo pri Aronu in so mu reli: „ Vstani, naredi nam Boga, ki bo šel pred nami. Kajti ne vemo, kaj sc jc zgodilo Mojzesu, temu možu, ki nas jc izpeljal iz egiptovske dežele.* ‘ Aronjim jc odgovoril: „Izderitc zlate uhane, ki so v ušesih vaših žena, sinov in hčera, ter jih prinesi te k meni.“ In ljudstvo si je izdrlo zlate uhane, ki so bili v njihovih ušesih, in so jih prinesli k Aronu. Vzel jih je iz njihovih rok in prelil v zlivek in napravil iz tega zlato tele. Tedaj so rekli: „To jc tvoj Bog, Izrael, ki te jc izpeljal iz egiptovske dežele.“ Ko je Aron to videl, je sezidal oltar pred njim, potem je Aron razglasil: »Jutri bo praznik za Gospoda!" Dmgo jutro so zgodaj vstali, darovali žgalne daritve in žrtvovali mirovne daritve; potem jc ljudstvo sedlo jest in pit, nato so vstali, da so sc zabavali.
Ne imej drugih bogov
Izraclccmni bil všeč Bog, ki jim gaje oznanil Mojzes. To jc bil Bog, ki jc bil
dober, a tudi pravičen, usmiljen, toda tudi zahteven, veličasten, vendar tudi neviden. Bog po njihovih željah jc bil lesketajoče sc zlato tele: bog, ki nič ne zahteva, ob katerem so lahko »sedli jest in pit in vstali, da so sc zabavali".
Človek se od takrat ni veliko spremenil. Zlato tele še vedno privlači pohlep njegovega srca. Njegov bog jc želja po uživanju in zabavi vseli vrst.
Sodobni bogovi
Bog je to, kar človek postavi v svojem življenju na najvišje mesto, kar mu postane merilo za vsa dejanja, čemur je pripravljen marsikaj žrtvovati.
Če se ozremo okrog, kmalu ugotovimo, kaj je mnogim našim sodobnikom njih bog.
Za nekatere jc to denar. Da bi si ga čim več nagrabili, so pripravljeni storiti vse. Ni važno, če s svojimi komolci odri-nejodruge ljudi, da le pridejo do boljšega položaja, boljše plače! Vsa sredstva so dovoljena!
Drugim jc bog spolnost Ni važno, če bo zaradi tega ponižal toliko človeških bitij, ki so željna ljubezni in pričakujejo ljubezni, razumevanja, opore. Uporabil bo vse zvijače, laž, izsiljevanje, zasmehovanje, da le pride do cilja. Ko sc naveliča enega partnerja, ga zapusti brez pomisleka in obžalovanja kol ožeto cunjo.
Za tretje jc bog oblast. Biti nekaj več kot drugi. Uspeti v družbi, da ti drugi zavidajo. Družiti se s pomembnimi ljudmi, s »smetano" v družbi, bili občudovan...
Za nekatere jc bog lepo stanovanjc ali račun v banki, vikend ali potovanja.
Navadno pa jc bog sestavljen iz vsega tega.
Bog — čemu to služi
Če postavimo skupini mladih vprašanje o Bogu, lahko pričakujemo najrazličnejše odgovore.
Kdo bo tudi vprašal: „Bog — čemu pa to služi?"
Resje, Bog ni za to, da bi lahko dobil dobro zaposlitev, niti zato, da bi ti pomagal pri izpitu ali da bi ti pomagal najti izgubljeno denarnico. Ni za to, da bi ti pomagal pri srečkah, niti zato, da ti dobi fanta ali dekle. Če misliš, daje Bog za vse to, potem jc tvoj Bog malik.
Bog, daleč nad oblaki
Mnogi na Boga sploh ne mislijo. Alije ali gani, življenje gre dalje. Dekleta (ali fantje) so pri roki, denarje na razpolago, želja ne manjka... Čemu misliti na Boga? Zato, da te vest svari? Zato, da se ti zbujajo v notranjosti nepotrebna vprašanja? Da postaneš žalosten, ko jc zabava na višku? Najboljši način, da prijetno živiš, jc, dana to sploh ne misliš!
Bog — sovražnik
Marsikdo zasovraži Boga, ker si ga predstavlja kot sovražnika. Zapira mu vrata, se ga izogiba kol tatu. Predstavili so mu ga kot strogega sodnika, nadležnega policaja, sitnega izterjevalca dolgov. S takim jc bolje ne imeti posla, Včasih se ga boji, ker jc ta Bog vedno pripravljen spomniti ga na njegove grehe iz preteklosti, na sedanje dolžnosti in bodoče kazni. Takega Boga jc bolje srečati čim redkeje.
Bog, ki ga ni
Drugi so še bolj temeljiti. Boga so ustvarili ljudje, pravijo, zato, da bi izže-mali denar od revežev, da bi sc čutili bolj vame, da bi preprečili revolucije. Izmislili so si ga duhovniki, da bi imeli oblast nad preprostimi verniki. Toda sodobna znanost jc odkrila, kako je nastal Bog in ga več ne potrebuje. Bog jc bil dan za tolažbo tistim, ki so bili izkoriščani, da bodo dosegli srečo v nekem dragem svetu. Danes so sc izkoriščani zavedi i, da morajo iskati srečo na tem svetu in nimajo več potrebe po Bogu.
Kaj Bog je
Bog ni narejen po človeški podobi. Nima brade, ni sivolasi starček, niti gromovnik, ki bi nam hotel pognati strah v kosti. Bog je nekdo, ki nas v vsakem pogledu presega. Sodobna znanost jc odkrila veliko skrivnosti narave, vemo za stvari, o katerih sc našim prednikom še sanjaloni. Razbili smo atom, prodrli v gene, spočeli človeka v epruveti. Zemeljski sateliti se že mešajo z nebeškimi. Smo podobni vesoljskim bitjem, ki so pristalana tujem planetu v velikem zapuščenem mestu. Odkrila so, kam vodijo ulice, kje so mostovi, kako deluje železnica, čemu služijo avtoceste... So s lem odgovorili na vsa vprašanja? Ne, ostane osnovnovprašanje, ki sejeporodiloprvo in bo ostalo tudi potem, ko bodo vse odkrili: Kdo jc to naredil?
Temu vprašanju ne more uiti niti človek. Kdo je naredil vso to čudovito urejeno naravo, katere delček smo odkri -li? hi ko bomo odkrili še več, bo to vprašanje še vedno ostalo odprto, vsebinsko bo še obsežnejše in še bolj očitno. Zato so ljudje vedno iskali odgovor na to vprašanje: Zakaj smo na svetu, od kod
Profesorski zbor Srednješolskega tečaja Ravnatelj Marko Bajuk v šolskem letu 1992 v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
(Na sliki vsi, razen dr. Marka Kremžarja in dr. Alojzija Starca).
smo in kam gremo? Vprašanja vredna inteligentnega bilja!
Bog Abrahama, Izaka, Jakoba
Da bi človek našel pravilen odgovor na ta osnovna vprašanja in da bi sc ne zanašal samo na svoj razum, po katerem sc Bog le delno razodeva, sc je Bog razodel po očakih. O tem nam pripoveduje Stara zaveza. To je živi Bog Abrahama, Izaka in Jakoba. Bog, ki sc razodeva v svoji očetovski dobroti, je tudi Bog Mojzesa, ki razodeva svoje veličastvona gori Sinaj v blisku in gromu. Končno pa sc je najpopolnejc razodel po svojem Sinu, Kristusu. Apostol Janez je zapisal: •»Boga ni nikoli nihče videl, edinorojeni sin, ki je v Očetovem naročju, on je povedal" (Jn 1, 18).
Že Izraelci so imeli vero v enega Boga. Prav čudno je, če gledamo z zgodovinskega vidika, kako je bilo mogoče, da je ta mali narod na prepihu dveh velikih kultur, egiptovske in babilonske, v suženjstvu pod enim in drugimi, v stalnih selitvah, lahko imel različno vero od svojih mogočnih sosedov. Vsi okoliški narodi so bili, mnogobožci z bogali-nii templji in bleščečimi kipi, ki so predstavljali razne bogove. Preprosto nomadsko ljudsko ljudstvo Izraelcev je morali biti v hudih skušnjavah, da si tudi samo kaj takega omisli. Tak primer smo videli ob dogodku z zlatim teletom. Bog pa je temu ljudstvu pošiljal dobre voditelje in gaočiščeval s trpljenjem, ko sc je oddaljilo od njegovih naukov in zakonov. Če danes filozofsko razpravljamo o Bogu, vemo, da je prvi pogoj dstega, ki naj bi bil počelo vsega stvarstva, to, da je samo eden. Če ni eden, ne morebiti pravi Bog, ker ne bi mogel biti začetnik vsega, začetnik, ki sam nima začetka. N aš razum pa zahteva prav takc-ga Boga. To, česar niso jasno spoznali mti veliki grški filozofi, je vedel že tisočletja prej ta mali narod pastirjev. Nerazumljivo zgodovinsko dejstvo vere v enega Boga je doseglo svoj višek v razodetju Jezusa iz Nazareta.
Bog Jezusa Kristusa
Za kristjane je edini resnično Bog Jczus Kristus. Krščanski Bog ni Bog, ki Bi bil iz.vcn človeške zgodovine, nad njenim dogajanjem, ampak „učlovcčc-
ZAKRAMENTI —
znamenja božje prisotnosti med nami
•	Jezus nam je zagotovil svojo navzočnost med nami na zemlji z besedami:,.Vedite pa: jaz sem z vami do dovršitve sveta."
•	Krščanske skrivnosti, ki nas povezujejo s Kristusom, so sveti zakramenti.
•	Vsakdo, ki hoče biti deležen Kristusovega odrešenja, se mora povezovati z njim po zakramentih.
Kakšen pomen ima danes hoditi v cerkev k maši, k obhajilu, moliti, iti k spovedi, dati krstiti otroke, pripraviti jih na birmo, poročiti se v cerkvi...? Mnogi to delajo iz navade: Moji starši so tako delali in jaz bom tudi. Drugi zato, ker so jim všeč ,.ceremonije", sveče, ki gorijo, petje, igranje orgel, slovesnost... Drugi zopet čutijo v sebi potrebo po stiku z Bogom. Kaj so pravzaprav vsi ti obredi, ki se jih udeležujemo. Da bi bolje razumeli, kaj prejemamo, bomo letos na straneh naše revije obravnavali zakramente.
ni" Bog. To je Bog, ki je prisoten, ki sc razodeva, ki sc želi posredovati po ljudeh. Kristjani verujemo, da je Jezus iz Nazareta vrhunec tega zgodovinskega razodetja Boga, in verujemo, da je Bog, ki se je razodel v Kristusu, posredoval vsakemu človeku besedo odrešenja.
Z izvirnim grehom je na svet prišlo sovraštvo, trpljenje in smrt. Ta nered v človeku ne prihaja od Boga, ni bil v njegovem načrtu. Človeku so sc razen vprašanj, čemu je na svetu, odkod prihaja in kam gre, pridružila še mnoga druga temeljna vprašanja: zakaj je na svetu trpljenje, zakaj so krivice, sovraštvo, zakaj smrt, če človek po naravi teži k sreči, ljubezni, veselju, ki naj bi ne imelo konca? Kako premagali, kar je temnega v človeku? Na ta vprašanja nam je odgovoril Jezus.
V	Jezusu je ljubezen premagala sovraštvo, življenje je premagalo smrt, milost je zmagalanad grehom. Po Jezusu nas Bog vse naredi za brate. Po njem smo vsi povezani z istim ciljem, brez razlike v barvi kože, jezika, razrednega položaja ali gmotnega stanja.
V	zadnji svetovni vojni smo usodno izkusili, kam pripelje čcščcnjc lažnih
Kristus še živi
Ko govorimo o Kristusu, si mnogi predstavljajo izrednega človeka, ki je živel pred 2000 leti, učil čudovit nauk o ljubezni med_ Bogom in ljudmi ter ljudmi med seboj. Človek, ki je trdil, da je božji Sin, eno z Očetom, torej Bog. Zaradi teh ..bogokletnih besed", dase je delal Bogu enakega, je bil od judovskega velikega zbora obsojen na smrt. Umrl je, potem ko je tri ure visel na žebljih pribit na
bogov. Za Hitlerja je bil bog oblast nadčloveka nad vsem svetom. Za Stalina in komunistične voditelje v raznih dežel ah je bil bog komunistična partija. Posledica češčenja je bila žalostna usoda in nepopisno trpljenje milijonov ljudi. To ni bila krivda samo Hitlerja, Stalina in voditeljev, podpirali sojumilijoni, kijih je njihov bog zaslepil.
Tudi danes krivi bogovi, ki jih častijo ljudje, prinašajo trpljenje in gorje za milijone ljudi. Pokoli, vojne, terorizem, krivična razdelitev dobrin, lakota v svetu... vse to so žalostne posledice češčenja lažnih bogov.
Tudi v našem malem vsakdanjem svetu sc ponavlja isto. Koliko trpljenja povzroča oboževanje denarja, oblasti, spolnosti, strasti vseh vrst našim družinam, našemu bližnjemu?
Ob tem pa vidimo, kaj vse bi lahko naredila prava ljubezen. Zgledi ljudi, kot je mali Terezija iz Kalkute, Schweitzcr, Martin Luther King, Raoul Follcrau in dmgi, nam kažejo na možnosti, kako bi sc svet lahko spremenil, če bi častil resničnega pravega Boga in ne imel drugih bogovrazcnnjcga.kotnasučiprvabožja zapoved.
sramotni les križa. Pokopali so ga, po treh dneh pa je bil grob prazen, rimski stražarji pa so pobegnili. Prikazal se je svojim učencem in videli so ga in se prepričali, da živi. ,,Mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je od mrtvih vstal" (Apd 10,41), bo rekel Peter. Štirideseti dan se je „od njih ločil in šel v nebesa" (Lk 24, 51).
Vendar za nas kristjane Kristus tudi danes živi med nami, saj je rekel: „Vodi-te pa: jaz sem z vami vse do dovršitve sveta (Mt 28, 20). S tem Kristusom, ki danes živi med nami, smo povezani na poseben , ..skrivnosten" način. Tem krščanskim skrivnostim, ki nas povezujejo s Kristusom, po njihovem latinskem imenu pravimo zakramenti.
Kaj so zakramenti?
Ljudje se v vsakdanjem življenju neštetokrat poslužujemo znamenj. Ce pokimamo z glavo, je to prtitrdilno znamenje za „da". Pri javnem glasovanju dvignemo roko, če se s predlogom strinjamo. To je znamenje za naš pristanek. Zastava določenih barv z določenim zaporedjem in obliko je znamenje te ali one države. Črke, ki jih pišemo, so znamenja za posamezne glasove. Prometni znaki na cesti so znamenja za predpise ali stanje na cesti. Znamenje ne pomeni tega, kar dejansko je, ampak neko drugo stvar, namesto katere je. Dvignjena roka ne pomeni roke, ampak pristanek, obrnjen trikotnik na cesti ne pomeni
trikotnika, ampak predpis, da nimaš prednosti, rdeč krog ne pomeni kroga, ampak prepoved vožnje itd. Simbole uporabljamo zlasti tedaj, ko se to, kar hočemo povedati, ne vidi. Kristus je hotel nevidne dobrine, ki nam jih je zaslužil s svojo smrtjo na križu, ki jim pravimo milosti, približati z vidnimi znamenji. Tem znamenjem pravimo zakramenti. Na kratko lahko rečemo, da so zakramenti vidna znamenja nevidnih milosti. Dodati moramo še, da so to znamenja, ki jih je postavil Jezus sam neposredno, ko je apostolom naročil, kako naj jih delijo (krst, obhajilo), ali posredno, tako da je naročil apostolom, da jih delijo, in pa tudi kako. Cerkev ne more spremeniti števila in bistva zakramentov. Zakramenti so znamenja božje prisotnosti med nami. Vsakdo, ki hoče biti deležen Kristusovega odrešenja, njegovega življenja, se mora povezati s Kristusom po zakramentih. Jezus je govoril: „Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu. Zakaj brez mene ne morete ničesar storiti" (Jan 15, 5). „Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni" (Jan 15, 4). Na to trto smo vcepljeni po zakramentih.
Po zakramentih Kristus posvečuje vse naše življenje
Jezus je dobro poznal človeško naravo in zato je hotel po zakramentih
posvetiti vse naše življenje, vse najbolj važne dobe, dogodke in potrebe življenja.
Prvi dogodek je človekovo rojstvo, brez njega ni nobenega drugega ,,dogodka". Prvi ,.dogodek" za kristjana je rojstvo za nadnaravno življenje, vcepljanje na Kristusa kot trto. Brez zakramenta krsta ni božjega življenja v nas in ne moremo prejeti nobenega drugega zakramenta. Zato je krst prvi in osnovni zakrament. Brez hrane pa na novo nastali organizem ne bi mogel ostati pri življenju. Ko je organizem dovolj razvit, se mora sam naprej hraniti, sicer umrje. Tudi kristjan, ko pride kot otrok k razumu, se mora najprej hraniti, da ostane pri nadnaravnem življenju. Ta hrana je evharistija (obhajilo) in evharistična daritev (sv. maša), ki je osrednji zakrament, v katerega so usmerjeni vsi drugi zakramenti. Ko otrok postane polnoleten, sprejme nase vso odgovornost in naloge ter pravice, ki mu kot popolnemu človeku pripadajo. ..Polnoletnost" vere, polnopravna vključitev v Cerkev in versko občestvo daje zakrament svete birme. Kristjan pa je kljub svetosti svojega poklica še vedno slaboten in nepopoln ud skrivnostnega Kristusovega telesa. Človek mora očiščevati svoje telo, ga zdraviti, če je bolno, tako se mora tudi kristjan očiščevati in zdraviti v zakramentu odpuščanja ali spovedi. Lepše kot beseda spoved, ki smo jo dosedaj uporabljali, označuje ta zakrament beseda pokora ali sprava. To je torej zakrament sprave s Kristusom in brati. Nekatere naloge v našem življenju so še posebej važne za vso skupnost. Človeški rod se ohranja in raste v celicah, ki jim pravimo družine. Odločilna vloga družine tudi za rast verskega občestva je posvečena z zakramentom sv. zakona. Po njem prihajajo na svet novi bodoči člani Cerkve. Obstaja še ena pomembna služba za vso Cerkev: služba delivcev božjih skrivnosti. To dejavnost posvečuje zakrament mašniškega posvečenja. Človekov delež je tudi trpljenje, ki je posledica izvirnega greha, in kot najvišja njegova oblika smrt. V teh preizkušnjah Kristus podpira kristjana z zakramentom svetega maziljenja. Kristus nam je torej podaril sedem zakramentov. To je sedem kanalov, po katerih nam dotekajo posebne milosti, ki jim pravimo tudi zakramentalne. Te milosti niso dane samo posameznikom, kot neke vrste privatna lastnina, ampak so kot življenjski sok, ki kroži po vsej trti in ji daje rodovitnost. Ta vinska trta je Kristus kot nevidno ali mistično telo. To skrivnostno ali mistično Kristusovo telo je pravzaprav Cerkev.
Vidno znamenje nevidne milosti
če bi ne bilo tega vidnega znamenja nevidnih milosti, ki nam jih daje živi Kristus, bi ne vedeli, kdaj in kako se nam te milosti podeljujejo. Vedno bi bili v dvomih, ali smo jih prejeli ali ne. Vidna znamenja, ki jih pri zakramentih uporabljamo, so potrdilo in zagotovilo za to, kar se nevidnega dogaja. Znamenja pri zakramentih, kot smo v začetku dejali, niso to, kar se na zunaj vidi, ampak so razpoznavno sredstvo za to, kar se nevidno dogaja. Pri posameznih zakramentih so različna. Sestavlja jih namreč reč (snov), ki jo uporabljamo (to ni vedno nekaj materialnega), in besede. Pod »besedo" razumemo besede, s katerimi se zakrament podeljuje. Pri krstu je reč voda, besede pa: ,,Jaz te krstim..." Pri oirmi je reč olje (krizma) in beseda to, kar delivec izgovarja. Pri evharistiji je reč kruh in beseda posvetilne besede itd.
Delivec zakramentov
Prvi delivec zakramentov je Kristus ®am, ker iz njega izvirajo vse milosti. Yjdni delivec zakramentov je lahko samo človek. Razen pri dveh zakramentih je to duhovnik (ali škof, ki ima polnost duhovniškega posvečenja, duhovnik ne more Posvetiti duhovnika, škof pa lahko duhovnika in duhovnika v škofa). Zakrament krsta lahko podeli vsakdo, ker je to prvi in najbolj potreben zakrament. Seveda morajo biti za to razlogi, sicer je podelitev nedopustna, veljavna pa vseeno, zakrament svetega zakona si podelita zaročenca med seboj in je duhovnik le uradna priča, ne pa delivec. Za veljavnost zakramenta se zahteva, da mora delivec imeti namen storiti tisto, kar dela Cerkev ob delitvi tega zakramenta.
Veljavnost zakramenta ni odvisna od vrednosti ali nevrednosti delivca. Nevreden delivec zakramenta sicer greši, zakrament pa podeli vseeno. Če bi ne tako, bi nikdar ne vedeli, ali smo zakrament prejeli ali ne.
Neizbrisno znamenje
Nekateri zakramenti podelijo prejemniku poseben pečat, ki mu pravimo "Krišno znamenje. Te zakramente ..ko človek prejme samo enkrat v živ-jenju. Ti zakramenti so: krst, birma in mašniško posvečenje. To znamenje bo a zveličane odlika, za pogubljene pa še vecja sramota.
Kdor bi prejel zakrament živih, ki vtisne neizbrisno znamenje, nevredno, 99 preime vseeno veljavno, le da s tem
smrtno greši in bo milosti, ki jih podeljuje ta zakrament, prejel, ko zopet pridobi posvečujočo milost (s spovedjo, popolnim kesanjem), zato rečemo, da zakrament oživi.
Odprli za milost
Vredno prejmemo zakrament, če milosti ne postavljamo ovire. Ločimo zakramente mrtvih, to je takih, ki so na duši mrtvi, ker so v smrtnem ali izvirnem grehu in zakrament podeli posvečujočo milost. Taki zakramenti so krst, ki odpusti izvirni greh in tudi osebne grehe, za tiste, ki ga prejmejo v odrasli dobi. Zakrament sprave, ki ima prav ta namen, da nam vrne posvečujočo milost, če smo jo izgubili, in zakrament maziljenja, ki nam tudi odpusti grehe, če se jih ne moremo spovedati. Za vreden prejem teh zakramentov se zahteva kesanje. Za ostale zakramente se zahteva stanje posvečujoče milosti (da jih prejmemo brez smrtnega greha na duši) in zato jih tudi imenujemo zakramente živih (na duši).
Velikokrat kristjanom, ki pogosto prejemamo zakramente, očitajo, da so „še slabši od tistih, ki jih ne prejemajo". Po večini so take trditve neutemeljene. Velikokrat pa se upravičeno sprašujemo, zakaj tako vzvišeni zakramenti, kot obhajilo in spoved, bolj ne delujejo na tiste, ki jih pogosto prejemajo, na nas same. Zakaj se bolj ne poznajo milosti, ki
po teh zakramentih pritekajo? Krivda gotovo ni na Kristusu, pač pa nas samih. Lahko si predstavljamo posode različnih velikosti. Prva je lahko velika in široka kristalna čaša, druga je manjša, tretja še manjša in končno tudi taka, ki ni večja od naprstnika. Zamislimo si, da Kristus vliva v vse te čase zakramentalno milost. V prvo bo lahko veliko nalil, predno bo polna do roba, v drugo manj, zadnja pa bo že po nekaj kapljicah polna do vrha. Tudi če še vliva, bo vse šlo čez. Ni odvisno od tistega, ki vliva, da posodica ne prejme več, temveč od posode, ker je premajhna.
Če se na prejem zakramentov ne pripravimo, če svoje duše ne razširimo, potem Kristus vanjo ne more vliti vseh tistih milosti, ki bi jih lahko bili deležni in bi se poznale tudi v našem vsakdanjem življenju. Če sebičnost, površnost, malomarnost manjšajo našo sprejemljivost, se Kristus zaman trudi, da bi nas obogatil. Potem ne smemo reči: ,,Saj je vseeno, če prejemam zakramente ali ne, saj se nič ne pozna!" Odstraniti moramo oviro, ki je v meni samem.
Toliko bolj velja to za zakramente, ki jih prejmemo samo enkrat v življenju. Pri drugih zakramentih se lahko tolažimo, da se bomo drugič bolje pripravili, pri teh pa ne. Ker pa vsak zakrament podeljuje milosti, ki jih je Kristus namenil prav za tisto nalogo, za katero je tisti zakrament postavil, so te milosti za vedno izgubljene!	#
Rast XXI. na grobišču Dol pri Hrastniku, kjer je prisostvovala sv. maši, verjetno prvi na tem kraju, ki jo je daroval župnik Janez Rihar.
Postopek za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta
Nadškof Šuštarjc na predlog salezijanskega inšpektorja mag. Stanislava Hočevarja in s privolitvijo Slovenske škofovske konference v nedeljo, 27. septembra, v Šentrupertu na Dolenjskem, slovesno razglasil odlok o začetku uradnega postopka za priznanje mučeništva Lojzeta Grozdeta. Slovesnost, ki so sc jc udeležili tudi salezijanski vrhovni predstojnik Eugenio Vigand iz Rima, trebanjski dekan Janez Petek in številni dekanijski in salezijanski duhovniki, se jc začela na pokopališču ob grobu Lojzeta Grozdeta. Inšpektor Hočevar jc predsla vil Grozdeta kot vzornika mladine, nadškof Šuštar pa jena njegov grob postavil prižgano svečo. V župnijski cerkvi je nato sledila slavnostna akademija in slovesno somaševanje.
Lojze Grozde, zgleden katoliški dijak in član dijaške Katoliške akcije in Marijine kongregacije, jc L januarja 1943 na Mimi umrl mučeniške smrti. Nad njim so sc grozljivo znesli komunisti, krajevni naprotniki vere in Cerkve. Pokopan jc na pokopališču v Šentrupertu.
Za poslulatorja je nadškof imenoval dr. Janeza Jenka, za pravdnika mag. Rudija Borštnika, za notarja Francija Šenka in za delegata ljubljanske nadškofije msgr. Zdravka Revna.
Začetek postopka jc pomemben tudi zaradi lega, ker sc z njim odpirajo vrata za nove postopke mučeništva za številne druge nedolžne žrtve komunističnega nasilja med revolucijo in po njej.
V	Duhovnem življenju bomo v letošnjem letniku ponatisnili (delno skrajšano) besedilo knjige Slovenski mučenec Lojze Grozde, ki jo jc napisal dr. Anton Strle in jc prvič izšla v Ljubljani leta 1944. Leta 1991 jc izšel v Ljubljani ponatis z obširno spremno besedo dr. Tarasa Kermaunerja.
V	Buenos Airesu jc izdala ponatis knjige Katoliška akcija v založbi Naša knjiga leta 1955.
Obisk pri velikem dobrotniku Slovencev v Argentini
Vinko Rogelj - 90-Ietnik
ALOJZIJ STARC
V kraju Josč C. Paz pri Buenos Airesu živi Vinko Rogelj, ki bo, če Bog dž, 20. januarja 1993 praznoval svojo devetdesetletnico.
Ker g a že nekaj let obiskujem, da mu na domu podelim svete zakramente, jc kaj naravno, da sem ga obiskal tudi pred njegovim velikim jubilejem. Med živ-ah-nim pogovorom, saj po časopisih še vedno spremlja naše življenje, sva prišla tudi do vprašanj, ki vzbujajo nemajhno začudenje in veliko hvaležnost.
,,Gospod Vinko, kdaj in kje ste bili rojeni?1 ‘ sem ga povprašal. „Rojcn sem bil,** tako mi jc smehljaje odgovoril, „dne 20. januarja 1903, dva dni pred mojim godom, sv. Vincencijem. Doma pa sem iz Gorenjske, iz Preddvora pri Kranju. Kot mlad fant sem bil več let pismonoša."
„Kdaj in zakaj ste prišli v Argentino?" jc bilo moje naslednje vprašanje. Gospod Vinko se jc malo zamislil, potem pa mi je dejal:
„To pa je bila čudna zgodba. Prav neverjetna! Kakor iz pravljice. Leta 1925, torej pred 68 leti, jc bila po Sloveniji velika propaganda za Ameriko. Iz Amerike, tako Severne kot tudi iz Južne, so prihajali razni agenti. Obljubljali so nam vsemogoče stvari. Nič niso pravili, od kje so. Govorili so samo o Ameriki, obljubljeni deželi. Prijavil sem sc. Mislil sem, da grem v Združene države Severne Amerike, pa so me dali na ladjo, ki jc plula v Buenos Aires."
„Kako pa jc bilo v Argentini v tistih časih?" sem radovedno povpraševal dalje. „Tcžko, težko," je pristavil g. Vinko. »Odšel sem v mesto Santa Fe, sam ne vem zakaj. V Buenos Airesu ni
Molitev za dokazni proces mučeništva Lojzeta Grozdeta
Troedini Bog!
Na priprošnjo Brezmadežne proslavi svojega služabnika Lojzeta Grozdeta, da ga bomo smeli častiti za mučenca vere in da bomo tudi mi živeli s Kristusom ter vse svoje misli, želje in dejanja usmerjali tebi v slavo, bratom in sestram v korist, sebi pa v zveličanje. Amen.
bilo dela. Šel sem po cesti in gledal okrog, če je kje kakšna mizarska delavnica. Ničesar nisem imel. Bil sem že zaskrbljen, kar mi pride nasproti neki Nemec in me pobara, če morda iščem delo. Na pojasnilo, da znammizarili.mc jc takoj povabil v svojo delavnico. Tam sem delal do leta 1928. Reči moram, da se mi jc prav dobro godilo. Bil sem zadovoljen, tudi k sv. maši sem lahko hodil, številni naši priseljenci vsega tega niso imeli."
„Kam pa ste potem odšli?* * jc bilo moje novo vprašanje.
„Iz Santa Fe sem kot mizar odšel v Buenos Aires. Najprej sem živel na Pa-temalu, kjer je bilo silno veliko naših rojakov. Leta 1930 sem sc poročil z Jožefino Lasič. V družini so sc nama rodile tri hčerke, pri eni sedaj živim. Iz Patemala sem odšel v Villa Madero, kjer sem imel mizarsko delavnico, od tam v Transradio. Sedaj pa sem že vrsto let v kraju Josč C. Paz."
»Kakšno pa je bilo vaše poznanstvo s slovenskimi duhovniki?" sem ga po-
Op.: Ko jc bilo DZ že v tisku, je g. V. Rogelj 29. novembra nenadno umrl. Gospod naj mu bo dober plačnik!
vprašal.
.,Ko sem bil v Sanla Fc in pozneje na Paternalu, ni bilo med nami nobenega slovenskega duhovnika. Kaj sc to pravi, si ne moremo niti predstavljali. V tujini, brez domačega duhovnika in v skoraj poganskem svetu! Leta 1933 je prišel g. Jože Kastelic, prvi slovenski dušni pastir. Bil sem ga zelo vesel. Vsa leta sva bila prijatelja. Njemu se moram za mars:kaj zahvaliti. Cez tri leta je prišel še g. Janez Hladnik. Taje še bolj globoko zaoral.“
„Za kaj ste Bogu najbolj hvaležni?" sem nadaljeval s svojimi vprašanji.
»Za dve stvari," mi je bistri dc-vctdcsctlctnik hitro odvrnil. »Najprej zalo, da sem v tistih letih, ki niso bila lahka, ohranil vero, nato pa, da sem imel priložnost bližnjemu pomagali. Pomagati v velikih potrebah. To pa je bilo tako. Nekega dne v letu 1947 je prišel k meni dušni pastir Janez Hladnik. Takoj mi je dejal: .Vinko, v Italiji in na Koroškem je polno naših ljudi, ki so sc umak-mli pred komunisti. Radi bi se nekje naselili. Jutri pojdiva k predsedniku države Peronu, avdienco imam že na-Prošeno. Prosila ga bova, da dovoli našim ljudem prihod v Argentino.1 Naslednji dan sva se res znašla pred državnim predsednikom. Takoj je privolil, da se lahko naseli 10.000 Slovencev, le za-firozil nama je, da bova plačala s svojima glavama, če so komunisti."
»Ali ste imeli potem še stike s Slovenci?" sem vidno hvaležen do tega dobrega moža nadaljeval z vprašanji.
»Seveda in še koliko! Velikokrat sva z gospodom Hladnikom čakala ladje. ki so pripeljavalc slovenske begunec. Iskala sva stanovanja. Nekatere dru-Z|ne sem osebno vzel v svojo hišo. Z nekaterimi sem še danes v prijateljskih °dnosih, večina pa je seveda že v večnosti."
,. »Kako pa preživljate jesen vašega življenja?" sem dobremu možu zastavil zadnje vprašanje.
»Hvala Bogu, kar lepo! Malo več Počivam, hodim po vrtu, še kaj preberem, sc pogovarjam, pa seveda tudi molim. Vsak dan sc v molitvi spominjam svoje žene, ki je bila doma iz Primorske in je z menoj preživljala vesele m težke dni. Seveda sc s hvaležnostjo spominjam naših rajnih dušnih pastirjev, tako g. Jožeta Kastelica, msgr. Janeza Hladnika, msgr. Antona Orcharja, m drugih številnih mojih sovrstnikov, ki So že v večnosti."
. »Gospod Vinko, hvala vam za vse in °bri Bog naj vas ohrani še vrsto let."
SLOVENSKI NAROD DEL ŽIVE CERKVE
ALOJZU GERZINIC
Veliko podatkov je v razpravi Cerkev in Slovenci po svetu mag. Bogdana Kolarja: Cerkev in izseljensko vprašanje, Cerkev na Slovenskem in rojaki po svetu (delo duhovnikov, škofov, redovnikov in redovnic, Družbe sv. Rafaela, tiska). Oris dela po deželah.
O Slovencih v misijonih poroča dr. Zmago Žmitek. Zgodovina misijonskega delovanja je še slabo raziskana, predvsem zaradi pomanjkanja primarnih virov. Razpršeni so po tujih arhivih, muzejih in kjižnicah. Uredništvo Katoliških misijonovjeok. 1.1935 začelo sistematično zbirati podatke. Do začetka druge svetovne vojne so »odkrili11 več desetin dotlej neznanih slovenskih misijonatjevin misijonark. Statistični pregled je izšel 1. 1939 v glasilu Duhovniške misijonske zveze Lux mundi. Dopolnjen pregled je sestavil g. Lado Lenček leta 1943. Misijonarji po neevropskih deželah po drugi svetovni vojni so zbrani v delu Cerkev na Slovenskem v letih 1971 in 1985 in v Letopisu slovenskih škofij 1978.
Obdobje dozorevanja slovenskega naroda (v glavnem 19. in 20. stoletje) obravnavajo prispevki dr. Marijana Smolika (Kulturna dejavnost slovenskih katoličanov), mag. Andreja Vovka (Oris šolske dejavnosti), dr. Franceta Oražma (Duhovnost).
Dr. Smolik navaja predvsem te stvari: Začetek šolske obveznosti, prevodi Svetega pisma, delovanje A. M. Slomška, Mohorjeva družba, Jeranova Zgodnja Danica,ustanovitev Aloj-zijevišča (1846) in Marijanišča (1876), ustanovitev Slovenske matice (1864) in Leonove družbe, revije, znanstveno delo.
Šolstvo je do konca 18. stol. bilo v rokah Cerkve. Tako tudi še po osnovnošolskem zakonu 1805 in po kratki dobi Ilirskih provinc. Po uvedbi dualizma so 1869 sprejeli zakon, po katerem je nadzorstvo nad šolstvom prevzela država. Večina učiteljstva je pri nas kmalu stopila v liberalni tabor.
Tudi Društvo sv. Cirila in Metoda, ki so ga ustanovili v obrambo pred raznarodovalnim delovanjem zasebnega društva Deutscher Schulverein, je prišlo v roke liberalcev. V Prekmurju so se madžarskemu pritisku upirali duhovniki (dr. Franc Ivanocy). Neprecenljiv pomen za vzgojo izobraženstva je imela škofijska (Jegličeva) gimnazija v Št. Vidu. Veliko so v šolstvu naredili redovniki. Z nastankom Jugoslavije je do Zakona o narodnih šolah (1929) obveljala avstrijska zakonodaja. Med spremembami v novi državi je nzy važnejša ustanovitev univerze v Ljubljani. Kot njen del je delovala teološka fakulteta. (Taje do konca gostovala v Alojzijevišču. V novem Baragovem semenišču naj bi dobila šest predavalnic in prostora za knjižnico in seminatje). Pregled šolstva se konča s tem odstavkom: »Osvoboditev leta 1945 (pravilno: Komunistična okupacija) je na šolskem področju prinesla podržav-Ijenjezasebnih šol, ki sojih vodili cerkveni redovi. Verouk je v prvem obdobju še ostal šolski predmet, vendar neobvezen, pomaknjen na zadnje ure, in k njemu so morali starši učence posebej prijaviti. Nadaljnje zaostrovanje politike novih oblasti do katoliške Cerkve in vernikov nasploh je med drugim odpravilo verouk iz šol ter leta 1952 izločilo Teološko fakultetoiz ljubljanske univerze." (365)
Iz razprave dr. Oražma: »Versko življenje je pod vplivom rasvetljens-tva.janzenizmainježefmizma zelo nazadovalo. Sredi 19. stol. se je Cerkev sama iz sebe prenavljala, v veliki meri po posameznih izrednih osebnostih, redovnih ustanovah in gibanjih." (367) Na začetku trije veliki škofje: Baraga, Wolfin Slomšek, potem Missia, Jeglič, Sedej. Redovi: frančiškani, kapucini, minoriti, križniški red, cistercijanci,
trapisti, kartuzijanci, lazaristi, jezuiti, salezijanci, kongregacija šolskih sester,uršulinke, notredamke (Uboge šolske sestre), 1.1926 v Ljubljani ustanovljene Marijine sestre. Po vseh škofijah so delovale Marijine družbe in kongregacije; podobno poslanstvo so imele bratovščine. Zelodobroje vplivalo liturgično gibanje z evharističnim življenjem, ljudske pobožnosti, romanja.
Etnologinja dr. Zmaga Kumer je prispevala Odsev verovanja v ljudski duhovni kulturi na Slovenskem. Razpravlja o poganskem izročilu, o „pokristanjenju“ šeg, o krščanskih sestavinah. Zanimiva je sklepna misel: „Morda bi kdo dejal, da je bilo verovanje rodov pred nami preveč pomešano z legendarnimi sestavinami, preveč katekizem sko naučeno in premalo dogmatično poglobljeno. Saj je že Trubar očital premalo duhovnosti in preveč čustvenosti. Vendar se zdi, da slovenskemu značaju bolj prija tdko verovanje, ki mu omogoča tuzemski, zaupen stik z Bogom, s Kristusom, verovanje v Marijino materinsko dobroto, v svetniško priprošnjo, kot pa razumarsko utemeljevanje vere v človeško nedosegljivega Boga." (355)
Dolgi epistemološki uvod v dr. Matjaža Kmecla obravnavanje „Cer-kve in slovstva" utemeljuje religiozno verovanje „na čutenjih, predstavah in premišljevanjih takoimenovanega onstrankega, ne-fizičnega, metafizič-
nega sveta". (377) (!) V tisočletju od najstarejših ohranjenih besedil ,je z redkimi izjemami vse nastalo iz potreb in pobud nabožne oziroma cerkvene vrste". (382) Med redkimi izjemami omenja avtor kot ..najbolj sistematičnega" Matija Kastelca. Dodati bi bilo njegov Nebeški cilj (1684); po J. Pogačnika oceni je to ..najbolj zanimivo, meditativno najgloblje in v tej zvrsti slovenskega slovstva najbolj izdelano delo". Naj opozorim tudi na izredno pogosto prevedeno in izdano T. Kemp-čana Hojo za Kristusom. Priljubljenost te knjige med našim ljudstvom dokazuje, kako so ljudje hrepeneli po duhovni hrani. Eden prirediteljev ..Thomasa Kempenzarija bukve" je bil Frančišek Miha Poglavec, „poleg Japlja (...) najboljši stihotvorec pred Prešernom, boljši kakor Vodnik". (Slodnjak). Književnost 19. in 20. stoletja opisuje Kmecl v širokih zamahih. V nastopajoči dobi ločevanja duhov postavlja pisec med katoliškimi literati mahničevsko napadalni klerikalizem (!), umirjeni liberalizem ter duhovnike, ki so zapa-dali v hudo religiozno, emocionalno krizo kot Aškerc, Gregorčič, Medved. Ločevanja med katoliškimi pesniki in pisatelji se nadaljujejo v dobi Države SHS, nato imenovane Jugoslavije. Kmecl zapade ob tem v zmotno gledanje ofarja (390); široki krog katoliških izobražencev seje pridružil ..združeni osvobodilni fronti"; Kocbek je z nekaterimi uglednimi krščanskimi socia-
listi zašel v vodstvo revolucionarnega delovanja. Namesto da bi avtor kot zgodovinar najostreje obsodil to izdajstvo, izreka obsodbo konservativni duhovščini (in laičnim bojevnikom za reševanje slovenskega naroda). Ti da so videli v NOB prej in bolj »komunistično nevarnost" (navednice pričajo, da za pisca te nevarnosti ni bilo), ta pasemujezdelausodnejša od okupacije in njenih posledic. Zato seje nesrečno odločilo za drugačno delovanjein s tem — v narodnozgodovinskem in političnem kontekstu — za veliko obremenitev. (390)
V navajanju močnejših pesnikov in pripovednikov je Kmecl zelo skop. Ne navede npr. Detela, Lovrenčiča, Sar-denka, Majcna, Antona in Franceta Vodnika, Balantiča samo kot žrtev tragičnih nesporazumov. V argentinskem kulturnem središču pozablja na Jurčeca, Simčiča, Papeža, drugod Javornika, Kosa idr. S Truhlarjem bi lahko odkril religioznost v Prešernu, v moderni, v našem času.
Dr. Edo Škulj prikazuje cerkveno glasbo. S pokristjanjenjem smo dobili cerkveno pesem. V dobi protestantske reforme je izšlo 10 pesmaric. Že prva slovenska knjiga — Trubarjev Katekizem —je prva pesmarica. Petelin Gallus je ustvaril dragoceno cerkveno glasbo. Pomembni skladatelji so nastopali v 17. in 18. stoletju. Prva katoliška pesmarica so bile Bratovske bukvicc Matija Kastelca (1678). Številne pesmi in pesmarice so nastale v 18. stoletju. Nova doba se prične v 19. stol, Gregorja Riharja pesmi še vedno žive med ljudstvom. V zadnji četrtini 19. stol. je nastopilo cecilijansko gibanje (Foerster, Sattner, Hribar). Izven te struje je skladal Ignacij Hladnik. Po 1903 smo v pocecilijanski dobi, katere najvažnejši skladatelj je bil Stanko Premrl. Ob njem je deloval Franc Kimovec. Na Primosrkem smo imeli Vinka Vodopivca. Ok. 1900 so se rodili Anton Jobst, Martin Železnik, Lojze Mav in izredno plodni Matija Tomc. Francetu Očku so se posebno posrečili otroški zbori. Jože Klemenčič je »razred zase". Po koncilu omenja Škulj Jožeta Trošta, Gregorja Zafošnika in Vendelina Špendova.
Članek se konča s pregledom or-glarstva.
Zadnja razprava govori o cerkveni umetnosti na Slovenskem (dr. Janez Ilofler). Prinaša mnogo podatkov, tudi
IŽNASEKRONilKEl
.liililii
Celodnevni izlet olrok ljudskih šol Velikega Buenos Airesa je bil v soboto 31. oktobra na kopališki park letalskih podoficirjev pri Ezcizi. Ob pol desetih jim je maševal Franc Šenk, nato pa so ves dan pod vodstvom učiteljskega osebja posvetili igri.
Duhovne vaje za dekleta v zavodu Marije Pomočnice v San Miguelu sobileod 30. oktobra do 1. novembra, za može pa en teden kasneje. Udeležilo sc jih je 30 deklet 'n 45 mož. Oboje je vodil dr. Lojze Kukoviča.
Občni /.bor Rozmanovega doma je bil !■ novembra.
Predavanje msgr. Aniona Ilca iz Belgije o sedanjem stanju v R usiji in delovanju Ruske misije v Bruslju je bilo pod okriljem Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši 7. novembra.
„ Kako preprečili infarkt? ‘ ‘je bil naslov predavanja dr. Marka Marina na sestanku Zveze mater in žena v Našem domu v San Justu 8. novembra; na sestanku Ženske zveze v Lanusu sta isti dan govorila dr. Jurc Rode m Franci Pavlič o oblikovanju vesti otroka m mladoletnika.
, 2. občni zbor Zveze slovenskih materin zcnajcbil4. novembra v Slovenski hiši. Za novo delovno dobo sestavljajo odbor: predsednica Pavlina Dobovšek, podpredsednica Danica Zupan, tajnica in kulturna referentka Irena Fajdiga, blagajničarka ■Sonja Vimik, socialni referentki Marta Jc-ločnik in Tončka Rožanec; v širšem odboru so Marjeta Dobovšek, Jelica Stariha, lic. Kristina Rant, prof. Marjana Vivod, lic. .erezka Žnidar, prof. Nadislava Laharnar, hc. Meta Vombergar, Pavla Kremžar, Pa-vči Eiletz, Marija Eiletz in Lojzka Dimnik; predsednice krajevnih odsekov so: za San Martfn Danica Zupan, za San Justo Marija
Casullo, za Pristavo Francka Oman, za Carapachay Helena Gričar, za Berazategui Brigita Vidmar in za Lanus Francka Jemec; duhovni vodja je prelat dr. Jurc Rode.
27. obletnico Cankarjevega doma v Berazateguiju in 7. krajevni mladinski dan so berazateški rojaki z gosti praznovali v nedeljo 8. novembra. Dopoldne je bilo tekmovanje v odbojki, ob 12 je delegat dr. Alojzih Starc daroval sveto mašo, pozdravne besede je v imenu odbora izrekel lic. Ivan Korošec, slavnostni govor je imela predsednica S D Carapachay Marija Korošec, recitirali so Lorena Kržišnik, Karina Škrbec in Ivi Korošec, ritmično vajo deklet pa je pripravila Nadja Kržišnik. Po sk upnem kosilu je bil družabni del.
Na sestanku Lige žena-mati v San Martinu je 19. novembra govorila dr. Katica Cukjati o vzgoji.
Zedinjena Slovenija in Mcdorganizacij-ski svet sta priredila tombolsko prireditev za kritje stroškov Dnevov slovenske kulture v Slovenski hiši 14. novembra.
40. zvezni mladinski dan je bil v nedeljo 15. novembra na Pristavi. Dopoldne in popoldne so bila tekmovanja v odbojki, ob 11.30 je prelat dr. Alojzij Starc daroval sveto mašo, kulturni program ob 18.30 pa je zajel govor inž. Jerneja Dobovška, podpredsednika ZS, in nastope mladine Našega doma iz San Justa, s Pristave, iz Slomškovega doma, San Martina in Slovenske vasi.
O,.Idcoligiji, politiki in vcri“ je predaval msgr. dr. Mirko Gogala na 11. kulturnem večeru SKA 21. novembra. Istočasno je razstavljal slikar Tone Kržišnik akvarele iz Slovenije.
Sklepna prireditev Srednješolskega
tečaja Ravnatelj Marko Bajuk je bila v soboto 21. novembra. Ob 16.30 je bila razdelitev spričeval, ob 17 zahvalna sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj, nato prireditev v dvorani Slovenske hiše, ki jo je povezoval Marjan Loboda. Nova ravnateljica prof. Metka Mizerit je tehtno nagovorila študente, starše in profesorski zbor, dijaki 1. letnika so recitirali Prešernovo Turjaško Rozamundo, abituricnli pa Župančičevo Dumo, v imenu abiturientov sc je zahvalila Nevenka Godec, v imenu Odbora staršev pa Majda Petkovšek. Abilu-ricnti so izdali zbornik ..Predstavljamo Argentino".
Na duhovniškem sestanku 25. novembra je govoril o svojih vtisih s potovanja po Peruju, Mehiki, Dominikanski republiki in Kubi župnik Mirko Grbec, idrijski dekan Stanko Medvešček pa o verskem stanju na Primorskem. Sestanek je bil v Longehampsu na pristavi slovenskih lazaristov.
32. občni zbor Slovenskega doma v San Martinu je bil 25. oktobra. Na njem je bil izvoljen odbor: predsednik Jože Žihcrl, podpredsednika Stanislav Župančič in Janez Marinček, tajnica Darinka Zorec, blagajnik Gregor Verbič, podblagajnik Marko Škulj, delegat Tone Možina, gospodinji Magda Petkovšek in Janika Jesenovec, kulturni referent Janez Filipič, kulturni sodelavci Anton Pavlič, Tone Podržaj in Janez Petkovšek, gospodarji Andrej Koren, Tomaž Filipič inToni Bele, športna referenta Tomaž Petkovšek in Aleksander Leber, oskrbnik dvorane Jože Skale, člani gradbenega odbora Janez Marinček, Lojze Tašner, Lojze Leskovec in Rudi Dimnik; referent za petje Tone Jerman.
Sklepne prireditve sobotnih šol so bile ob koncu novembra in v začetku decembra; po vseh krajevnih domovih so bile tudi Miklavževe prireditve.
novih. V literaturi pogrešam F. Steleta Gns zgodovine umetnosti pri Slovenci11 del Viktorja Steska. O najnovejši dobi ugotavlja Hofler: „(...) dvojnost med umetnostjo „kot takšno" in umetnostjo za Cerkevje bilo mogoče premami šele v povsem drugačnih razmerah P° prvi svetovni vojni, ko se je ob znatni vlogi simbolizma izoblikovala '■ • •) nova slovenska cerkvena umetnost v sozvočju z novo religioznostjo dobe, zaznamovane s socialnimi in duhovnici1 krizami." (420) Po komunistični okupaciji Slovenije je »umetnostna
dejavnost za Cerkev močno zastala." (422)
Knjigo poživlja 23 barvastih podob in 77 fotografij. Zelo koristni so dodani seznami: seznam škofov na slovenskih tleh in iz tistih škofij, ki so bile povezane z življenjem Cerkve na Slovenskem; seznam samostanov; literatura, imensko in stvarno kazalo, seznam sodelavcev. Priobčeni sta tudi karta starokrščanskih spomenikov in škofij ter karta samostanov pred jožefinski-mi reformami.
Za sklep iz pregovora te urednikove misli: „(...) naš narod sam (je) postal živ del Cerkve in s tem tudi nosilec njenega odrešenjskega poslanstva. (...) vernost (je) zajela vse pore življenja slovenskega človeka in je tak6 krščanstvo ves čas prežemalo misel in dejanje slovenske zgodovine."
„Naj bi pričujoče delo poglabljalo zavest o našem bogatem verskem izročilu, naj bi se iz močnih korenin bogate dediščine tudi danes in jutri razraščali vernost in duhovna moč slovenskega naroda.“	e
UVOŽENO
iz Slovenije
•	Bolj mi je bil všeč protikomunistični, kot mi je všeč pokomunistični čas.
•	Komunisti nisi sestopili z oblasti, ampak so samo vzeli zalet.
•	Tisti pri televiziji, radiu in tisku nam na mile viže dopovedujejo, da se jim je posrečilo pretentati zakone razvoja: iz včerajšnjih plazilcev so se prelevili v pokončna bitja.
•	M arikstera pot v prihod nost je tl ako-vana z žolčnimi kamni.
•	Nočem v zgodovino, dokler ne gredo nekateri iz nje.
•	V epicentru naredi potres najmanj škode.
•	Medtem ko nas etika uči, kaj vse se ne sme, nas uči življenje, kaj vse se more.
•	Trda roka ima za ozadje mehak naslanjač.
•	Častno besedo dam. — Kdo dd več?
•	Viš, kombinacija pa taka: legalizirana revščina in ilegalni milijonarji.
•	Vsi si umivajo roke, kar pa še ne pomeni, da so vsi čisti.
•Tudi kratka pamet lahko vodi državo zelo dolgo.
•	Ljudstvo pove največ, kadar mrmra.
•	Mene pa nič ne skrbi, kako bo, saj je bilo še vedno drugače, kot smo mislili, da bo.
•	Dajte mi jahto, pa bom obračal jadra po vseh vetrovih!
•	Lahko je govoriti o odgovornosti, če imaš slab spomin.
•	Nekoč smo bili siromašni, danes smo bogatejši za spoznanje, zakaj smo še naprej siromašni.
BREZ BESED
KJE JE KAJ
V letu zlatih in bisernega jubileja
- Alojzij Starc	1
Prvi obisk Slovenske Škofovske
konference pri papežu	2
Namen Apostolata molitve za
januar	2
Nadškof Šuštar papežu Janezu
Pa vlu II.	3
Janez Pavel II. slovenskim
Škofom	4
IV. generalno zasedanje Sveta
latinskoameriških škofov	6
Novo pokristjanjevanje -
Marko Kremžar	8
Božič zmeraj kontrastira -
Vladimir Kos	9
Filozofija in... čudaki
In ter Rogans	10
O dcvištvu - Kardinal
Antonio Quarracino	11
Novomašnik Toni Qualizz.a SDB	12
Bogoslužni koledar za januar	13
Malo za šalo |
Šef podjetja uslužbencem: „Ma-sikdo od vas misli, da pomeni socialno skrbstvo našega podjetja to, da ne odhajajo uslužbenci zvečer domov tako utrujeni, kot so prišli zjutraj na dclo.“ *
„Tako, tako! Prišli sle prosit za roko moje hčerke. To pot bi si bili lahko prihranili.“
„Nič hudega, saj sem imel tako v bližini opravke.1 ‘
*
Milijonar leži na smrtni postelji in vpraša župnika, ki sedi ob njem:
Božični prazniki v januarju	14
Nocoj nekje na severnem Japonskem - Praznik prižganih luči - Vladimir Kos	15
Božič v ječi - Valentin Stiicklcr	16
Zvezde kličejo -
VVilhclm I Iiincrmann	16
Etika in morala - Marko Kremžar	20
Jožka Kereca tri lekcije -
Zorko Simčič	21
Veruj v enega Boga! - Franc Bole	23
Zakramenti — znamenja božje
prisotnosti med nami	25
Postopek za priznanje mučeni-
štva Lopneta Grozdeta	28
Vinko Rogelj — 90-letnik -
Alojzij Starc	28
Slovenski narod del žive Cerkve
- Alojzij Geržinič	29
Iz naše kronike	31
Uvoženo iz Slovenije	32
Malo za šalo	32
„Kaj mislite, ali lahko rešim svojo dušo, če ubogim zapustim 10 tisoč dolarjev?"
..Zagotoviti vam ne morem," odvrne župnik, „toda poskusiti sc splača." *
„Ali smem pri vas kaditi, gospa?"
„ Kar domači bodite in naredite, kot bi bili doma."
„No, pa nič! Saj sem vajen potrpeti.11 *
Neki zdravnik sc s svojim pacientom pogovarja o Svetem pismu in pravi: „Nc morem verjeti, kar piše tam, da bi ljudje živeli po nekaj sto let."
Pacient sc mu smehljaje odvrne: ..Gospod doktor, ne upoštevate dejstva, da takrat še ni bilo zdravnikov."
DUHOVNO
ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo (dr. Alojzij Starc).
Urednik: Jože Škerbec; tehnični urednik: Stane Snoj - Ramdn L. Falcčn 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina - Registra de la Pro-piedad Intelectual N6 90.877 - Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 - Tiska: Talleres Graficos VILKO S.R.L., Estados Unldos 425 -(1101) Buenos Aires, Argentina
POVERJENIKI
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramčn L. Falcčn 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Mam, 131 A Trevlevv Dr. Toronto M6W 4C4, Canada. ITALIJA; TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzu-ta 18, 34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
Naročnina v Argentina za leto 1992: $ 55,-In izdatki za pošto: drugod U$S 55,-Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Luis Starc, Ramdn L. Falcčn 4158 -(1407) Buenos Aires, Argentina.
_________________________________/
Rast XXI. v Škofji Loki.
Abiturienti S STR MB iz Buenos Airesa so si v dobrem mesecu (od 19. julija do 23. avgusta 1992) ogledali tolik del Slovenije, da jo bolje poznajo kot mnogi starejši rojaki, čeprav rojeni še v stari domovini.


"g-jd §
|o|
2l>
?
S N |
Eš |
0) oo .5, JQ C -c
2 5°-.
™> S
<D —
| g
-S o.
d) n) : n
ta
.m; ca_
i'f
>N 0
> TJ
E o
o>c^
sl
II
>jg
p
s <5
|a S $ •=š g "S
I5-
5.«
LU 2
a«
n
4
■« ct

2
VI
1!
1=1
ll
s q-
--o
¥
Q_
§£
La Vida Espirilual
Revista mensual religiosa. Editor: Misidn Carblica Eslovena (dr. Luis Starc). Director: Josč Skerbec Ramčn L. Falcon 4158 - (1407) Buenos Aires - Argentina - Regislro National de la Propiedad Intelectual N° 90-877 Composicion y Armado: MALIVILKO - Impresibn: Talleres Grahcos VILKO S.R.L. - Estados unidos 425 - (1101) Buenos Aires - Argentina