Šaleška dolina
Rudnik lignita Velenje
TGO Gorenje
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Seja zborov skupščine
Izvsebine:
Pomen civilne zasčite stran 2 Intervju z Darjo Colarič stran 3
NNNP82
Zastavo smo si sami sošiR stran 7
leaendarni podvia prolefarceir
Šoštanj za kulturni praznik
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Šoštanj prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprtje razstave akademskega slikarja Dušana Premrla iz Tržiea. Svečana otvoritev razstave bo v soboto 6. februarja ob 18. uri v domu kulture v Šoštanju. V kulturnem programu pa bodo nastopili: moški j»evski zV. K.liren pri Gorici, de-lavska godba Zarja iz Šoštanja in Šaleški oktet.
Občina Velenje
Splošno obrambno
usposabljanje
Tudi v velenjski občini namenjajo vsako leto veliko pozornost splošnemu ob-rambnemu usposabljanju de-lovnih ljudi in občanov. Ena izined oblik tega usposablja-nja je tudi obrambno dopol-nilni pouk, in usposabljanje delovnih Ijudi ter občanov za naloge splošne Ijudske * obrambe in družbene samo-zaščite, ki ga organizira oddelek za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito pri skupščini občine.
Podobno kot lani bo tudi letos usposabljanje v vseh krajevnih skupnostih. Zače-lo se bo 8. februarja in bo trajalo do 19. marca. Zapisa-ti je treba, da so letos še posebej veliko pozornost namenili pripravi predavate-Ijev, tako da bodo predava-nja kar najbolj razumljiva in seveda zanimiva. Udeleženci predavanj se bodo seznanili z naslednjimi temami: delova-njem družbenopolitičnega in družbenoekonomskega si-stema v KS in tozdih v vojni
in drugih razmerah, oklepna sredstva in vodenje boja proti njim, mobilizacija v različnih pogojih in diver-zantsko delovanje. Pouk je obvezen za vse delovne ljudi in občane od 15. do 60. leta starosti (moški) oziroma od 15. do 60. leta (ženske). Ni pa obvezan za redne učence in študente šol vseh stopenj in vrst, izvenšolsko mladino, ki se je usposabljala po posebnem učnem programu, za razporejene v oborožene sile, enote milice, enote in štabe civilne zaščite. Seveda pa je zaželeno, da na pre-davanja pridejo tudi ti in še izpolnijo svoje znanje.
Pričakovati je, da bodo občani, ki bodo dobili vabila za obisk predavanj, resnično pokazali kar največjo odgo-vornost in seveda zavest ter se nadvse množično udeležiii predavanj in tako obogatili svoje, znanje s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Titovo Velenje
Seminarza vodstva
00 ZK
V domu kulture v Tito-vem Velenju bo jutri po-poidan seminar za sekre-tarje osnovnih organizacij ZK, ki ga je pripravil ko-mite OK ZKS Velenje in na katerem bodo obravnavali poročilo o delu občinske organizacije ZKS Velenje, v obdobju 1978—1982, ki bo predloženo bližnji pro-gramsko volilni konferenci občinske organizacije ZKS Veienje. Poročilo bo v razpravi v osnovnih orga-nizacijah predvidema do 15. februarja, sestankov pa se bodo udeležili tudi člani, ki jih bo določil komite ZKS in ki bodo pred tem sodelovali v delu seminarja za vodstva OO ZK.
Leto XVIII	Številka 5(619)	Titovo Velenje, 4. februarja 1982	Cena8din	YUISSN 0350-5561
glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva
Tehnologija v tozdu Pralna tehnika je v Gorenju med starejšimi. Zato delavci sami razmišljajo o tehničnih izboljšavah.
Januarja 393.000 ton premoga
Velenjski rudarji so prvi mesec leta 1982 nakopali 393.000 ton premoga ali 20.040 ton več, kot je bilo določeno z operativnim načrtom za mesec januar. Omeniti pa je treba, da so se prejšnji mesec nekoliko poslabšala montan geološke razmere v jami, nekaj težav pa je bilo tudi okrog zagotavljanja rezervnih delov, zato so januarski proizvodni dosežki rudarjev še toliko pomembnejši.
Pogovor o nadaljnjem razvoju kmetijstva
Kot smo že poročali pripravlja sekcija ža kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Velenje v okoliških krajevnih skupnostih pogovore o kmetijstvu. Na posvetovanjih govorijo o nadaljnjem razvoju te gospo-darske dejavnosti v Šaleški dolini, prav tako pa tudi o novem zakonu o kmetijstvu in izvajanju novosti v davčni politiki.
Prve pogovore o nadaljnjem pogovore o kmetijstvu so že opravili v krajevnih skupnostih Paka, Sentilj, Smartno ob Paki in Skorno—Flo-tjan. Jutri bo posvetovanje na Konovem, 6. 7., in 8. februarja bodo trije pogovon o nadaijnjem razvoju kmetijstva na področju Topolšice. V nedeljo bodo posvetovanja v krajevnih skupnostih Bele vode. Plešivec. Ravne, Kavče — Podkraj. Cirkovce in Gorenje. v ponedeljek, 8. fe-bruarja v Gaberku. 14. februarja pa v Zavodnjah.
Tudi preteklo leto je bilo v Šaleški dolini bogato s kulturnimi dosežki
Z lastnim znanjem do p^jg nrjznanja Kulturne skupnosti Velenje
n	r ^m m *n « k	r n »	• ■	.	«	■	M
M s * «B * i 1E V
tennicnin izboljsav
V začetku januarja so v to-zdu Pralna tehnika v tovarni gospodinjske opreme Gore-nje začeli z nagradnimi raz-pisi. s katerimi nagrajujejo delavce za koristne predloge pri izboljšanju tehnologije in racionalizacije v proizvodnji.
Delavski svet je sprejel sklep, da bodo nagradili vsak smiselni predlog z enkratno nagrado od 500 do 1.000 di-narjev, ob tem pa bodo pred-log obravnavali in nagradili tudi v skladu z obstoječim samoupravnim sporazumom in pravilnikom o inovacijski in inventivni dejavnosti.
Akcija naj ne bi bila le en-kratna, le samo v enem tozdu. Sedaj ji bodo sledili v tozdu Štedilniki, nato še v preosta-lih. To naj bi postala resnično stalna naloga ne samo stro-kovnih delavcev, temv^č vseh, ki sodelujejo v proizvodnem procesu. Zato tudi propagira-
jo to akcijo v delovnih okoljih. Natisnili so velike rumene plakate. ki vabijo delavce ob trakovih k razmišljanju. Na-slov akcije »predlagaj nekaj koristnega« že sam po sebi pove. kako priti do izbolj.šav v tehnološkem procesu. Nad-alje ponujajo delavcem že vnaprej znane probleme. oni sami in strokovni delavci pa naj bi našli koristne rešitve. To so razni prihranki v delu, pri-hranki v materialu. prihranki v času. izboljšave kakovosti. pocenitve v proizvodnji, iz-koristki strojev. manj utru-dljiv način dela, večja funk-c'jnalnost. Skratka. sleherni predlog. ki bi »odkril« nekaj. koristnega, bo nagrajen!
In rezultat po mesecu dni? V prvem mesecu je prišlo že okrog 20 prediogov. to pa še zdaleč ni vse! Vsak dan pri-hajajo nove prijave! O tem kdaj drugič več!
Osrednja proslava ob letošnjem slovenskem kultur-nem prazniku bo v Šaleški dolini v torek, 9. februarja, v domu kulture v Titovem Vele-nju. Tokrat bodo prvič podelili" priznanja kulturne skupnosti Velenje, saj so delegati te skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajal-cev v mesecu decembru lani sprejeli sklep, da bodo odslej vsako leto podeljevali prizna-nja občinske kulturne skup-nosti za posebne dosežke na kulturnem področju. Ta priz-nanja so: NAPOTNIKOVO PRIZNANJE, NAPOTNIKO-VA DIPLOMA, in NAPOTNIKOVA PLAKETA. Za pripadnost kulturnemu društvu bodo v prihodnje podeljevali Napotnikovo bro-nasto, srebrno in zlato značko.
Poleg tega bo kulturna skup-no'st odslej naprej podeljevala tudi posebno priznanje za posebne zasluge na področju kulture v občini.
Napotnikovo priznanje bo letos prejelo približno šestdeset posameznikov, diplomo pet-najst, plaketo predvidoma trije in priznanje kulturne skupnosti predvidoma štirje kulturni delavci.
Slovesno podelitev prvih letošnjih Napotnikovih priz-nanj in priznanj Kulturne skupnosti Velenje bodo oboga-tili tudi s kulturnim progra-mom. Člani Rudarske godbe Velenje in pevskih zborov Go-renje ter Svobode Šoštanj bo-do znova predstavili pod vodstvom dirigentov Ivana Marina in Cirila Vertačnika
kantato Radovana Gobca,HEJ PARTIZAN.
Občinska kulturna skupnost vabi občane, da se v čimvečjem številu udeležijo torkove os-
rednje proslave v občini Vele-nje ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Proslava se bo začela ob 19. uri, vstopnine ni.
Tudi o zaposlovanju
Danes je seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje. Delegati bodo tokrat med drugim obrav-navali osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za letošnje leto ter načrt zaposlovanja organizacij združenega dela v ob-čini Velenje. Med pomembnejše točke dnevnega reda sodi tudi ak-cijski program delovne organiza-cije EFE, ki predvideva večje kori-ščenje elektrofilterskega pepela,
tako s stališča razvoja te delovne organizacije, kakor tudi zaradi za-ščite okolja. Delegati bodo obravnavali še predlog odločbe o ustanovitvi zgodovinskega arhiva v Celju in predlog odločbe o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, obravnavali pa bodo še nekatere druge točke dnevnega re-da.
2l\5	-	Od četrtka do četrtka	Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
DO Plastika
Težave zaradi omejenega uvoza
Delovno organizacijo Plastika sestavljata temeljni organizaciji Plastični in Kovinski izdelki ter de-lovna skupnost skupnih služb. Obe temeljni organizaciji sta med sabo trdno povezani, saj se njuna pro-izvodna programa dopolnjujeta. V tozdu Plastični izdelki, kateri ima status invalidske delavnice, saj je v njem zaposlenih več kot polo-vica invalidov, izdelujejo plastične trakove in drug material za pakira-nje, v tozdu Kovinski izdelki pa avtomate za pakiranje. Skupno je v tej delovni organizaciji zaposle-nih 180 delavcev.
Lansko leto so v delovni organi-zaciji Plastika končali dokaj uspe-Sno. Ustvarili so za okoli 220 mili-jonov dinarjev celotnega prihodka. Posebej velja omeniti, da so uspe-šno prodrli tudi na tuja tržišča, predvsem na vzhodna, kjer ni pro-izvajalcev takšnih izdelkov. Tudi na jugoslovanskem tržišču so edini proizvajalci avtomatov za pakira-nje, medtem ko je še nekaj pro-izvajalcev trakov za povezovanje.
Kot poudarja direktor delovne organizacije Plastika Dragan Ro-gič, je naše tržišče, dokler niso pri-čeli s proizvodnjo v Titovem Vele-nju pred dobrimi desetimi ieti, te izdelke uvažalo in ocenjujejo, da so tako prihranili s svojo proizvo-dnjo naSemu gospodarstvu za oko-)i 4 milijarde dinarjev deviz.
Tudi to delovno organizacijo so v letošnjem letu močno prizadeli
ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki omejujejo uvoz repromateriala. V tozdu Plastični izdelki pa so pov-sem odvisni od uvoza, saj v do-movini še vedno ni proizvajalca polipropilena, ki je osnova njiho-vim izdelkom. V preteklem letu se
Direktor delovne organizacije Plastika Dragan Rogič
je ta delovna organizacija močno usmerila na vzhodni trg, kjer so uspešno razvili klirinško menjavo, manj pa so uvažali s konvertibilne-ga področja. Letošnji uvoz pa je določen na osnovi lanskoletnih ko-ličin s konvertibilnega področja in so zaradi tega močno prizadeti.
0K ZSMS Mozirje
Seminar za vodstva 00 ZSMS
Konec prejšnjega tedna je občinska konferenca ZSMS Mozirje v sodelovanju z delavsko univerzo in klubom sa-moupravljalcev pripravila dvodnevni seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS mozir-ske občine. Mladinke in mladinci so se seznanili z vlogo mladinske organizacije v političnem sistemu samoupravne demokracije, z družbeno-ekonomskim in . sa-moupravnim položajem delavcev v združenem delu in s položajem krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti delovnih
Stanovanjske skupnosti
Sporazum o razdelitvi sredstev
Predstavniki samoupravnih sta-novanjskih skupnosti občine Vele-nje Celje, Mozirje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Slovenjske Konjice in Žalec so pod-pisali preteklo sredo posebni samo-upravni sporazum o razdelitvi združenih sredstev za namene soli-darnosti v stanovanjskem gospo-darstvu za delavce, ki se dnevno vo-zijo na delo. Ta sporazum so pod-pisali z namenom, da bi zagotovili samoupravni položaj delavcem, ki. zagotavljajo sredstva za solidarnost v drugi občini kot prebivajo. Tako imajo ti enakopraven položaj pri razreševanju stanovanjske proble-matike, opravičeni so do solidar-nostnih stanovanj in do delne
nadomestitve stanarine. Sredstva za izvedbo tega posebnega samoupravnega sporazuma zago-tavljajo delavci v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in delov-nih skupnostih na področju sedeža stanovanjske skupnosti. Prelita sredstva za solidarnost se v obči-nah, kjer delavci, za'posleni v velenjski občini, prebivajo, uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lasti, za delno nadomešča-nje stanarin, za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja zgrajenega iz sredstev za solidar-nost ter za vračilo namenskih kre-ditnih sredstev temeljnim bagkam.
M. Z.
Glede na to, da je program te de-lovne organizacije izredno po-memben za jugoslovansko tržišče in da so s svojimi izdelki uspešno prodrli tudi na vzhodno področje, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo in da imajo na tem področju še velike možnosti, poudarjajo, da bi se morala vključiti v razreševanje na-stalih težav širša družbena skup-nost.
„Trenutno smo v izredno težkem položaju," poudarja direktor Dra-gan Rogič, ,,saj proizvajamo le s približno tretjinsko zmogljivostjo. Precejšnje število delavcev v tozdu Plastični izdelki smo z njihovim soglasjem napotili na dopust. V te-žavah pa je tudi tozd Kovinski iz-delki, saj tudi njihovi izdelki ne gredo v promet, ker ni plastičnih trakov. Na našem tržišču smo se dobro uveljavili in naši izdelki so nujno potrebni proizvajalcem, saj brez materiaia za pakiranje ne mo-rejo pošiljati svojih izdelkov na tržišče. Mnogo teh izdelkov je ve-zanih tudi na izvoz in smo torej mi tudi na takšen način udeleženi pri izvozu.
Povem naj še to, da nimamo te-žav s pridobitvijo deviz za repro-material. Za letoinje leto načrtuje-mo za Okoli 300 milijonov dinarjev izvoza na konvertibilno področje, precejšnja devizna sredstva pa pri-
spevajo še delovne organizacije, pri katerih smo posredno udeleženi pri izvozu. Velja še poudariti, da smo uspešno razvili klirinško me-njavo.
S težavami se srečujemo, ker je za letošnje leto omejena količina uvoza glede na lanskoletno viši-no. Mi smo lani, kot sem že ome-nil, malo uvažali s tega področja in prav zaradi tega smo se znašli v ta-ko perečem položaju."
V	delovni organizaciji Plastika upajo, da bodo v kar najhitrejšem času odpravili omenjene težave in da bodo imeli pri uvozu zaradi po-membnosti .proizvodnega progra-ma prednost.
V	delovni organizaciji Plastika delajo v izredno težkih delovnih pogojih. Prav zaradi tega so si v preteklih letih prizadevali, da bi kar največ sredstev združili za p?i-dobitev novih delovnih prostorov. Kljub temu, da so v preteklosti ze-lo dobro gospodarili, njihovi oseb-. ni dohodki niso bili visoki. Pre-tekio leto jim je uspelo zbrati sred-stva-, da so lahko pričeli z gradnjo novih proizvodnih prostorov. Naj-ugodnejši ponudnik za gradnjo je bil Brodoimpeks iz Beograda, saj sodeluje pri kreditiranju. Predvi-devajo, da bodo gradnjo končali v marcu letos.
Mira Zakošek
Paka, Šentilj
ljudi in občanov.
Posebno pozornost sO namenili razvojnim možnostim agroživilstva v Gqrnji Savinjski dolini ter z delovnimi in življenskimi možnost-mi mladih v kmetijstvu. Pozabili seveda niso na ekonomski in politični položaj v občini Mozirje in na problematiko uresničevanja sistema usmerjenega izobraževa-nja, na koncu pa so se seznanili še z nekaterimi organizacijskimi in tehničnimi vprašanji dela, v mla-dinski organizaciji.
J. P.
Temeljni kandidacijski konferenci
Prvi temeljni kandidacijski konferenci v krajevnih skupno-stih občine Velenje so bili v nedeljo v Paki (od koder je naš posnetek) in Šentilju. Na njih so spregovorili o poteku poli-tične aktivnosti v pripravah na volitve, uskladili predloge možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine, skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, za člane delegacije za skupščino družbenopolitične skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter predloge kan-didatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skup-ščine. Prav tako so obravnavali tudi evidentirane možne kandi-date za zbor republik in pokrajin, skupščine SFRJ, za družbe-nopolitični zbor skupščine SRS, za predsednika in člane pred-sedstva SRS ter možne kandidate za nosilce vodilnih in drugih funkcij v republiki.
Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela morajo biti opra-vljene najpozneje do 10 februarja.
Obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov
Pomen civilne zaščite
Kljub naporom vseh na-prednih sil za mir na našem planetu, se v svetu pojavlja-jo nova žarišča nasprotij med velikimi silami in s tem žarišča vojnih spopadov. Uporaba jedrskega orožja, ki ga imajo velesile v ogrom-nih količinah, bi lahko povzroČila dolgotrajne po-sledice za življenje na svetu sploh. Zaradi tega je vedno manjša verjetnost za spopad svetovnega obsega, ki zago-tovo ne bi minil brez upora-be jedrskega orožja.
Tako si nasprotujoče sile iščejo izhod v lokalnih voj-nah. V vseh teh vojnah uporabljajo vedno sodob-nejšo in učinkovitejšo tehni-ko od tistih iz prejšnjih vojn. Ta sodobna orožja povzro-čajo številne smrtne žrtve med ljudmi in ogromno materialno škodo na celot-nih ozemljih vojskujočih se
dežel. Tako je ne le zbrisana meja med zaledjem in fron-to. temveč se težišče žrtev in razdejanj prenaša v zaledje med civilno prebivalstvo.
Od teh nevarnosti ni iz-vzet noben del sveta, tudi Evropa ne.
Možnost izvajanja vojnih akcij s sodobnim orožjem po vsem ozemlju katerekoli vojskujočih se dežel. nare-kuje potrebo po dobro orga-nizirani civilni zaščiti. ki skrbi za zaščito in reševanje prebivalstva ter gmotnih do-brin. O potrebi in pomenu civilne zaščite v vojni. pre-pričljivo govorijo podatki o izgubah med civilnim prebi-valstvom v nekaterih vojnah v tem stoletju. V prvi sveto-yni vpjni je bilo od skupne-sa števila smrtnih žrtev 5 % smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Ta odstotek je izredno narastel v II.
svetovni vojni „na 48 %, v vietnamski voini pa celo na
95%.
Vojne nevarnosti so raz-lične: močni letalski napadi, napadi z raketnim orožjem in akcije kopenskih sil ter uničujoči učinki orožij za množična uničevanja: je-drska, kemična in biološka.
Da bi civilna zaščita lah-ko uspešno opravljala vse naloge v zvezi z zašČito in reševanjem, mora v svoji organizacijski zasnovi in usposabljanju upoštevati vse te nevarnosti. Seyeda je 'naloga civilne zaščite v siste-mu SLO tudi aktivna po-moč v vodenju oboroženega boja, saj vemo. da je oboro-ženi odpor brez podpore vsega prebivalstva pravza-prav nemogoč.
Res je. da je človek in njegova skupnost v vojni
izpostavljen največjini ne-varnostim. vendar tudi dru-ge vrste nevarnosti nam ne prizanašajo. To so različne vrste naravnih nesreč in nesreče na delovnih mestih, prometne nesreče... Torej je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Z njenim usposabljanjem za dejstvovanje v vojni jo uspo-sabljamo za dejstvovanje ob naravnih in drugih nesre-čah, z reševanjem ob takih nesrečah pa se praktično usposablja za dejstvovanje v vojni. Njena dejavnost v miru in priprave za delova-nje vojni se torej med seboj dopolnjujeta.
Zaradi čim boljšega in učinkovitejšega delovanja v primerih nesreč bomo v prihodnjih sestavkih opisali nekaj vrst nesreč in ravna-nja ob njih.
»Naš ćas« glasilo SZDL izdaja Center za informiranje. propagando in založništvo Velenje. p. o.. Titovo Velenje cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štlrinaistdnevnik »ŠA-LESKI RUDAR«. kot tehnik pa iz-haja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipo-všek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Bogdan Mugerle. Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. BorisZakošek in
Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo in uprava Titovo Ve-lenje. cesta Františka Foita 10. tele-fon (063 ) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. letna naročnina pa 360 di-nanev (za tujino 720 dinarjev).
Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka 52800-603-38482.
Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Maribor.
Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Se-kretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. šte-vilka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnegadavkaod prometa proizvodov.
PROIZVODNJA UODNE KONFEKCJJE MOZIRJE n. Sol o.
Delavski svet DSSS Elkroj
PONOVNO OBJAVLJA
prosta dela in naloge
VODJA PRODAJE
Pogoji: - VEKŠ - I. sfopnja	*
— 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati lahko imajo eno stopnjo nižjo izobrazbo. Delo zdru-žujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema splošni sektor DO 15 dni po objavi. Vse kan-didate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi.
TURISTIČNO GOSTINSKA IN PROPAGANDNA
DELOVNA ORGANIZACIJA
PAKA o. sub. o.
Šaleška cesta 3
TITOVO VELENJE
Delavski svet
PONOVNO RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DE-LOVNE ORGANIZACIJE
Kandidat za razpisana prosta dela in naloge mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovorom, izpolnjevati še na-slednje pogoje:
—	da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo komercialne, turistične ali druge ustrezne smeri
—	da ima pet let ustreznih delovnih izkušenj
—	da ima ustrezne moralne vrline in da je politično anga-žiran
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo dose-ženi sprejeti cilji DO
Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogo-jev sprejema razpisna komisija delovne organizacije v 15 dneb po objavi razpisa. Imenovanje velja za štiri leta. /
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po kon-čanem sprejemanju prijav.
Obrtno združenje Mozirje RAZPISUJE
na podlagi sklepa 10 prosta dela in naloge KNJIGOVODJE V KNJIGOVODSKEM SERVISU
Pogoji: ekonomski tehnik z dveletnimi delovnimi izkušnjami. Stanovanja ni.
Prošnje pošljite v roku 15 dni na gornji naslov.
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
K sodelovanju VABIMO
VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ, kadrovska služba, Lole Ribarja 18, 63325 ŠOŠTANJ.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za notranje zadeve Št.: 013-3/81-1
Na podlagi 16. člena zakona o volilni evidenci (Urad-ni list SRS številka 7/74) daje oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje
RAZGLAS
o razgrnitvi volilnih imenikov v času od 3. 2. 1982 do 8. 3. 1982 ter vabi vse občane, da preverijo vpise v volilnem imeniku ter pravočasno podajo svoje pri-pombe.
Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežih krajevnih skupnosti. ter v avli občinske skupščine Velenje, Titov trg 1.
Oddelek za notranje zadeve
Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982	Vsredišču pozornosti	|\*3
Predsednica RK ZSMS Darja Coiarič
Med izvoSjenimi funkcionarji naj bo čimveč mladih
Občinska konferenca ZSMS Veienje je prejšnjo soboto in nedeljo pripravila posvet za predsednike osnovnih organi-zacij mladine. ki se ga je udele-žila tudi predsednica republiške konference ZSMS DARJA CO-LARIČ.
Ob tej priložnosti smo ji postavili nekaj vprašanj. ki so povezana s trenutnim delova-njem mladih in mladinsko organizacije.
Na katera področja naj bi mladi v tem gospodarskem in političnem trenutku predvsem usmerili svoje delovanje?
D. COLARIČ: »Vprašanje sieer zahteva obsežnejši odgo-vor, v nekaj stavkih pa bi dejala naslednje: Ob naših gospodar-skih težavah moramo gotovo največjo skrb nameniti stabili-zaciji in doseganju boljših proizvodnih rezultatov. Mlada generacija lahko z aktivnim sodelovanjem pri sprejemanju in uresničevanju stabilizacijskih nalog veliko pripomore k us-pešni premostitvi nastalih te-žav. Drujga izredno pomembna naloga so bližnje volitve. V osnovnih organizacijah, občin-skih konferencah in na republi-ški konferenci ZSMS ugotavlja-mo, da je bilo med evidentira-nimi možnimi kandidati sicer zadovoljivo število mladih, žal
Darja Colarič: Imamo števil-ne možnosti za uveljavitev naših mnenj
pa je v konkretnih predlogih za posamezne funkcije ta odstotek precej manjši. To pa je slabo, saj tako izgublj^mo možnost, da bi uspešneje uveljavali svoje predloge in zamisli.
Zelo aktualna je sedaj štipen-dijska politika. Razprave o njej so nakazale števiina odprta vprašanja. Eno od njih so kadrovske štipendije. Delovne organizacije namreč vse prepo-
•gosto štipendirajo pokiice. ki jih ne potrebujejo. Za ureditev tega vprašanja se bomo morali mladi še bolj potruditi.
Naj ob koncu rečem še, da smo v času predkongresnega obdobja. v času. ko je potrebno ugotoviti. katere napake ovirajo naše delo. Ena od njih je prav gotovo premajhna skrb za inte-resne dejavnosti, še posebno, ker na drugi strani naraščata kriminaliteta in nasilništvo nied mladimi. Z boljšo organizacijo irUeresnih dejavnosti pa bi to težavo gotovo lahko omilili.«
Mladina je neaktivna ali premalo aktivna. To je pogosta kritika pa često tudi fraza, ki jo slišimo. Kaj vi sodite o tem?
D. COLARIČ: »Marsikdaj je takšna kritika objektivna, saj so osnovne organizacije, so posa-mezna področja dela, kjer se nismo dovolj izkazali. Vendar pa je tega malo. Najpogosteje je takšno. mnenje posledica naše samokritičnosti. Tudi druge družbenopolitične organizacije včasih zatajijo, vendar to raje zamolčimo. Mladini pač laže rečemo, da ni dovolj aktivna. Pa smo v zadnjem času na primer veliko naredili na po-dročju štipendiranja, obenem pa smo bili manj uspešni (tako kot tudi drugi) v delegatskem sistemu ali pri povezovanju s
pionirsktmi organizacijami. Tu nas čaka še veliko dela, nekaj usmeritev pa smo že pripravi-li.«
Je morda mladinska organi-zacija v primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizaci-jami zapostavljena?
D. COLARIČ: »V posamez-nih delovnih okoljih mladinsko organizacijo in tako tudi mladi-no, ki tu dela, ne upoštevajo dovolj. Čeprav vsi govorimo o istih težavah, je pogosto že v idejah čutiti razkorak med mlajšo in starejšo generacijo. In mlajši generaciji marsikdaj pre-malo prisluhnemo, pomanjka-nje izkušenj pa ne pomeni tudi pomanjkanje dobrih zamisli. Prav gotovo pa bo, še posebno tam, kjer mladi ne naletijo na razumevanje, potrebno dodat-no mladinsko izobraževanje, da bodo ti sposobni uveljavljati pravilna lastna hotenja. Seveda se mladinska organizacija ne sme zapirati za plotove, takšna gotovo ni deležna ne razumeva-nja ne podpore. Iskati mora poti in možnosti za aktivno sodelovanje z drugimi organi-zacijami, svoja mnenja pa mo-ramo izraziti v samoupravnih organih in organizacijah, ne pa za vogali.«
B. Zakošek
Združenje vojaških vojnih invalidov
Vključevali se bodo v prizadevanja
Preteklo nedeljo je bila pro-gramsko volilna konferenca združenja vojaških vojnih invali-dov Titovo Velenje. V to organi-zacijo je vključenih nekaj nad sto članov.
Na zadnji seji je dosedanji predsednik združenja Martin Tovornik orisal položaj v svetu in doma in ponovno poudaril, da morajo biti borci v prvih vrstah pri razkrivanju sovražnega delova-nja, Vključevati se morajo v sa-moupravne organe deiovnih or-ganizacij in krajevnih skupnosti ter s svojo dejavnostjo kar največ doprinesti za boljše delo na vseh področjih. S svojimi izkušnjami lahko veliko prispevajo k dobri organizaciji SLO in družbene sa-mozaščite. Člani združenja voja-ških vojnih invalidov so naloge s (eh področij v preteklosti dobro opravljali.
Posebno skrb so posvečali tudi svojim članom. Ostarele in bolne so obiskali na domu. Ob novem
letu so jih obdarili. Spremljali pa so tudi socialni položaj svojih članov ter predlagali, da preje-majo priznavalnino oziroma po-moč štirje njihovi člani. Prav tako so pripravili tudi sezname bolnih ter jih predlagali za klimatsko zdravljenje v zdraviliščih. Udele-ževali so se vseh proslav, ki jih je organiziral občinski odbor NOV in krajevni odbori, prisostvovali pa so tudi odkritju spomenika Edvardu Kardelju v Ljubljani. Za vse člane so v pretekfem letu or-ganizirali tudi izlet na partizanske Dobrovlje.
Na programsko volilni konfe-renci sočlani govorili tudi o'pri-dobitvi doma borcev in mladine.
Poudarili so. da je ta objekt nujno potreben, saj doslej niso imeli primernega prostpra, kjer bi delali in se sestajali. Že doslej so se aktivno vključevali v priprave za pridobitev doma, prav tako pa bodo tudi v bodoče pri njegovi ureditvi. Govorili so še o drugih
pomembnih nalogah,kijihčakajo v letošnjem letu, opozorili pa so še na nekatere pomanjkljivosti na področju delegatskega in samo-upravnega delovanja in znova zagotovili, da se bodo v prihodnje
prav tako aktivno vključevali v delovanje na teh področjih.
Na programsko volilni konfe-renci so imenovali tudi nov odbor. Za predsednika so izvolili Ivana Siršeta.	M.Zakošek
Tudi v prihodnje se bodo vključevali v delo na vseh področjih
Več kot sedemdeset predsednikov osnovnih organizacij ZSMS iz velenjske občine se je prejšnjo soboto zbralo na Dobrni na dvodnevnem seminarju, ki ga je pripravila občtnska konfe-renca ZSMS Velenje. Predavatelji so mladim funkcionarjem spregovorili o aktualnih temah kot so položaj delavcev v zdru-ženem delu, organiziranost delovnih ljudi v krajevni skupnosti, vloga mladih v političnem sistemu, ekonomske in politične raz-mere v SFRJ, gospodarska situacija v občini Velenje ter med-narodna politična situacija. Seminarja se je v soboto udeležila tudi predsednica republiške konference ZSMS Darja Colarič.
Zbiranje predlogov za priznanja OF v letu 1982
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega na-roda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva kra-jevne konference SZDL, temeljne in druge OZD, samo-- upravne interesne skupnosti. društva in družbene orga-nizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev
PRIZNANJA OF V LETL' 1982
Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organi-zacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k do-sežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične sa,-moupravne družbe, zlasti pri:
—	uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh;
—	za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil;
—	uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoeko-nomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom traj-nejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med Ijudmi in da so s svojim delom dali po-memben prispevek h krepitvi našega družbenopolitič-nega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov.
Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo po-šljite do 3. aprila 1982 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SŽDL Velenje.
Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 3. aprila 1982 predsedstvom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanje aktivno deluje.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci
SZDL Velenje
Nič nas ne sme presenetiti 1982
Več storiti za odpravljanje vzrokov
V velenjski občini so že stekle priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti 1982. Letošnja bo že tretja po vrsti in bo predstavljala nadaljevanje aktivnosti druž-benopolitičnih subjektov v priza-devanjih za nadaljnje podružblja-nje dejavnosti s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Letos bo v celotni republiki namenjena osnovna pozornost posameznim področ-jem samozaščite ob upoštevanju dejstva, da je družbena samoza-ščita osnova splošne ljudske obrambe in da z razvijanjem družbeno-samozaščitne dejav-nosti neposredno prispevamo k nadaljnjemu razvoju in krepitvi enotnega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozašči-te. Pri tej krepitvi je bilo doslej že veliko narejenega,. hkrati pa je mogoče tudi ugotoviti, da na nekaterih področjih, kljub napo-rom posameznih dejavnikov, še vedno prihaja do pomankljivosti, ki povzročajo veliko žrtev in ma-terialno škodo. Zlasti ne moremo biti zadovoljni s stanjem na po-dročju prometne in požarne var-nosti. Prav zato bo glavni cilj
letošnie akcije Nič nas ne sme presenetiti kar najširše obvešča-nje in šeznanjanje delovnih ljudi z varnostno problematiko, da bi s še boljšo organizacijo, predvsem pa z večjo odgovornostjo na po-;dročjih prometne in požarne var-jiosti. dyilne ter narodne zaščite, kar največ prispevali pri odprav-Ijanju v^rokov, ki slabijo požar-no varnost in prometne razmere. S tem pa je treba doseči zmanjša-nje števila prometnih nesreč, šte-vila žrtev, materialne škode in se-veda večjo varnost in zaščito družbenega in osebnega premože-nja.
Torej bo glavni cilj letošnje ak-cije Nič nas ne sme presenetiti v politični mobilizaciji, osveščanju in aktiviranju delovnih Ijudi in občanov ter drugih subjektov za uresničevanje nalog s področja družbene samozaščite s tem, da bo glavna pozornost namenjena prizadevanjem za zagotovitev večje prometne varnosti in požar-ne varnosti ter prizadevanjem za nadaljnji razvoj cestnega prome-ta, zlasti na tistih območjih, kjer se dogajajo hude prometne nesre-
če. Pri tem bodo posebno pozor-nost namenjali odkrivanju krši-teljev tistih prometnih pravil, ki so najpogosteje vzrok prometnih nezgod. Eno izmed takšnih skupinskih del so velenjski milič-niki opravili že konec prejšnjega meseca, ko so nadzorovali obna-šanje pešcev in kolesarjev v cest-nem ]5rometu.
Izvedenih bo tudi več primerov praktičnega izvajanja aktivnosti vseh nosilcev (organi za notranje zadeve, reševalna postaja pri zdravstvenem domu, organizacije rdečega križa, vzdrževalci cest, strokovnjaki za izvajanje stro-kovnih del --- gasilci, itd) ob upo-števanju raznih predpostavk: reševanje prometne nezgode s šte-vilnimi ponesrečenci, reševanje v primeru, da je večji snežni ali zemeljski plaz zasul vozila in pot-nike, preverjanje službe urgentne medicinske pomoči v primeru, da se je hkrati zgodilo več nesreč z velikim številom ponesrečencev itd.
Aktivnosti za zagotovitev večje požarne varnosti in zaščite druž-benega premoženja naj bi dosegel višek v tednu požarne varnosti,
ko bi z raznimi vajami prikazali dosežene uspehe. V zvezi z uresni-čevanjem te naloge bo treba se-veda v vseh delovnih in bivalnih okoljih izdelati ali izpopolniti oceno požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Na podlagi izdelanih požarno varnostnih načrtov pa bo treba v vseh okoljih pristopiti k nadaljnjemu urjenju in usposa-bljanju pripadnikov enot in sploh delovnih ljudi in občanov za pri-mer požara.
Pomembne naloge nas med letošnjo akcijo Nič nas ne sme presenetiti tudi v prizadevanjih za nadaljnjo organizacijsko izpopol-nitev narodne zaščite in za zagotovitev učinkovitosti delova-nja civilne zaščite. Tako naj bi povsod, kjer civilna zaščita še ni ali pa je pomankliiva,
Letošnja akcija se sicer po na£inu_izyedbe razlikuie od prcj-šnjih, vsebinsko pa je dejansko nadaljevanje doslej uspešno izve-denih aktivnosti. Letošnje ak-tivnosti bodo, kot smo že zapisa-li, potekale v skladu s progra-mom, ki ga bodo izdelali posamezni nosilci, te programe
bodo nato uskladili v koor-dinacijskem odboru za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu OK SZDL — in nato enotno usmerjali. Nekakšen zaključek aktivnosti s področja SLO in DS za akcijo NNNP 82 pa bo na os-novi vseh teh izvedenih akcij v preverjanju usposobljenosti ene izmed krajevnih skupnosti oziro-ma organizacije združenega dela za njeno delovanje v različnih pogojih tako v pogojih neposredne voine nevarnosti, vojne in delovanja družbe-nopolitičnega sistema na zasede-nem ozemlju z vključevanjem vseh sestavin splošne Ijudske obrambe.
Na sestanku članov koordina-cijskega odbora za SLO in DS pri predsedstvu OK SZDL Vele-nje prejšnji teden so člani še po-sebej poudarili, da bodo morali imeti organi zadolženi za izvedbo posameznih nalog vso podporo, tako samih organov v tozdih in krajevnih skupnostih kot tudi družbenopolitičnih orgahizacij v vseh teh okoljih. Gre za to, da bodo morali delavski sveti in
sveti krajevnih skupnosti izpelja-ti vrsto konkretnih akcij, tako na področju prometne varnosti, urejanja predpisov s področja prometne varnosti, požarne var-nosti kot na področju organizi-ranja NZ, Storiti bo treba vse, da v vseh tozdih, delovnih skupnostih, dislociranih oddelkih in drugih neposrednih delovnih okoljih, stanovanjskih zgrad-bah, po ulicah, soseskah, zasel-kih, vaseh, ustanovimo ustrezne enote civilne zaščite, če jih doslej še ni.
Vzporedno z organizacijskim vprašanjem bo potrebno reševati materialni vidik opremljenosti posameznih enot.
Nadalje so na sestanku pose-bej poudarili, da si bo treba tudi letos prizadevati, da bo v akcijo vključenih čimveč delovnih ljudi in občanov, ki se bodo morali kar najbolje usposobiti za iz-vajanje posameznih aktivnosti.
Dogovorili so se, da bodo vsi nosilci aktivnosti izdelali pro-gram konkretnih nalog, rokovno opredeljen ir. ga najkasneje do 15. februarja posredovali občin-ski konferenci SZDL Velenje.
Dogovarjamo se
ŠtevHka 5 (619) - 4. februarja 1982
Gradimo za javno razpravo o problematiki kmetijstva v občini Velenje
Socialna varnost
Socialno varnost zasebnih kmetijskih proizvajalcev smo začeli v Sloveniji urejati v letu 1960 z uveljavitvijo zakona o zdravstve-nem zavarovanju kmetov in jo do-grajevali z novimi oblikami, vendar s tem proces še ni Jcončan. Pač pa ocenjujemo, da na doseženi stopnji gospodarskega razvoja v celoti in v kmetijstvu vse bolj terja vključitev km. tov v celoten sistem socialne varnosti.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVA-NJE
Kvaliteta zdravstvenega zavaro-vanja se je izboljSevala vse do leta 1971, ko je začel kmet uživati enake pravice glede zdravstvenega zava-rovanja kot delavec, razen, da nima pravice do nadomestila za čas bolezni. V občini Velenje je po podatkih regionalne z.dravstvene skupnosti 558 nosilcev kmečkega zavarovanja, vseh zavarovancev pa je 1.758.
STAROSTNO KMETOV
zavarovanje
— Višina starostne pokojnine znaša 30 % mejnega zneska najni-žjih pokojninskih prejemkov iz preteklega leta, kar pa seveda ne daje socialne varnosti na stara leta. Kmečko starostno pokojnino pre-jema v občini okrog 330 kmetov.
Z republiškim zakonom o zdru-ževanju kmetov iz leta 1972 je bilo kmetom — kooperantom zagotov-Ijeno INVALIDSKO PO-KOJNINSKO ZAVAROVANJE v enakem obsegu kot zavarovancem — delavcem, £e združi svoje delo in delovna sredstva s kmetijsko organizacijo. Na območju občine je dosedaj takih zavarovancev 92. Od tega števila je aktivnih zavaro-vancev 50, pokojnino pa jih že sprejema 42. Med aktivnimi zava-rovanci je starih do 40 let 60 %.
Od vseh zavarovancev imamo le dva primera, da sta zavarovana oba
gospodar in gospodinja, kar je pogojeno s tem, da kmetije ne dosegajo proizvodnje, ki predstav-Ija najmanj takšen dohodek kot znaša najnižji osebni dohodek delavca, kar je istočasno tudi garancija za plačilo obveznosti. Po teni zavarovanju, za katerega se kmetje odločajo prostovoljno, je zavarovanih samo 12 % kmetij v občini.
DRUZBENO VARSTVO OTROK IZ KMECKIH DRUŽIN: — pra-vico do pomoči za opremo novo-rojenega otroka imajo tudi kme-čki otroci, višina je enaka kot pri delavčevih otrocih, prav tako pa tudi otroškega dodatka, če so izpol-njeni določeni pogoji. V naši občini prejenta otroški dodatek 320kmeč-kih otrok.
Poleg osnovnega kri-terija, ki opredeljuje opravičenost do otroškega dodatka, se pri odobravanju denarne pomoči upo-
števajo še ostale okoliščine (zdrav-stveno stanje staršev itd.)
ZAKON O PREŽIVNINSKEM VARSTVU KMETOV: — ob koncu leta 1978 je bil sprejet zakon o preživninskem varstvu kmetov z nanienom vsaj delno rešiti problem oslarelih kmetov, ki so nezmožni za obdelovanje kmetijskih zemljišč, obenem pa zagotoviti družbeno kmetijsko proizvodnjo na teh zemljiščih.
Po analizi, ki smo jo naredili v preteklem letu, je v občini 21 kme-tij, ki imajo pogoje za preživninsko varstvo, seveda pa se ob tera po-javlja dvoje vprašanj, in sicer nepripravljenost za prenos lastni-štva in potrebna finančna sredstva za izvajanje.
ZAKONA O PREZIVNINSKEM VARSTVU se v slovenskem pro-storu zelo malo poslužujenio, ant-pak rešujemo socialno varnost
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Komisija za razdeljevanje kreditov
i
Na podlagi 11. člena pravilnika o pogojih in merilih za prido-bitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ve-lenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 11/81), samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje r a z p i s u j e
N A T E Č A J
za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in drugim orga-nizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce;
2.	posojilo delavcem za nakup stanovanj v etažni lasti in za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš;
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njim poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja
4.	premostitvena posojila, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komu-nalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje.
Razpisna natečajna vsota so vsa zbrana sredstva po 10. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1981-1985, izločena po zaključnem računu za leto 1981 in prispe-le anuitete.
I. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajem-nosti imajo organizacije in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v naši občini, po nasled-njem prioritetnem vrstnem redu:
—	temeljne organizacije združenega dela in delovne skupno-sti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večje od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju,
—	delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združene-ga dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajem-nosti v stanovanjski skupnosti,
—	delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb-nim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vza-jemnosti v stanovanjski skupnosti,
—	kmetje ter drugi delovni Ijudje,
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namen-sko varčujejo pri banki.
Zbrana sredstva iz vzajemnosti se bodo dodelila:
—	za kreditiranje izgradnje družbenih najemnih stanovanj za tiste OZD in DS, ki začasno niso sposobne oblikovati sklada skupne porabe za stanovanjsko graditev — 50 % vseh zbranih sredstev,
—	za kreditiranje nakupa etažnih stanovanj - 35 % vseh zbranih sredstev,
—	za kreditiranje graditve individualnih stanovanjskih hiš — 15 % vseh zbranih sredstev — v primeru, da ta sredstva ne bodo razporejena, se bodo dodelila za kreditiranje gradnje družbenih najemnih stanovanj in kreditiranje gra-ditve individualnih stanovanjskih hiš v razmerju, kot se delijo sredstva vzajemnosti.
II. Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lah-ko pridobijo temeljne organizacije združenega de-la in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje in predložijo dokumentacijo:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugod-nih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združe-vanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavlja-nje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega za-gotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjevanja obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja,
klem letu prekoračile družbeno dogovorjenih
meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohod-ke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa sta-novanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za pridobitev do-govorjenega števila stanovanjskih enot v družbeno usmer-jeni stanovanjski gradnji.
Prijavljenci na natečaj morajo zagotoviti oz. izkazati lastno udeležbo in izpolnjevati druge pogoje, ki jih določa pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Ur. vestnik občine Velenje, štev. 11/81).
III. Delavci, delovni Ijudje, upokojenci in invalidi (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) iz 3. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev po-sojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje, lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma ne-primerno stanavanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vse-Ijivega stanovanja, ki presega 50 kv. m,
—	če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z ban-ko pridobili stanovanjsko posojilo in zagotovili lastno ude-ležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skla-du s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če ži-vijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hi-še lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stano-vanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje. Posojilo, ki ga dobi upravičenec za nakup ali gradnjo stano-vanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 % od predračun-ske ali končne kupoprodajne cene standardnega stanovanja. Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri preno-vi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa pravil-nik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in drugi akti stanovanj-ske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 kv. m, če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 kv. m na člana.	^
Upravičenec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali sta-novanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od po-vršine pripadajočega stanovanja, ne more dobiti po tem pra-vilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki:
—	ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
—	kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okvi-ru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje,
—	kupuje standardno stanovanje,
—	ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje, ki po sta-novanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino.
Na natečaj lahko kandidirajo le delavci, ki predlože:
—	dokazilo o namenskem varčevanju pri banki
—	opis stanovanjskih razmer
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo etažno stanovanje
—	gradbeno dovoljenje, če grade stanovanjsko hišo oziroma jo prenavljajo.
Natečaj za posojilo traja do vključno 20. februarja 1982. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, Titovo Velenje, Rudar-ska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša po-jasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobri-tev oziroma zavrnit^/ vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka -Temeljna banka Velenje najkasneje 30 dni po zaključku nate-čaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na na-tečaju, posojilne pogodbe.
Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala na-mensko porabo sredstev. Titovo Velenje, 4. 2. 1982
Predsednik komisije za razdeljevanje kreditov stanovanjske skupnosti občine Velenje Silvo Koprivnikar, s. r.
ostarelih kmetov z olajšavami pri plačilih, kar v veliko primerih ni najboljša rešitev, kajti s tem ne re-šujemo obojestranskega pro-blema, temveč le nodaljšujemo životarjenje na kmetiji, kmetijska zeniljišča pa ostajajo neobdelana.
ZDRUŽENE KMETICE — v razpravi je predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznos-tih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta. Pravice, ki bi iz tega izhajale, so podobne tis-tim, kot jih imajo delavke v zdru-ženeni delu. TOK je že razpisala referendum za dopolnitev samo-upravnih aktov in tako zagotovila mož.nost, da si združene kmetice pridobijo to pravico.
STAROSTNA STRUKTURA KMEČKEGA PREBIVALSTVA je zelo neugodna tudi v občini Velenje, saj je 67 % nad 50 let sta-rih gospodarjev, kar nam potrjuje tudi podatek, da se je delež kme-čkega prebivalstva v občini v ob-dobju desetih let zmanjšal od 7,6% na 4,7% v letu 1981.
Nadaljnji razvoj socialne varnosti kmetov mora izhajati iz načela, da ima kmet na podlagi združevanja svojega dela enak položaj in v os-novi enake pravice in obveznosti' kot delavci v združenem delu ob ustrezni vključitvi medsebojne solidarnosti in vzajemnosti kmc-tov samih ter delavcev v združe-nem delu.
Kmetijska proizvodnja
V občini Velenje razpolagamo s skupno površino 18.240 ha, od katerih je le 37 % kmetijskih zem-Ijišč, obdelovalnih pa 31 %. Njiv-ske površine zavzemajo le še slabih 9 % tako, da pride na prebivalca 4 are njiv in vrtov (SRS — 16 arov) oziroma 16 arov obdelovalne zem-Ije (SRS — 38 arov). Letno izgubi-mo na račun gradenj in ugrezanja okoli 70 ha obdelovalnih površin, od katerih je približno 50 ha njiv-skih. V občini je le 13 % zemljišč v ravninsko nižinski legi, ki so pri-merne za sodobno mehanizirano kmetijsko proizvodnjo. Površin, primernih za kmetijsko rabo (brez pozidanih površin z vrtovi), je v občini 3.700 haali 20 %.
Po vojni se je zaraslo prek 1.000 ha kmetijskih površin. Z agro in hidromelioracijami se je s pomočjo knielijske zemljiške skupnosti v zaanjem obdobju del teh površin intenziviral in sicer za okoli 40 ha ali 3 °7o.
Stalež goveje živine se je v zad-njih 10 letih, odkar je bila or-ganizirana pospeševalna služba, povečal za 1.100 glav (od 4.400 na 5.500 glav), kar pomeni, da so raz-poldžljive kapacitete tudi zasede-ne. N
Silosnih kapacitet imamo 12.200 kub. m ( zgrajeni silosi v zadnjih 10 letih) v zasebnem sek-lorju in 1.500 kub. m v družbenem sektorju. Sedaj že silira različne vrste krme 244 kmetij ali 50 % od vseh kooperantov.
V	letu 1981 so se površine, zasejane s koruzo za zrno in silažo povečale za 40 ha, niso pa se bistveno povečali donosi, saj je bi-la poraba mineralnih gnojil za 40 % nižja, zaradi pomanjkanja le-teh.
V	zasebni lasti imamo okrog 650 traktorjev. Sistem kreditiranja je usmerjen tako, da se daje prednost pri posojilih za traktorje tistim
kooperantom, ki jih še nimajo, oziroma, če kupijo težji traktor, kot je bil dosedanji. Močan nakup traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije pa je čutiti pri polk-metih, ki jih kupujejo z lastnimi prihranki.
Uporaba sodobne kmetijske mehanizacije pa je marsikje zelo omejena, kar nam pove podatek, da je preko 60 % zemljišč z nagi-bom nad 20 %.
Tržna proizvodnja (odkup v zasebnem sektorju) je v primerjavi z 10 letnim obdobjem sledeča:
Do sedaj organizirane koopera-cijske proizvodnje prašičev v naši občini nismo imeli in smo s tem pričeli šele v letu 1981, ko so se pojavili prvi interesenti.
Tudi mešane kmetije so v naši občini Velenje pomemben dejavnik pri proizvodnji hrane in predstav-ljajo pri odkupu mleka 20 % tržnih viškov, pri odkupu govedi 28 % tržnih viškov, obravnavamo pa jih enako pri najemanju poso-jO, nudenju strokovne pomoči in podobno.
Tržnost pri kooperantih (pred-vsem na usmerjenih kmetijah) se iz leta v leto povečuje, saj smo v tržnosti mlečne proizvodnje na kmetijo pri vrhu slovenske lestvice.
Vsi ti uspehi so posledica načrtnega pristopa porabe gnojil, strokovnega izobraževanja kooperantov, strokovna prisotnost na terenu in usmerjanja sredstev, ki jih daje združeno delo preko sklada za pospeševanje kmetijstva, LB — Temeljna banka Velenje, hranilno kreditna služba TOK Kmetijstvo.
V tem obdobju je bilo vlo-ženo v kmetijsko proizvodnjo v zasebni sektor preko 5 milijard starih din finančnih sredstev, med-tem ko soudeležba kooperantov znaša nad 50 % v delu in materi-alu.
Samoupravno zdru-ževanje sredstev
Ze v prejšnjem srednjeročnem obdobju je v občini Velenje na podlagi posluha in pripravljenosti združenega dela, ki se je zavedalo, da je zagotovitev hrane kot nena-domestljivega pogoja za delo in življenje, prišlo do samoupravnega zbiranja sredstev s točno oprede-Ijenim namenom, da v občini pospešimo kmetijsko proizvodnjo in sicer tako, ki jo omogočajo na-ravni pogoji. Tudi ob sprejemanju srednjeročnega plana 1981—85 je v združenem delu prevladala za-vest, da je zaradi nezadostne in ne-stabilne oskrbe treba zagotoviti pogoje za stabilnejšo družbeno organizirano proizvodnjo hrane, za pospešeno izvajanje družbenega plana v občini na področju kme-'ijstva. ya srecjstva so v zadnjih letih odigrala pomembno vlogo, posebno še, če upoštevamo, da smo proizvodnjo vsa leta pove-čevali ne glede na to, da smo zgub-Ijali najboljša zemljišča, zaradi pogrezanja in zagraditev. Ob dej-stvu, da mora delovni človek kot porabnik hrane prevzeti tudi skrb za njeno zagotavljanje, je bil spre-jet samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeše-vanje kmetijstva, ki združuje 0,3 % od bruto OD — iz dela čistega dohodka, kar pomeni povprečno okrog 1,1 miiijarde starih din letno. Samoupravni sporazum je dovolj jasen glede obveznosti združevanja sredstev in tudi glede usmeritev in nalog na področju kmetijstva, predvsem pa glede no-silcev nalog.
Za leto 1981 se sredstva niso zbrala v planirani višini ampak le obsegu okrog 60 % tako, da so planirane akcije okrnjene oziroma posamezne tudi neizvajane, vendar bi v planskem letu 1982 ne smele izostati posebno še tiste, ki se navezujejo na regresiranje umetnih gnojil in koruze kot dodatka k osnovni krmi v živinorejski proizvodnji.
Zivinorejska proizvodnja, kar je naša glavna usmeritev, je kljub težavam (pomanjkanje reproma-terialov) v porastu, kar pa v celjski regiji ni primer. Proizvodnja mle-ka je v letu 1981 porasla za 10 % na leto 1980, na območju Mlekar-ne Celje pa je manjša za 3 °7o. Prireja mladega pitovnega goveda je manjša za 10 % in podobna situacija je v regiji. Proizvodnja piščancev je v letu 1981 tekla s polno zasedbo proizvodnih zniogljivosti in je večja od leta 1980 za 10%, kar je posledica spremenjene tehnologije.
Po podatkih iz leta 1980 z našo proizvodnjo pokrivamo potrošnjo mleka i.n mlečnih proizvodov z okrog 90 %, pri govejem mesu proizvodnja zaostaja za potrošnjo, pri reji piščancev je proizvodnja za 56 % večja od potrošnje, medtem, ko pa potrebe po svinjskem mesu v celoti krijemo iz ostalih področij.
V skladu z dopolnitvijo zakona o intervencijah v kmetijstvu v SRS bonio morali poskrbeti tudi za usirezno samoupravno organiz.ira-nosi v občini v zvezi z združeva-njem in porabo sredstev za pospe-ševanje kmelijstva.
Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
Prispevki bralcev
Informiranje in
Jnformiranje"
Pred nekaj dnevi se je sestala Krajevna organizacija ZZB v kraje-vni skupnosti Velenje Center levi breg na svoji letni konferenci. V raz-pravi je bila pred prisotnimi menda razgrnjena tudi problematika izvaja-nja »Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje programa in obveznosti iz družbe-nega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrževanju pokopališč in grobov. zgodovinskih območij iz predvojne-ga revolucionarnega delavskega gi-banja. narodnoosvobodilnega boja in povojne izgradnje samoupravne socialistične družbe na območju ob-čine Velenje« (Uradni vestnik občine Velenje 4/1981 — v nadaljevanju »Velenjski sporazum«), Pravim »rnenda«, ker tam nisem bil in pišem na osnovi informacije »iz druge ro-ke«. Oglašam pa se zato. ker sem bil v razpravi omenjen kot glavni krivec za neko stanje. Prisotni so bHi namreč obveščeni. da so v Ljubljani lahko rešili vprašanje spominskih obeležij NOB, kar dokazuje družbeni dogb-vor, ki je objavljen celo v Uradnem listu SRS, pri nas v Velenju pa se je pojavil neki Krapež, ki je izbrskal neke predpise in ovira delo na tem področju.
Tak način interpretacije je, milo rečeno, popolna dezinformacija. Pri tem naj takoj povem, da se osebno sploh ne čutim prizadetega. Kot ob-čan nimam niti interesa. niti mo-žnosti. niti moči. da bi katerokoli dejavnost zaviral ali celo onemogo-čal. Imam le možnost. da prek dele-gatov v ustreznih skupščinah sode-lujem pri oblikovanju ciljev in poli-tike. Kot delavec SDK pa sem res moral po službeni dolžnosti in na osnovi predpisov povedati, da spo-razum ni v skladu s predpisi in ga v takšni obliki ni mogoče izvajati. Niti kot delavec niti kot občan nimam pravice, da bi po svoje razlagal predpise in jih uporabljal tako, kotbi mi trenutno pač odgovarjalo. Mi-slim. da bi bilo na splošno dobro. da bi se tega osnovnega pravila za ži-vljenje v urejeni družbi (in to vendar smo?) zavedali vsi.
V čem je dezinformacija? Prika-zano je bito. kot da sta »Velenjski sporazum« in »Družbeni dogovor o spomenikih revolucionarnega giba-nja, narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju Ijubljanskih občin« (Ur. list SRS 33/81 ( v nadaljevanju Ljubljanski
dogovor) po vsebini enakovredna dokumenta. kar pa niti slučajno ni točno.
Drugi člen Velenjskega sporazu-ma določa: »Podj)isnice tega spora-zuma se obvežejo. da bodo iz do-hodka namenila za izvajanje tega sporazuma in družbenega dogovora 0.11 %izračunaneganaosnovibrutto osebnih dohodkov zaposlenih de-lavcev« (prepis z vsemi nedosle-dnostmi). Sporazum torej določa obveznost iz dohodka organizacij združenega dela. Iz določil zakona o združenemdelu(l 10.člen)inzakona o ugotavljanju celotnegaprihodka in dohodka izhaja, da labko delavci iz dohodka poravnavajo obveznosti po samoupravnih sporazumih na osno-vi zakona. Kar pomeni, če bi bil na osnovi sistemskih zakonov sprejet predpis. po katerem bi bil dohodek vir za poravnavanje potreb na pod-ročju varstva spomenikov. bi se lah-ko delavci s samoupravnim spora-zumom dogovorili, za katere namene in po kakšnih merilih bodo združe-vali dohodek. Takšnega predpisa pa, kot vemo. ni. Varstvo, urejanje, vzdrževanje in gradnja novih spo-menikov je področje, ki ga delavci generalno rešujejo v okviru samo-upravne kulturne skupnosti, lahko pa so poleg tega sestavni del delo-vanja oziroma programov drugih skupnosti. Na tej osnovi pa je za-snovan tudi Ljubljanski dogovor, ki ne predpisuje nobene nove obve-znosti niti iz dohodka niti kakšnega drugega vira. ampak obvezuje pod-pisnike, da bodo zagotovili »enotno in sistemsko varstvo, vzdrževanje, obnavljanje in evidentiranje obsto-ječih spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij ter enoten posto-pek za postavljanje novih na ob-močju Ijubljanskih občin«. Če bi pazljivo prebrali ljubljanski dogo-vor, bi ugotovili, da so se podpisniki obvezali (podpisniki so DPS, DPO, SIS gospodarstva in družbenih de-javnosti, družbene organizacije, go-spodarska zbornica in zavod za spo-meniško varstvo). da bodo enotno programirali dejavnost in vsak v so-jih planskih dokumentih zagotovili izvajanje dela enotnega programa. ki po njem odpade na posameznega podpisnika. Z dogovorom so torej dosegli, da bo skrb za spominska obeležja postala stalna obveznost ši-rokega kroga zainteresiranih.
Ob tem se ponujajo možnosti za širšo družbeno verifikacijo enega ali
drugega pristopa (pri tem ko eden glede na veljavne predpise sploh ni mogoč). kar pa ni več samo moja stvar.
Ko že ogovarjam na neke trditve, ne morem mimo dejstva, ki ga ni nihče omenil. pa za stvar ni čisto nepomembno. V uvodnem določilu
se Velenjski sporazum naslanja na »Družbeni dogovor o varstvu, ure-janju in vzdrževanju pokopališč in grobov, zgodovinsicih območij... na območju občine Velenje«. Na-slanja se torej na dokument. ki je bil vobravnavi, pa kolikor vem. nikoli ni bil objavljen v uradnem glasilu. tako da ni jasno, ali je bil sprejet. Zdi se mi škoda. da je temu tako. kajti po moji skromni oceni je ta dokument zelo doberin bolj sprejetnljivoobravnava stvari. Dogovor določa v 5. členu: »Udeleženci družbenega dogovora bodo naloge uresničevali neposre-dno po tem družbenem dogovo-ru ...« Dogovor tudi določa skupen družbeni organ podpisnikov in okvirno opredeljuje naloge podpi-snikov. Kot rečeno. mi ni znano ali je ta dogovor zaživel. Tudi ne vem ali se je kdaj sestal družbeni organ — od-bor podpisnikov in skušal opraviti vsaj del nalog, ki mu pripadajo po dogovoru. Če se ni sestal, je s tem doslej marsikaj zamujeno. Ce bi de-lali po tem dogovoru, bi lahko do-segli, da bi skrb za spomenike in spominska obeležja vnesli v progra-me vseh samoupravnih organizacij in skupnosti. Naloge bi postale del splošnih nalog, dostojno pa bi se lahko vsi skupaj oddolžili žrtvam, kar je končno dolžnost celotne družbe.	•
Dvoje sem želel doseči z odgovo-romTki je pravzaprav nekoliko dru-gačna reakcija, kot smo jih nav^tni:
1.	Opozoriti vse. ki imajo nalog informirati katerikoli krog Ijudi. da bi se pri tem morali izogibati polre-snic in izkrivljenih dejstev, kajti tak način ni vskladuznormami, ki naj bi v naši družbi veljale. Brez tega sa-moupravljanje ni mpgoče.
2.	Pokazati, da so možne za rešitev istega problema tudi druge poti, kot je sporni samoupravni sporazum. ki so v skladu s sitemom in ki lahko dajo tudi boljše rezultate. To so poti, ki jih išče Ljubljanski dogovor, zapisane pa so tudi v Velenjskem družbenem dogovoru, ki ga iz neznanih razlogov nismo pripeljali do konca.
P. K. Velenje
Planinsko društvo Velenje
Zdravje je največje bogastvo
Planinsko društvo Titovo Velenje vabi s programom izletov za leto 1982 vse ljubitelje narave, da uberejo od časa do časa skupno pot, da obogatijo in popestrijo vsakdanjik z novimi spoznanji. odkritji neznanih vrhov in krajev. prijateljstvi.
Ven. v naravo. iz sivega betona in mestnega hrupa! VzamenoponujaPD ssvojimi programom mir tihih gozdov, preproge cvetočega vresja. prekrasne razglede. ki so jih naše gore polne. vijugave in mehke steze in pota. tudi brezpotja. Skratka. lepo in zdravo preživele nedelje v naših hribih!
Zdravje je naše največje bogastvo. narava pa je naša največjazakladnica. Toje galerija najlepših slik — umetnin. toje koncertna dvorana najbolj ubra-nih zvokov.
Samo ... V to galerijo je treba sto-piti pripravljen! V to koncertno dvo-ranoje treba priti zbran!
Narava ponuja slehernemu, vzame pa samo tisti, ki to ume — zna živeti z naravo.
Iz nje črpamo moč za uspešnejši in lepši jutri. Kdor je prijatelj in Ijubitelj narave, temu ni nikdar dolg čas. Vsak prosti dan, zlasti če je sončen, išče nova pota, odkriva nove m nove kotičke ožje in širše domovine, spoznava mesta in kraje, pomembne iz NOB, obiskuje obeležja, ki spominjajo na junaške dni našega naroda, ki opozarjajo, naj ču-vamo težko in z žrtvamt priborjeno svobodo in našo lepo ter bogato do-movino. Ob vsem tem raste v njem oziroma v nas patriotsko čustvo. Do-movina je samo ena. Spoznavajmo jo, spoznajmo jo in imeli jo bomo še raje! Nič ne sme biti pretežko — jeklenimo voljo in zmagujmo! Zmagujmo v borbi s hribi, zmagujmo sami s seboj!"
Vračajmo se v svoja delovna okolja vedri in bogatili 'bomo tudi svojo okolico s človeško toplino, ki nam jo dajejo ljudje, s katerimi se srečujemo v naših gorah, srečujemo zunaj mestne-ga vrveža.
Planinsko društvo Titovo Velenje je začelo organizacijo izletov leta 1967. Eden izmed izletov letošnjega pro-
grama bo že dvestoti. Kateri bo to, pa n?tj ostane presenečenje.
Okrog 10.000 ljudi — ljubiteljev planin — je v teh letih PD varno hodilo na izlete. Gotovo j"e samo s to deja-vnostjo — izletništvom — opravljeno veliko društveno oziroma družbeno-politično delo. Dejavnost PD Titovo Velenje pa zadeva še druge smeri in delovanja.
Vsem. ki se bodo odločili za skupno planinarjenje. priporočamo. da se od-ločajo za tiste izlete, ki zanje niso pre-zahtevni. Za uspešno pot in srečen povratek je pomembna volja. upošte-vaje poti. zahtev in nasvetov vodij iz-
leta ter pogojev in obvezna planinska oprema: planinski čevlji.' vetrovka. pulover, kapa, rokavice, šal ter opre-ma. ki jo planinec vedno nosi v na-hrbtniku. to je: rezervno perilo. dežni plašč (tudi dežnik). komplet prve po-moči. zemljevid. dokumenti (tudi fo-toaparat in daljnogled). Pred zahte-vnejšimi izleti oziroma pohodi pripo-ročamo krajše kondicijske izlete. Pri-jave udeležencev bo zbirala društvena pisarna po vrstnem redu do polne za-sedbe avtobusa, hkrati s plačilom stroškov. V pisarni PD Titovo Velenje bodo prijavljenci dobili podroben program vsakega izleta. Na plakatu bo vedno nafedena tudi ocena.
Izbira prehrane bo v celoti prepu-ščena udeležencem samim, zato je za daljše ture priporočljiva zadostna ko-ličina primernih jedil in pijač.
Vodstvo izleta lahko v primeru sla-bega vremena po posvetu z udeleženci spremeni prvotni program izleta.
Vse. ki radi fotografirajo, vabimo, da ohranjajo vtise z izletov na foto-grafijah in jih pošljejo Planinskemu vestniku v objavo. Kdor pa je vešč pisanja. naj o pohodih oziroma vtistih s poti piše in prispevke posreduje propagandni komisiji (v pisarno dru-štva^t Najboljše prispevke bomo poši-ljali v časopise. revije. za morebitno objavo. Najboljše prispevke bomo po oceni komisije na izletu v NEZNANO primerno nagradili.
Će se prijavljenec izleta ne udeleži. ostane denar društvu.
Društvena pisarna je na Šaleški 18. Tu lahko dobite vse informacije, in sicer vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Ce še niste član planinskega dru-štva, se lahko tudi včlanite. Članarina zaleto 1982 je 100 din začlane, 50din za mladince in 20 din za pioniije.
V pisarni PD Velenje dobite tudi dnevnik Šaleške planinske poti, ki jo je društvo pripravilo pred osmimi l'eti in jo oskrbuje.
Če vas je zamikalo, da bi z vele-njskimi planinci ubirali pota po hribih. se za izlete vedno pravočasno prijavite, saj je zanimanje za planinske izlete vsak dan večje.
Na svidenje na Stolu 21. februarja.
Julijana Hočevar
Program izletov vletu 1982
3. 1. Partizanski ponod Osan-karica — Rogla 21.2. 17 pohod na Stol 7. 3. za dan žena po Šaleški poti 18. 4. Dravograd — Tolsti vrh vrh—Slrojna
9.	5. TRIM POHOD po Šaleški poti—Paški Kozjak
23.	5. Grmada — Travna gora 13. 6. Goriška brda
26.-27. 6. Mojstrana — Krma — Lipanca — Pokljuka
10.—11.7	Hafner (Avstrija)
24.-25.	7 Triglav 21.—22. 8 Kanin
18. 9. Graška gora — TRIM POHOD
26. 9. Dravski Kozjak — Ostri vrh
10. lO.orientacijskotekmovanje za pokal PD Titovo Velenje — Paški Koziak
24. 10. Sisernikova pot — Za-hodno Pohorje
13. ll.NEZNANO —zaključek izletov
31. 12. SILVESTROVO V GO-RAH
Društvo ivokojencev Titovn Velenje
Od skromnih začetkov do 1540 članov
Med društvi upokojencev, kolikor jih je v občini Velenje, je brez dvoma najbolj aktivno dru-štvo upokojencev iz Titovega Vele-nja. Pred dvema letoma je prazno-valo jubilej — 25-letnico obstoja. Najprej je društvo delovalo kot socialna ustanova, pozneje pa je postalo pomemben dejavnik zdru-ževanja in povezovanja občanov,
Zdravstveni center Velenje - referat za zdravstveno vzgojo
Zakaj vaš otrok moči posteljo?
Skoraj nobeno vprašanje ne povzroča pri starših toliko razli-čnih mnenj kot problem vzgoje čistoče v prvih letih otrokovega » življenja. Tu gre za navajanje otroka, da bi opravljal malo in veliko potrebo v kahlico.
Na za&tku svojega življenja iz-loča otrok iz telesa škodljive sno-vi samodejno in nezavedno, z ob-časnim praznjenjem črevesja in sečnega mehurja. Šele postopoma se začne zavedati te svoje funkcije in ob tem se pojavlja tudi sposob-nost, da izločanje povsem podre-ja svoji volji. Otrok postane zmo-žen zavestno opravljati te funkci-je šele takrat, ko se njegov živčni sistem razvije do zahtevane stop-nje zrelosti. Otrok je čist takrat, ko začuti potrebo in čaka na prvo priložnost, da na pravem mestu in na ustrezen način to opravi, po možnosti samostojno. Pri nas so povprečno otroci suhi in čisti med 2. in 3. letom, strokovnjaki pa menijo, da ima otrok vso pravi-co, da se še pomoči nekako do 4. leta. Veliko je tudi otrok, ki po-stanejo držni šele med 5. in 6. le-tom.
Zadnje črevo in sečni mehur zapirata krožni mišici zapiralki, ki ju imenujemo sfinkterja. Ker delata ti dve mišici sprva povsem avtomatično in ju je 5ele pozneje mogoče zavestno nadzorovati, ju .je še posfbno težko nadzorovati takrat, ko zavest ne deluje, to je med spanjem. Otrokov živčni si-stem mora dozoreti do določene stopnje, da bi lahko zadrževal blato in seČ tudi med spianjem ozi-roma da bi se prebudil, kozačuti, da "mora na potrebo. Počasnost pri nadzorovanju sfinkterjev med spanjem pa seveda ne pomeni, da je otrok bolan ali pomanjkljivo razvit, še manj pa je to dokaz za otrokovo lenobo ali porednost. Kontrole mišic zapiralk med spa-njem ne moremo z ničemer
pospešiti. Edini način, da postane otrok ponoči čimprej suh, je — ničesar ukrepati. Mnogi starši pa se težko edločijo za potrpežljivo čakanje. Zvečer mu ne dovolijo piti, ga pred spanjem opominja-jo, mu grozijo ali pa mu vse mogoče obljubljajo, samo da bi do jutra ostal suh. Ponoči ga več-krat prebujajo, ko pa ostane vse brez uspeha, se norčujejo iz nje-ga, ga ponižujejo pred vrstniki in ga celo telesno kaznujejo.
Ob takem ravnanju staršev se fiziološko močenje postelje, ki je do 3. leta normalen pojav, spre-meni v nevrotično motnjo v funk-ciji mehurja, v patološko moče-nje postelje — v enurezo. Ta lah-ko traja več let, včasih tudi do pu-bertete. Do enureze torej pride, če starši z napačnim ravnanjem obremenijo otrokovo duševnost s strahom, nezaupanjem vase, z občutkom krivde, z odporom, ne-zadovoljstvom ali kljubovanjem pri navajanju na kontrolo sfink-terjev. Vse to izzove negativna čustva, povezana z delovanjem sečnega mehurja, v živčnem siste-mu se ne razvije avtomatski nad-zor sfinkterjev v snu, temveč se pojavi bolezensko močenje. V tem primeru govorimo o primarni ali kontinuirani enurezi (nepreki-njeno močenje).
Kadar začne otrok po krajšem ali daljšem času „suhega režima" spet močiti posteljo, govorimo o sekundarni enurezi. Najpogosteje se pojavlja med 4. in 6. letom, pogosto kot reakcija na čustven pretres, ki ga je otrok doživel ozi-roma ga še vedno doživlja. Tak-šni pretresi so: rojstvo drugega otroka, ločitev od staršev, odhod v šolo, spori med staršema, teles-na poškodba, operacija, itd. Ti doživljaji utegnejo sprožiti enure-zo samo tedaj, če se je otrok raz-vil v neodporno, nevrotično oseb-nos' *<■ 'r torej nagnjen k nevro-
tičnemu reagiranju. Napačna vzgoja je torej poglavitni vzročni dejavnik tudi pri pojavu sekun-darneenureze.
Psihogeno enurezo, ki nastane kot posledica čustvene napetosti otroka, pa moramo razlikovati od otežene ali povsem onemogo-čene kontrole sfinkterja pri neka-terih nepravilnostih ali pri obole-nju hrbteničnega mozga, pri vnet-ju sečnega mehurja ali pri slad-korni bolezni.
Intenzivnost in potek enureze sta zelo različna. V nekaterih pri-merih moči otrok v razmaku nekaj dni, drugič vsako noč, vča-sih tudi večkrat v isti noči, hkrati z enurezo v snu se lahko pojavlja tudi enureza v budnem stanju. Dogaja se, da enureza za mesec ali dva spontano preneha, nato pa se ponovi. Včasih enureza sa-ma po sebi preneha že v otroštvu, pogosteje izgine v začetku puber-tete, včasih se nadaljuje tudi v njej. Pri deklicah navadno prene-ha prej kot pri dečkih. Mnogi nekdanji enuretiki imajo tudi še v odraslih letih „občutijiv" sečni mehur.
KAKO PREPRECEVATI IN ZDRAVITI ENUREZO
Enurezo moramo preprečevati tako, da se izogibamo vseh tistih prisil, s.katerimi skušamo otroka „naučiti", da v snu nadzoruje svoj sečni mehur. Potrpežljivo moramo čakati, da se bo nadzor nad sfinkterjem v snu razvil sam od sebe v naravnem procesu dozorevanja organizma. Še posebno potrpežljivi moramo biti z otrokom, pri katerem slutimo nagnjenost k enurezi: če je bil npr. že kdo iz družineenuretik, če je otrok razumsko slabše razvit, če je bil nedonošenček, če je teles-no zaostal, bolehen in podobno.
Pri zdravljenju enureze je seve-da najprej potrebno ugotoviti, ali je otrok zdrav in če bo zdravnik to potrdil, je treba vso pozornost posvetiti otroku in ne močenju. Pri tem se moramo držati nasled-njih pravil:
1.	Starši morajo opustiti vse metode, s katerimi so skušali otroka odvaditi močenja postelje. Znjim naj bodočimbolj strpni.
2.	Enurezi naj ne pripisujejo nobene pomembnosti, v otrokovi prisotnosti naj se o njej ne pogo-varjajo kot o kaki zaskrbljujoči zadevi. Nikoli naj ne pokažejo, da jih njegova enureza jezi oz. ža-losti. Kadar pa se otroku posreči, da ostane ponoči suh, je potrebno to poudariti kot njegov uspeh in mu vlivati pogum, da bi se še bolj vztrajno bojeval za čistočo v snu. Ob neuspehu je potrebno otroka potolažiti, starši naj se sklicujejo na njegove uspehe in mu razloži-jo, da si je mogoče vse koristne navade pridobiti po dolgem urje-nju in po vrsti neuspehov. Otroka naj prepričajo, da ni bolan in ne poreden ali len, ampak da mu manjka le navada, ki si jo mora zdaj pridobiti.
3.	Starši naj se ne vmešavajo v otroška opravila v zvezi s spa-njem: sam naj si postilja posteljo, se preobleče itd. Otrok ne sme doživeti skrbi za lastno ležišče kot kazen temveč kot priznanje, da je zato dovolj star. Starši naj otroka mirno in dobronamerno vspod-bujajo k takim opravilom, ter ga pri tem prepričujejo, da se bolah-ko samo z lastnimi mpčmi znebil te,,slabenavade".	, ....
4.	Potrebno je, da ima otrok svoje ležišče.
5.	Pomoč pri svojih prizadeva-njih lahko dobijo starši pri stro-kovnjaku v zdravstveni ustanovi (pediater, psiholog, psihiater).
ZvonkaSevšek, psihologinja
ki so kljub upokojitvi še želeli organizirano delovati. Zato si je društvo zelo prizadevalo kar naj-bolj razširiti in izboljšati svojo dejavnost. To jim je povsem uspelo pred tremi leti, kar kaže tudi podatek, da se je število čla-nov prav zaradi uspešnega dela kar podvojilo. Samo minulo leto se je v društvo vpisalo 228 novih čla-nov. Velenjsko društvo upoko-jencev ima danes že 1540 aktivnih članov. Glede na tako številčno članstvo je tudi vodstvo pred odgovorno nalogo, kako tudi vna-prej kakovostno zadovoljiti vse potrebe in želje.
Takšno aktivnost na vseh ravneh in delovne uspehe je društvo doseglo prav zaradi dobrega vod-stva, še posebej izvršilnega od-bora, ki se redno sestaja. Za dobro organiziranost in številne druge uspehe pa gre levji delež tajniku FRANCU HABATU, ki je o delu društva takole pripovedoval: „Sedanje delo društva se močno razlikuje od prejšnjega, kajti danes rešujemo upokojencem takšne probleme, za katere pred leti še vedeli nismo. Med najčeščimi so vsekakor pokojninsko in invalid-sko zavarovanje ter socialno var-stvo. Stanovanjsko vprašanje smo zahvaljujoč društvu povsem rešili. Vsi socialno ogroženi, teh je bilo v minulem letu 381, prejemajo var-stveni dodatek. Prav tako smo organizirali brezplačno pravno službo, ki daje nasvete vsem upokojencem, tudi tistim, ki niso naši člani.
Glede na to, da se število član-stva bliskovito veča, smo razširili tudi rekreativne dejavnosti, in sicer balinarsko, kegljaško in šahovsko. Tudi število izletov in piknikov se je povečalo, saj smo v preteklem letu organizirali devet izletov in deset piknikov, ki se jih je ude-Mežilo več kot 1300 upokojencev.
To je vsekakor veliko število, s tem, da so se izletov in piknikov lahko udeležili tudi nečlani. Prav tako smo dokaj aktivni v kulturni dejavnostit saj imamo v društvu moški pevski zbor, ki bo marca letos proslavil 20-letnico obstoja ter ženski pevski zbor, ki smo ga ustanovili lani.
Za vse te naštete deiavnosti pa je potrebno imeti določena sredstva, ne zgolj za rekreativno dejavnost, marveč tudi za organizirana poto-vanja, izlete, piknike in drugo. V minulem letu smo porabili nekaj manj kot dva stara mijijpna za športno dejavnost. MnižO' več denarja pa smo porabili ^a spciajno pomoč, saj smo mnogini socialfio najšibkejšim članom omogočili enodnevni brezplačni izlet v parti-zansko Rašico in sofinancirali
zdravljenje nekaterim članom v raznih zdraviliščih.
Poleg tega smo v mesecu decem-bru obdarili vse naše člane, sta-rejše od 80 let in tiste, ki so social-no najšibkejši. Tudi društvu upokojencev Šoštanj smo za nji-hovo dejavnost prispevali 9275 di-narjev. V domu za varstvo odra-slih v Titovem Velenju je trenutno
120 oseb, katere prav tako, ne glede od kod je kdo prišel, ob no-vem letu obdarimo ter zanje tudi delno skrbimo. Preteklo leto nas je torej veljalo preko 203.000 dinar-jev, kar je za naše društvo velik finančni izdatek.
Vsakdo se bo vprašal od kod nam tolikšni denar, kajti letna članarina člana je le 40 dinarjev in še od tega je potrebno dva dinarja odvesti republiški zvezi upoko-jencev. Da pa kljub temu vse de-narne obveznosti sproti krijemo, nam je v veliko pomoč naš klub upokojencev, v katerem imamo manjši gostinski lokal. Z ustvarje-nim prometom le-tega tako pokri-jemo vse izdatke.
V mesecu decembru smo imeli letne konference vseh društev upokojencev v občini Velenje, katere so bile nadpričakovano obi-skane. Upokojence smo podrob-neje seznanili s preteklim delom in problematiko društva. Naš delovni program za letos pa bo približno takšen kot lanski.
Za obveščenost članstva smo poskrbeli tako, da smo v pretek-lem letu izdali prvo številko Bil-tena. Tudi letos bomo izdali Bilten in to predvidoma v mesecu marcu. V njem bo podrobneje opisan finančni načrt, koledar izletov in piknikov, manjkalo pa ne bo tudi drugih zanimivosti." B. Mugerle
Našikrajiin Ijudje
Številka 5 (619) - 4. februarja 1982
Stanko Goličnik
Vzreja živine reže bolj tanek kos kruha
V Belih vodah. kjer so letošnjo zimo s cest plužili že skoraj dvometrske zame-te. je ostalo le še bore malo snega. Zato pa so okoli
Stanko Goličnik: »Kogar ne moti delo od jutra do večera, ta bo lahko uspešno gospo-daril«
domačij. kljub mrazu, zaži-vela razna kmečka opravila, ki bi drugače čakala na toplejše pomladne dni.
Tudi pri Počivalniku. kot domačiji. ki jo od staršev počasi prevzema Starjko Goličnik. pravijo domačini. v tch dneh ni miru. Čas je primeren za gozdne poseke in tudi drugih del na veliki kmetiji ne zmanjka. saj se
dan kaj hitro prevesi v noč, ko je po napornem delu potrebno pač malo predah-niti.
Na kmetiji. ki obsega 20 hektarov travnikov in pašni-kov ter 40 hektarov gozdov. redijo sedaj 25 glav živine, večinoma pitancev. Vsako leto oddajo kakšnih osem pitancev. ki tehtajo od 600 do 700 kilogramov.
Pri Goličniku pred deset-letjfm niso načrtovali tako naglega razvoja. Takrat so imeli precej manj živine in tudi.sodobne mehanizacije. ki jim sedaj lajša delo in omogoča večji pridelek. ni bilo. Leta I972 pa so na pobudo kmetijske zadruge pričeli preusmerjati domači-jo. Najprej so se lotili hleva, a tudi druga več kot dvesto let stara poslopja. ki jih je kupil Stankov ded. so poso-dobili, in preuredili. Ugodne kredite so dobili pri kmetij-ski zadrugi. seveda so sami prispevali največji delež. Z lastnim delom so stroške gradnje še nekoliko zmanj-šali. Kljub vidnemu napred-ku pa Stanko ni povsem zadovoljen.
»Mislim, da vzreja živine nudi preskromen dohodek. Potreben denarza vzdrževa-nje in razvoj kmetije mora-mo tako iskati še drugje. Najpomembnejši vir je vse-
kakor gozd. Poleg poseka v domačem gozdu delam vča-sih še v družbenem sektorju in tudi tu zaslužim kakšen dinar. Pozimi s traktorjem splužim krajevne ceste. De-lo sicer ni preveč prijetno, a je tudi- dodaten dohodek. Tako pač laže in hitreje uresničujem zastavljene na-črte.«
Mlademu gospodarju de-la pač nikoli ne zmanjka, saj je tudi družbenopolitično delaven. Je predsednik kra-jevne skupnosti, opravlja pa še vrsto drugih pomembnih funkcij v domači vasi. Prosti čas pa namenja družini ženi, s katero se je poročil pred petimi leti in dvema majhnima otrokoma.
Sedaj pri Goličniku načr-tujejo gradnjo nove hiše. zato o povečanju glav živine ne razmišljajo. »Sicer je pa tako.« pravi Stanko; »če ne bi ljubil tega dela, če ne bi želel biti sam svoj gospodar, potem se reje živine gotovo ne bi lotil. Izračun. ki sem ga delal za kmetijski inštitut Slovenije, mi je namreč potrdil misel, da bi bil moj zaslužek večji v kakšni delo-vni organizaciji, kot pa tu. Seveda pa so tudi za nas kmete določene ugodnosti. kmetija je pač kapital in če ti delo ni pretežko, bo tudi napredek kmalu opaziti.«
B. Zakošek
V sodobno urejenem hlevu imajo sedaj 25 glav živine
na delovnem mestu
I Franc Zidarn in I Jože Bastl
Čebelar Franc Pečovnik
»Delo s čebelami je zares prijetno, če ima človek te drob-cene živalice rad. Kar pusto je sedaj pozimi okoli mojega do-ma, ker ga ne obletavajo.« je dejal eden največjih čebelerjev v občini Velenje Franc Pečov-nik iz Raven.
Čebelari že dolgo. Komaj je začel hoditi v šolo, ko mu je oče zaupal panj čebel, za katere je sam skrbel. Seveda je bil na-vdušen, njegovo veselje do čebelarjenja pa je z leti rastlo.
Danes ima Franc Pečovnik 120 panjev čebel z rezervnimi družinamt. Na leto pridela okoli dve toni medu. Je koope-rant Medeksa iz Ljubljane. Tej delovni organizaciji oddaja vsa-ko leto tono medu. Za Medeks proizvaja še nekatere druge lzdelke.
S čebelami je veliko dela, poudarja Franc Pečovnik. Skrbno jih je potrebno nadzo-rovati in skušati preprečiti bo-lezni, ki se tudi na našem področju v zadnjem času moč-no širijo. »Prav zaradi tega smo posvečali v čebelarski družini Ravne, v preteklem letu največ pozornosti preprečevaniu bo-lezni. V času, ko so bolezni razširjene na določenem področju. tja oziroma od tam ne vozimo čebel na pašo.«
Dober čebelar si mora priza-devati, da pridela kar največ medu. Če pa hočeš to doseči, pravi Franc Pečovnik. ni dovolj čebelnjak. ki stoji na enem mestu. Čebele je potrebno vozi-ti tja. kjer je paša kar najboljša. Ko na našem področju smreka ne medi več, odpelje čebele na višje ležeča območja. Da bi njegove čebele pridelale kar največ medu, je Franc Pečovnik izkoristil letošnjo zimo za pri-pravo tovornjaka s katerimi bo prevažal čebele na mesta, kjer bo dobra paša.
V teh zimskih dneh, ko čebele mirujejo pa pripravlja nove panje. Kakšnega naredi tudi za prijatelje.
Čebelarjenje je zahtevno de-lo. Veliko truda je potrebnega za pridelovanje medu. ln če-prav je med zadnje čase kar dobro cenjen, poudarja Franc. njegovo delo ni v celoti popla-čano. Toda tudi, da možnosti čebelarstva na našem področju še zdaleč niso polno izkorišče-ne, zato je tudi prav, da si
čebelarske družine prizadevajo, da navdušijo za to vrsto dejav-nosti. ki je tudi vse pomembnej-ša gospodarska panoga. kar največ mladih. Da bi to dosegli, pomagajo pri organizaciji čebe-iarskih krožkov na osnovnih šolah. Tudi Franc Pečovnik vodi takšen krožek na podruž-
Franc Pečovnik: »V teh dneh je okoli mojega doma zelo pusto. Poleti pa je tu okoli vse polno Čebel.«
nični osnovni šoli Stirinajste -divizije v Ravnah. To šolo obiskujejo sicer le otroci do četrtega razreda osnovne šole, pa kljub temu lahko trdimo. da so uspešni čebelarji. Pred šolo so postaviii mali čebelnjak. Prvo družino čebel jim je poda-ril Franc in pričeli so z delom. Sedaj imajo že štiri družine in pridelajo toliko medu, da z njim pokrijejo potrebe te šole. Tako je njihova prehra'na obogatena z dobrim domačim medom. Franc pa ob tem upa, da bodo njegovi učenci tudi kasneje uspešni čebelarji.
Franc Pečovnik^ je' bil v preteklem mandatnem obdobju tudi predsednik čebelarske dru-žine Ravne, katera združuje okoli 70 čebelerjev iz Raven, Zavodenj, Belih vod, Šoštanja, Lokovice, Topolšice in Gaberk, skupno pa imajo o"koli 1300 panjev čebel. Povedal je, da so v preteklosti posvečali veliko pozornosti izobraževanju čebe-iarjev. saj se zavedajo, da bodo ti le tako uspešni pri svojem delu. Poseben poudarek ob tem so dali preprečevanju in odkri-vanju bolezni pri čebelah.
M. Zakošek
Ena izmed tečajniških vrst na Pungartu na Kopah — za delavce Gorenja in njihove družinske člane resnično ena izmed najpri-Ijubljenejših oblik zimske rekreacije.
| Franc ZIDARN: »Plače 1 imamo res prenizke.«
Posedanje v toplih vratarni-cah, dvigovanje telefonske slu-I šalke, avtomatsko odpiranje vrat, tu in tam pregled kakšne r odpremnice ali dovolilnice; za I nameček še sprehod, ki ga zahte-j va odhod in vratarjev ,,šiht" je ' mimo. Pa na svidenje čez dva-najst ur. Takšne naj bi bile lepe strani vratarskega poklica. Naj bi bile, ker niso. To sta potrdila tudi dva izmed vratarjev v nazar-ski lesni industriji, Franc ZI-DARN in Jože BASTL, ki lepih besed za svoj poklic skorajda ni-sta našla. Toplo je res bilo v vra-tarnicah, pa dokaj „mirno", ker je bil dela prost dan in zato tudi telefon ni nenehno brnel. Ob kakšni drugi priliki verjetno ne bi bilo časa za sproščen pome-nek.
Franc Zidarn je na Glinu že dvajset let. Polovico te dobe je prebil v vratarnicah, prej je delal na skladišču rezanega lesa. Zrahljano zdravje ga je po desetletju privedlo do vratarske službe. Nič kaj navdušen ni bil nad tem, a časi so bili takšni in navade tudi. ,,0 lepih straneh vratarskega poklica naj bi spregovoril? V tem primeru bom povedal presneto malo, ker nobene ne poznam. Zares zah-tevno, odgovorno in predvsem nehvaležno je naše delo, pa naj kdorkoli reče kar hoče. Vsak se „vpikuje" v tebe, pa naj bo „višji" ali „nižji". Največ preglavic nam seveda delajo nedisciplinirani in neodgovorni delavci, tako med delovnim ča-som, kot izven njega. Velik trn v peti smo jim in se do nas tako tudi vedejo. Seveda ne morejo (nočejo) razumeti našega posla. Jasno je, da nas ne gledajo vsi po strani, precej pa jih je. Povrh
n .lasi I po :
Jože BASTL: »Starejši od-1 hajamo, mladih pa ni.«
vsega smo velikokrat še brez mo- fi či."
Seveda to niso vse tegobe o ■ katerih sta spregovorila Franc Zidarn in Jože Bastl, ki je vratar m že sedem let. Tudi on je postal I vratar zaradi bolezni. Prej je bil I zaposlen v stavbenem pohištvu, nad novo službo pa pred sedmi-mi leti ni bil prav nič navdušen. Nenehne kontrole odpremnic, pa 9 dovolilnic za ljudi, ki prihajajo in odhaiajo; obhodi po prostra-nem kompleksu nazarske lesne industrije, ki znajo biti tudi nevarni; stalno vrtenje telefon-skih številk, odgovarjanje na kli-ce in tako dalje. Zares odgovor-no delo torej, ki pa po nju-nem mnenju nikakor ni dovolj ovrednoteno. V primerjavi z drugimi je vratar preslabo pla-čen, če pa je poleg tega še inva-lid, so prejemki še toliko slabši.
Jože Basta: »Ni čudno torej. da ni zanimanja za naš poklic. Starejši se bomo počasi umaknili v pokoj, mladih pa ni, zlasti se-daj, ko ne velja več „pravilo" o invalidih in bolnih delavcih. Razlika med prejšnjimi leti in sedanjostjo? Boljše vratarnice ■'mamo in veliko več obveznosti in odgovornosti. Drugih razlik skorajda ni."
Mišljenje obeh vratarjev je enako in najbrž tudi drugih. Za njihovo usposabljanje je v delov-ni organizaciji dobro poskrblje-no. Zadovoljna sta tudi z dvanajsturnim delavnikom, ker se ob prostih dnevih lažje naspi-ta in odpočijeta, kot bi se ob de-lu v štirih ali treh izmenah. In s službo v dneh, ko v delovni organizaciji ne delajo, sta tudi zadovoljna. Zadovoljstva ni prav veliko, nekaj pa Ie.
J.
I I I I I I I
I
J
TGOGoienje
Najmlajši na smučeh
Smucarski
tečaj za delavce
Tudi letošnjo smučarsko sezo-no so delavci Gorenja s pridom izkoristili za smučarske tečaje. Prvi tečaj so imeli ob novoletnih praznikih. drugega pasedaj včasu šolskih počitnic.
Tako kot v preteklih letih. so tudi letos priredili petdnevni za-četni in nadaljevalni smučarski tečaj. ki se ga je udeležilo tudi precej otrok delavcev Gorenja. Zanimivo je. da je število tečajni-kov sicer manjše kot včasih. ven-dar pa se mnogi delavci že raje odločajo za samostojno smučanje. Preko službe za rekreativno in kulturno dejavnost v Gorenju nabavljajo le smučarske karte za smučanje na Golteh in Kopah.
Letos so se delavci odločili za tečaje na Kopah. kjer je za zače-tnike res bolj primerno smučišče. Poleg vaditeljev so imeli pri-skrbljeno toplo malico. avtobusni prevoz. snega pa je bilo tudi ravno prav. Zatosose tečajniki nakoncu tudi pomerili v vožnji med sla-lomskimi vratci in prikazali svoje znanje. na katerega so bili kar najbolj ponosni.
Za smučanje in tudi za tekmo-vanja je veliko zanimanja med delavci. ki se bodo v naslednjih dneh pomerili na tekmovanjih med tozdi. medtem ko na prven-stvu Gorenja v velcslalomu pri-čakujejo kar nad 400 smučarjev.
Vinko Jerčič
Smučarska šola Golte, ki deluje v sklopu Rdeče dvorane v Titovem Velenju. je letos pripravila tudi tečaje za najmlajše smučarje. Tako so v zadnjih dveh tednih »opravili« smu-čarsko šolo varovanci otroških vrtcev v Titovem Velenju. Ker ni bilo snega. je bilo še bolj imenitno za mlade nadebudneže. saj so se na tečaj vozili z avtobusom. Vsako jutro ob osmi so se nasmejani. polni pričakovanj, odpe-
Ijali proti Mislinjski dolini, kjer so si pri Dovžah poiskali primerno strmi-no, seveda s snegom pokrite travnike. Takšnih krpic pa je v Mislinjski dolini še veliko in prav čudno je, da niso še bolj izkoriščene.
Mlade Bojane, Anje, Andreje, pa Bojani, Borisi in ostali so se na koncu tudi preizkusili v vožnji skozi vratca in vsi, ki so prestali ognjeni krst, so prejeli tudi zaslužena priznanja.
Ura, dve na snegu sta kar prehitro minili, čeprav je bilo treba na sneg kar precej daleč. Pa je zato bilo še več doživetij in na avtobusu več petja, veselja, takšnih in drugačnih »komen-tarjev«. Pravi smučarski živ-žav, tak-šen, ki je na tekmovanjih svetovnega pokala. Saj, ko bi bilo več snega. bi tudi na bližnjih velenjskih bregovih bilo živahno.
Hinko Ječič
Veselje na snegu
Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
Spomini
Mi pa nismo se uklonili (9) Piše: Franc Pistotnik
Pot in vrnitev iz Mauthausna
šele sedaj smo se počutili kot na pol svobodni, kajti čakalo nas je še srečanje z gestapom v Mari-boru. O tisti popotnici, ki smo jo prejeli v taborišču, ni bilo ne du-ha ne sluha. Kljub temu smo se še kar dobro razpoloženi odpe-ljali proti Dunaju, kamor smo prispeli malo pred polnočjo. Na naslednji vlak proti Mariboru smo morali čakati do četrte ure zjutraj. Restavracija na kolodvo-ru je bila zatemnjena, vendar od-prta vso noč. Prva naša skrb je bila, kje dobiti kaj za pod zob. Denar smo sicer Imeli vsi, toda živilskih kart nihče. Brez teh pa se ni dalo nič dobiti. Natakarica v restavraciji nam je povedala, da ima brez kart samo krompir. Za nas ki smo bili navajeni sa-mo na kolerabo, bo to prava delikatesa.
Dobili smo naročeno porcijo. Koliko bo to stalo, ni bilo važno, samo da je nekaj. Na krožniku je bilo kakšnih 10 drobnih polo-vičk. Kaj bo takšna porcija za naše prazne želodce?! Ko smo plačali, smo zahtevali še enkrat. Toda natakarica nam je razloži-la, da nam brez živilskih kart ne sme dati več. Kmalu je nekdo opazil, da so tri natakarice in da vsaka streže v svojem prostoru. Tako smo še dvakrat menjali
prostore in natakarici in pospravili še pri vsaki po eno porcijo. Ker je zmanjkalo sob z natakaricami, je bilo naše pojedine na Dunaju konec.
Po dolgem času smo spili vsak en vrček piva. Prileglo bi se nam sicer bolj 2 dcl vina, toda z vi-notn ni bilo nič. Končno smo le dočakali vlak. Z vsakim piskom lokomotive smo bili bliže domu. Po nekajurni vožnji je železničar naznanil prihod v Maribor. Kljub temu, da smo bili že skoraj doma, smo se s tesnimi občutki in negotovostjo javili na mari-borskem gestapu.
Ob oddaji prejetega pisma v taborišču, naslovljenega na mariborski gestapo, smo sprejeli živilske karte za dva dni in denar za vožnjo. Ker smo imeli do odhoda vlaka še tri ure časa, v žepu pa živilske karte, je bila na-ša skrb, kje je najbljižja pekarna in mesarija. Tako smo do priho-da vlaka vnovčili in tudi pospravili vse dobrote namenje-ne za dva dni.
Ker smo bili iz raznih krajev takratne štajerske, smo se kon-čno poslovili. Pozdravili smo se: ,,Na svidenje — toda nikoli več v koncentracijskem taborišču Mauthausen!"
(Konec)
Združenje borcev NOV Pesje
Dobro sodelovanje znajmlajšimi
V domu družbeno politič-nih organizacij Pesje je bila pred dnevi redna letna konfe-renca združenja borcev NOV Pesje. Poleg ćlanov združenja so se je udeležili številni gostje. Na konferenci so naj-prej spregovorili o delu odbo-ra ZB NOV Pesje v preteklem "mandatnem obdobju.
Ko so ocenjevali minulo delo so si bili povsem enotni. daje bilo nadvse uspešijo in zelo razgibano. O tem priča podatek, da je združenje, ki šteje 115 članov skoraj v celoti uresničilo akcijski pro-gram. Klub visoki starostni sestavi, borci še vedno aktiv-no delujejo na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Njihovo aktivnost je še posebej čutiti pri razvoju in napredku krajevne skup-nosti.
Da bi kar najbolj uspešno nadaljevali svoje poslanstvo in si zagotovili še uspešnejše delo, so za bljižnje skupščinske volitve iz svojih vrst evidentirali 28 članov. Prav tako je odbor v minulem letu povečal skrb za socialno in zdravstveno varstvo članov zdru-ženja. Med letom so borci vcčk-rat obiskali svoje starejšc in bolehne člane ter jih ob tej priliki tudi obdarili. Sicer pa ugotavlja-jo, da je razen nckaj izjem, socialno stanje članstva zadovo-ljivo. Tudi za zdravje borcev je bolje preskrbljeno. odkar deluje njim namenjen dispanzer. Zal pa za posameznike. ki so se zdravili v bolnišnici ali doma, združenje borcev velikokrat ni vedelo. Zato poudarjajo. da bodo morali v prihodnje največ pozornosti na-meniti boljšemu informiranju članstva.
Povsem je razumljivo, da borci veliko svojih naporov namenjajo ohranjanju in razvijanju izročila NOB. Med drugim so se udeležili številnih občinskih in republiških prireditev. V posebno zadovolj-stvo si štejejo sodelovanje s pionirskima organizacijama na osnovnih šolah Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Predvsem zato, ker pionirji obeh šol vsako leto opravijo pohod, ob spomin-skih obeležjih Titovega Velenja in okolice. Ob spomenikih. ki so v Pesjem, jim' člani združenja obujajo spomine na dogodke iz NOB. Nič manj slovesno niso izvedli tudi kurirčkove pošte, za osnovno šolo Pesje pa so razpisa-li_natečaj pisanja spisov na temo »Živimo srečni v Titovi Jugosla-viji«. Za najboljše spise so pionir-ji prejeli knjižne nagrade. Poleg vsega omenjenega je združenje borcev NOV Pesje organiziralo še vrsto izletov, pohodov in ogledov spominskih obeležij.
Spominski pohod pred 30 leti
Zastavo smo si sešili sami
Na lanskoletni konferenci so se dogovorili, da bodo skrb za urejanjc spominske plošče pre-vzeli mladinci. Žal pa .naloge niso opravili, zato so se dela lotili pionirji. Na željo pionirske orga-nizacije so na šoli ustanovili krožek za razvijanje tradicij NOB, ki ga vodi članica združe-nja Marija Žorž. Krožek ima svoj program. predvsem pa se učenci spoznavajo z življenjepisi padlih borcev katerih so imenovane ulice v Pesju.
Iz vsega tega je razvidno, da so borci v Pesjem upravičeno po-nosni na doslej opravljeno delo. Kot so poudarili na konferenci si iskreno želijo, da bi enake uspe-he dosegali tudi v bodoče. Seve-da pa bodo to dosegli le s tesnim sodelovanjem in povezovanjem z vsemi ostalimi dejavniki v svoji krajevni skupnosti.
Na konferenci so sprejeli tudi akcijski program. V njem so zapisali, da bodo tudi v bodoče sproti preverjali socialno in zdravstveno stanje članov zdru-ženja in bolne člane redno ob-iskovali. Še v naprej bodo tesno sodelovali z vsemi družbenopoli-tičnimi organizacijami v krajevni skupnosti in skupaj z njimi odločno reševali vse probleme. V sodelovanju s krajevno skupnos-tjo in socialistično zvezo bodo posadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Ob prazniku kra-jevne skupnosti Pesje bodo pri-pravili pohod ob spomenikih v njeni okolici. Na pohodu naj bi se vsi krajani spoznali z najpo-membnejšimi dogodki iz NOB na tem področju. Na kraju kjer je delovala bolnica Jelka in pri Šimnu, kjer je padla bolničarka, Vera nameravajo postaviti spo-minski obeležji. Seveda bodo sproti obveščali člane ^druženja o vseh prireditvah in praznova-njih, odrekli pa se ne bodo tudi svojih dosedanjih oblik dejavno-sti. Ob J. maju bodo skupaj z mladino pripravili kresovanje, sodelovali bodo na Kurirčkovi pošti, za pionirje bodo raspisali natečaj pisanja spisov na temo iz NOB ter najboljše nagradili, znatno pa bodo okrepili tudi delo krožka za ohranjanje izročila NOB na osnovni šoli.
Na konftrenci so izvolili. nov upravni odbor. in dva organa, nov predsednik združenja je Karel Hladin. sekretar Jože Sla-tinšek in blagajnik Karel Vrabič. Na koncu konference so pionirji osnovne šole Gustav Šilih 10 borcem izročili značke in izkazni-ce kot priznanje za sodelovanje pri obujanju tradicij NOB. Zna-čko in izkaznico so prejeli Marija Žorž, Angela Dobnik. Viktor Koritnik, Franc' Kortnik, Milan Ocepek, Jože Pirečnik, Karl Vrabič, Jože Jerič, Karel Hladin in Karel Camlek.
Bogdaji Mugerle
Prihodnji teden se bo začel že tradicionalni pohod po poteh legendarne XIV. divizije, s katerim mladi iz velenjske obči-ne-obujajo spomin na junaške boje borcev te legendarne divi-zije. Letošnji pohod mladih iz Šaleške doline bo že štirinajsti, v prejšnji številki pa smo Api-sali. da je bil v velenjski občini prvi pohod po poteh XIV. divizije že pred tridesetimi leti. Med tem časom smo zvedeli nekaj več podrobnosti o tem pohodu. Med drugim smo do-bili tudi imena svet trinajstih takratnih fantov, ki so v fe-bruarskih dneh leta 1952 pre-hodili del poti Štirinajste. Tine Gerzina je na našo pobudo povabil nekaj takratnih pohod-nikov na kratek pogovor. Poleg njega so prišli še Franc Vertač-nik, takratni komandant poho-da. Jože Lukanc, Žani Knez, Emil Koželj, in Lojze Ojsteršek. Drugi udeleženci tega prvega pohoda so še bili: Jože Janežič, Alojz Hriberšek, Ciril Novinšek, Tine Hajsinger, Haini Vertač-nik, Jakob Draušnik in Fric Polenik.
Tine Gerzina, ki je prinesel spisek imen pohodnikov, je dejal da je bil glavni organiza-tor in pobudnik tega lepega pohoda Franc Vertačnik. -zato smo seved'a najprej prisluhnili njegovim spominom. »Resnični pobudnik pohoda.« je med drugim dejal Franc Vertačnik, »je bilo takratno .združenje oficirjev, v katerem sem delal kot l'unkcionar. Takrat sem vodil predvojaško vzgojo in smo se dogovorili. da bi bilo prav, da ti mladi fantje obudijo tudi spomine na pred nekaj leti končano vojno. predvsem pa na pohod borcev XIV. divizije. Seveda so bili vsi takoj zato in odpravili smo se na pot.«
»Zbrali smo se,« je nadalje-val Tine Gerzina,"»pri spomeni-ku Padlih talcev v Starem Velenju. Pohod smo začeli okrog sedme ure zjutraj. Dogo-vorili smo se, da bo trajal do večera istega. dne. Zato smo odšli skozi Pako na Paški Koz-jak". s Kozjaka smo se spustili nazaj v dolino in nadaljevali pot proti Graški gori, kjer smo končali pohod.«
»Zelo sem bil vesel, ko sem v mladinskem aktivu zvedel, da sem med tistimi mladimi, ki se
bomo udeležili prvega mladin-skega pohoda po poti XIV. divizije. Po lastnih možnostih smo zbrali obleke, pasove, pu-ške. tudi zastavo smo si sami sešili, saj takrat zastav ni bilo veliko. Nesel jo je Tine (Gerzi-naj_.« je povedal Jože Lukanc.
Žani Knez: »To so lepi spo-mini na delo takratne mladin-ske organizacije. ki je bila resnično nadvse delovna. pri-pravljena sodelovati na vsakem področju, akciji. Bili smo zelo enotni, složni. Med pohodom smo bili zelo disciplinirani, kar je razumljivo, saj smo pred tem končali predvojaško vzgojo. Disciplina pa je morali biti stroga tudi zato, ker smo imeli prave puške in tudi prave metk . Na Graški gori smo opravili še vajo v streljanju.«
Korakali oziroma hodili smo eden za drugim. Takrat so bili seveda še težji časi. ni bilo vsega na pretek, zato smo si za hrano vzeli le večji kos kruha in nekaj jabolk. Le na Paškem Kozjaku smo se v stari koči nekoliko bolj okrepčali s partizanskim gola-žem, ki nam ga je pripravilo osebje koče,« je še povedal Tine Gerzina.
„ Emil Koželj: »Ko so me te dni spomnili. da je poteklo že trideset let od našega takratne-ga pohoda, sem bil kar malce presenečen, da je od takrat minilo že toliko časa. Prav je. da mladi vsako leto organizira-jo ta spominski pohod. Seveda je sedaj nekoliko lažje. Mi smo bili tedaj bolj skromno obleče-ni. Obleko, obutev smo si morali sposoditi na predvoja-ški, tudi orožje smo tam dobili. S hojo nismo imeli težav, saj je bilo vreme zelo lepo, zelo malo zimsko, saj ni bilo snega.«
V prejšnji številki Našega časa smo objavili tudi fotografi-jo udeležencev tega prvega pohoda. Naš sogovorniki so prinesli s sabo še nekaj fotogra-fij o pohodu, vendar ni bila nobena tako popolna, kot že objavljena. Vse pa je posnel Lojze Ojstršek, ki je s tem najbolj zaslužen, da je ta prvi pohod po poti XIV. divizije ostal tudi tako ohranjen. »Foto-grafski aparat je takrat toliko pomenil, kot če imaš danes »fičke«. Težko ga je bilo kupiti, enako težko je bilo kupiti material za razvijanje, izdelavo
fotografij ipd. Na fotografije sem zapisal tudi datume in tako se je najbolj izvirno ohranil dokument o tem našem prvem pohodu pred tridesetimi Ieti,« je dejal Lojze Ojsteršek in dodal: »Pohod je bil takrat seveda bolj skromen, ni bil tako množičen kot so današnji, saj takrat ni bilo toliko mladine kot danes. Zdi se mi, da smo se najprej dogovorili, da bo nas na pot odšlo štirinajst, da bi tudi tako simbolizirali'ime »Štirinaj-ste«. No, na pohod je nas prišlo samo trinajst.«
Udeleženci prvega pohoda po poteh XIV. divizije v občini Velenje, verjetno pa tudi v republiki, so se razveselili tudi povabili občinske konference ZSMS Velenje. da bi se letos, ko je od njihovega pohoda minilo trideset let, udeležili tradicionalnega pohoda v orga-nizaciji OK ZSMS Velenje. Obljubili so, da bodo med njimi. če drugače ne, bodo z mladimi prehodili vsaj del poti, ali pa prišli na slovesen začetek ali konec tega spominskega pohoda.
S. V.
Šest od trinajstih pohodnikov po poti XIV. divizije pred 30-leti: Žani Knez, Franc Vertačnik, Tine Gerzina, Jože Lukanc, Emil Koželj in Lojze Ojsteršek (od leve proti desni)
0b 40-letnici kjmanskega marša
Legendarni podvig proletarcev
Podvig proletarcev januarja 1942, ko so pri temperaturi mi-nus 32 stopinj premagali strmi in v sneg zaviti lgman, je ostal vzvišeni primer partizanskega junaštva, vztrajnosti in neuklonljive morale, kakršnih je bilo malo v zgodovini vojn. To je izredno pričevanje vzdržljivo-sti, moči in nadčloveških napo-rov borcev narodnoosvobodilne vojne v premagovanju podivjane narave.
Vrhovni štab NOV in POJ se je z deli 1. proletarske brigade 18. in 19. januarja, v času druge sovražnikove ofenzive, premak-nil z Romanije na Jahorino, glavnina brigade s štabom pa je po končanih operacijah v vzhod-ni Bosni dobila nalogo, da se iz vasi Kneževo in Gajevo premak-ne na območje Foče. V dogovoru z Glavnim štabom NOV in PO Bosne in Hercegovine je štab 1. proletarske brigade sprejel odlo-čitev, da se na to območje prebi-je po daljši poti od Gajeva proti Olovu, preko Sarajevskega polja, planine Igman, Trnova, Kalinovika do Foče.
Po globokem snegu. so šli v surovi zimi na približno 100 km dolg marš trije bataljoni brigade z Glavnim štabom in Pokrajin-skim komitejem KP za BIH. Na pot so krenili 25. januarja leta 1942. V prvi noči je brigada prisia do vasi Vtsovac. V neki majhni hišici je imel med počit-kom komisar Prve proletarske brigade Filip Kljajić-Fića kratek sestanek z ^semi komandirji, na
katerem je med drugim tudi de-jal:
„Pot nas vodi naproti sovra-žniku, lakoti in zimi." Od vseh je zahteval, da s položajem pod-robno seznanijo vse borce, da bi se pripravili za naporne in težke naloge, ki so jih čakale.
Drugo etapo, do vasi Grabljive Njive, je brigada prehodila v no-či od 26. na 27 januar in nadalje-vala pot preko Jošanice. Dolga kolona 720 izčrpanih, slabo obu-tih, napol bosih in lačnih prole-tercev, med katerimi je bilo tudi 50 ranjencev, je hitela po zahod-nem robu Sarajevskega polja, med sovražnimi postojankami, preko Blažuja, Igmana, Trnova, Kalinovika — k Foči.
V VRTINCU OSTRE ZIME
Nastopila je najtežja etapa pohoda. V koloni po eden, ob največji tišini, z izdvojeno predhodhico, po strmih in zale-denelih pobočjih, snežnemu neurju, pri temperaturi minus 32 stopinf Celzija, je brigada grabi-la v naročje zasneženega Igmana. Sovražnik je bil vse dalje, neva-rnost s te strani vse manjša, zato pa je ostra zima pritiskala vse bolj surovo. V slabo oblečent koloni je bilo le malo borcev, ki so imeli plašče. Večina je bila izredno slabo oblečena, napol bosa in do skrajnosti izčrpana. Prsti na rokah so se kot magnet lepili na zamrznjeno orožje. Ob hudem mrazu, ko so se upirali podivjani stihiji brezusmiljene in
surove zime, je pokalo celo drev-je.
Toda navkljub divjanju narave in telesni onemoglosti se je dolga kolona proletarcev, iz katere so neslišno izginjali obnemogli in zmrznjeni konji, njihov tovor pa so sivoprtali borci, plazila čez zaledeneli Igman. Zaustavljanja ni bilo, ,,bela smrt" bi takoj pokosila obnemoglega.
Na predvečer 28. januarja je koloona 172 premrzlih tovarišev prišla v Presjenico pri Trnovu, malo kasneje pa je po 32. urah pospešenega in napornega mar-ša, skozi snežno golgoto, brez dvanajstih umrlih na poti, briga-da dosegla osvobojeno Fočo. Tukaj se je ob pomoči prebi-valstva v improvizirani „Igman-ski bolnišnici" začela borba za rešitev pomrznjenih. Veliko skrb za ranjence in pomrznjene borce so imeli tovariši iz Vrhovnega štaba, še posebej tovariš Tito, ki je bil takrat v osvobojeni Foči.
Zdravniki so enotno ugotovili, da je zdravstveno stanje pri veči-ni pomrznjenih borcev zelo res-no. Od težkih zmrzlin, predvsem prstov na rokah in nogah ter ušes, je nastopilo gnojenje in za-čela je groziti nevarnost gangre-ne, tetanusa in — smrti. Zdravniki so bili prisiljeni, da brez najosnovnejših medicinskih pripomočkov amputirajo pomrz-le dela telesa. Ni jim preosta-lo drugega, kot da kosti režejo z navadnimi kuhinjskimi noži in žagami, ,,na živo", brez uporabe anestezije in morfija. Sanitetno
osebje je vložilo največje napore za rešitev pomrznjenih proleter-cev. Prenašanje težkih bolečin pa je se enkrat osvetlilo partizanski lik hrabrosti, vzdržljivosti, in vztrajnosti.
Zdravljenje in okrevanje pomrznjenih proletercev je v Igmanski bolnišnici trajalo mesec dva, zatem pa se jih je nekaj pri-ključilo drugim borbenim eno-tam, večina pa se je ponovno vrnila v vrste Prve proletarske brigade, s posledicami in spomini na težko in usodno januarsko noč Igmanskega marša.
V	zgodovini našega narodnoos-vobodilnega boja je Igmanski marš ovekovečen kot legendarni podvig proletarcev, ki je novim borcem v NOB služil kot nepre-sušen vir navdihov, partizanske hrabrosti, vzdržljivosti in junašt-va. To je bil izraz svojstvene partizanske taktike, maneverske-ga podviga, pa tudi preseneče-nja, izpit zavesti in samoodreka-nja proletarcev, kar vse zaslu-ži trajno spoštovanje.
V	naših hotenjih in vizijah moči in odpora oboroženega na-roda v strategiji in koncepciji splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je Igman-ski marš ostal trajen svetilnik borbene hrabrosti, vztrajnosti in požrtvovalnosti borcev našega narodnoosvobodilnega boja, ki so se uspešno ubranili pred okru-tnim sovražnikom, prav tako pa tudi pred podivjanostjo narave. Primeri takšnega junaštva se redko pomnijo v zgodovini vojn.
S. Nikolić
__Zanimivosti	Števf/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
Temeljna načela:
I.SIovenskiin srbohrvaški jezik pri nas
Slovenščina in srbohrvaŠčina sta si-cer sorodna, vendar samostojna jezika, Na samosvoja pota sta zavila že pred tisoč leti. Na alpskeni in prialpskem področju od Panonske nižine do Tr-žaškega zaliva se je iz dotlej dokaj enovite osnove začela razvijati slo: venščina, na dinarskem področju, se-gajočem nekako do Save tn Donave na severu in do Jadranskega morja na jugu, pa se je izoblikoval srbohrvaški jezikovni tip, kakor ga zdaj najbolj poznamo iz srbohrvaškega knjižnega jezika z znanimi variantami. Oba je-zika imata določeno zemljepisno podlago, kjer ju govori stalno neselje-no prebivalstvo, m to sta tudi funkcij-ski področji njunih knjižnih jezikov, ki sta se v moderni obhki razvila v 19. stoletju. Slovenski knjižni jezik pokri-va prostor SR Slovenije, pa še sloven-sko Porabje na Madžarskem, sloven-sko Koroško v Avstriji, v Italiji pa Tržaško, Goriško, Beneško Slovenijo in Trbižansko; srbohrvaški jezik se uporablja v preostali Jugoslaviji z iz-jemo Makedonije. .Na obrobju slo-venskega in srbohrvaškega jezikovne-ga območja živijo tudi tako imenovane narodnosti s svojimi jeziki, v Sloveniji Italijani na Obmorju, Madžari okrog Lendave in Romi na več mestih; na območju srbohrvaškega jezika pa je takega še več.
* Običajno slovensko poimenovanje za to, kar se uradno srbohrvaško ime-nuje hrvatsko-srpski ali srpsko-hra-vatski
Enakopravnost
jezikov
Jeziki jugoslovanskih narodov in narodnosti so med seboj enakopravni v tem smislu, da so na svojem narod-nem oziroma narodnostnem ozemlju tudi jeziki uprave in šolstva in da jim je zagotovljen obstoj. To med drugim pomeni, da naj se med seboj ne spodrivajo, da naj ne težijo za tem, da bi drug drugega (praktično seveda večji manjše) spodjedali in končno morda celo zamenjali. Vsi naj se raz-vijajo v skladu s svojo notranjo močjo in s potrebami in možnostmi skupno-sti, ki jih uporabljajo; saj nam tudi različnostjezikov pomeni bogastvo, ne nadlego, ki bi se je bilo treba čim prej znebiti. Tam, kjer avtohtoni narodi in narodnosti živijo v okviru istih upra-vnih enot, se medsebojni mostovi po-stavljajo z dvo- ali večjezičnostjo, tj. Ijudje se trudijo naučiti tudi jezik svo-jega drugojezičnega sodeželana. Prvič zato, da se z njim lahko sporazume-vajo, da v njem lahko soupravljajo oziroma delajo. potem, zato. da lahko uživajo kulturne vrednote, oblikovane v drugem jeziku, ne nazadnje pa tudi zato, da eden drugemu utrjujejo ob-čutek enakopravnosti in enakovre-dnosti; to je prva podlaga trdne eno-tnosti in medsebojne bratske človeč-
nosti, ki terja, da drugemu ne storiš ničesar takega, kar bi mu škodilo.
Clan ene jezikovne skupnosti na področju druge pa seveda ne more zahtcvati. da bi se ta prilagajala njemu, ampak se mora on njej. Tako je z na-šimi Slovenci v Ameriki (Severni in Južni), v Avstraliji, po evropskih dr-žavah m tudi v neslovenskem delu Jugoslavije (največ Slovencev živi zu-naj Slovenije naHrvaškem.posebnov Zagrebu): naučili so se jezikov ljudi, med katere so se priselili, čeprav še v družini in posebnih državah in tudi v nesIovenskemdeluJugoslavije(največ Slovencev živi zunaj Slovenije na Hr-vaškem, posebno v Zagrebu): naučili so se jezikov ljudi, med katere so se priselili, čeprav še v družini in poseb-nih društvih gojijo tudi svoj materni jezik. Tako se Slovenci v Zagrebu šo-lajo v srbohrvaškem jeziku, nimajo posebnih radijskih ali televizijskih oddaj v slovenščini, ne predstav po gledališčih; prav tako ne gojijo po-sebne slovenske književnosti na Hr-vaškem. ampak prispevajo k splošni slovenski in to tudi uživajo (poleg hrvaške, srbske in drugih seveda). Po-dobno je z izseljenimi Slovenci zunaj Jugoslavije. le da ti zaradi velikeodda-Ijenosti razvijajo nekatere dodatne dejavnosti, da se lažje ohranjajo v svoji jezikovni in kulturni samobitnosti.
Nič drugače ne more biti z drugo-jezičnimi priseljenci pri nas: vključeni so v naše delovne organizacije, upra-vne in politične skupnosti, udeležujejo se z nami zabav in športa. med nami potujejo; v naših knjižnicah sicer skr-bijo, da je zanje na voljo kolikor mo-goče berila v njihovih jezikih. imamo celo posebne šole s srbohrvatskim uč-nim jezikom, obstajajo kulturna dru-štva m skupine, v katerih se združujejo delavci iz drugih republik. programi medrepubliškega kulturnega .sodelo-vanja pa tudi njim omogočajo nenehen stik s kulturnimi vrednotami in kul-turnimi dosežki okolij, iz katerih iz-hajajo. Da pa bi bili med nami lahko res enakopravni, morajo primerno obvladati tudi naš jezik, če ne želijo ostati osamljeni v slovenski skupnosti.
Tako reš vsak dan srečujemo Ijudi, ki jim beseda ne poje tako kot nam Slo-vencem, ampak jih razodeva kot pri-seljence z juga, kot Hrvate ali Srbe ali Bosance in Hercegovce. Črnogorece, Albance ali Makedonce. Slovenščino govorijo pač kot tuji jezik, tako kot naši slovenski izseljenci srbohrvaščino, nemščino. angleščino. španščino, švedščino itd. Seveda se jim v mate-rinščini jezik giblje svobodneje in z večjo lahkoto, toda v Sloveniji je za stik s Slovenci načeloma ne morejo upo-rabljati, če nočejo zbuditi suma, da slovenščine pravzaprav nočejo upo-rabljati (če npr. živijo med nami že leta, včasih celo»desetletja ali kar vse ži-vljenje), ali če hočejo, da jih bodo Slovenci razumeli. (Nekaj drugega je, če ne zna slovensko človek, ki pnde k nam na kratek obisk ali kot turist, toda ta najde tudi le rahel stik z nami.)
Nenaravnastališča
Če gledamo na stvari tako, nas Slo-vence seveda morajo prizadeti nena-ravna stališča do razmerja med slo-venščino in srbohrvaščino, kakor se sem in tja razodevajo tudi v dopisih jezikovnemu razsodišču, v katerih nas
Ijudje opozarjajo na neenakopravno obravnavanje slovenščine v sami Slo-veniji. pa naj jih pišejo pripadniki ene ali drugejezikovne skupnosti.
V enem takih dopisov nas Manca Košir opozarja na gradivo za 2. sejo Skupščine RTV Ljubljana (1. okt. 198i), v katerem je rečeno: »V okviru RTV so se pojavila ramišljanja, da bi zmanjšali stroške TV programa s po-segi v način prezentiranja tujih pro-gramov in v njihovo strukturo. Eno takšno razmišljanje se kaže v predlogu, da bi namesto podnaslavjanja filmov in morda drugih tujih programov v slovenščini prevzeli srbohrvatsko podnaslovljene programe, bodisi prek posnetkov bodisi z direktnim prevze-manjem, ko so na sporedu v drugih studiih. (...) Z ukinitvijo slovenskega podnaslavljanja in nekaj prihranili, zlasti če bi skrčili število za to dejavnost specializiranih delovnih mest.«
Naj kar iz opozorila Mance Košir povzamemo. zakaj so nekateri pri-pravljeni opustiti slovenske podnapi-
se:
a)	ker je tudi drugi slovenski pro-gram v slovenščini in
b)	ker je že veliko delavcev v SIo-veniji iz drugih republik.
(K temu naj še pripomnimo, da je na večjem delu slovenskega ozemlja po-skrbljeno za sprejemanje zagrebškega televizijskega sporeda, pa še naš drugi program je v dobri meri jezikovno srbohrvaški). Manca Košir je upravi-čeno ogorčena: »Zlasti slednji argu-ment me je spravil ob sapo: posebna naselja, posebne šole, zdaj še del slo-venske televizije v srbohrvaškem jezi-ku, da se ti delavci ja ne bi naučili slovenščine in bi ostali izolirani (poli-tika geta). To, da na seji skupščine slovenske televizije resno razpravljajo o takem predlogu (sprejeli ga nismo, bojda bomo še razmišljali o njem). se mi zdi pomembno politično vprašanje in predlagam jezikovnemurazsodišču. da se poukvarja z njim.«
Res je docela nedopustno, da so sploh, in še na takem mestu. razpra-vljali o razprodaji slovenščine, za zdaj seveda le delni. Človeka kar srh spreleti, ko to bere. Slovenščina, naš materni jezik, dediščina Trubarja, Prešerna. Cankarja, dragocenost. okrog katere smo se zbrali v NOB in se zmagovito bojevali proti tistim, ki so nam jo hoteli vzeti (in so jo mnogim po Primorskem. Štajerskem in Gorenj-skem v javnosti tudi res začasno vzeli), kar velja za koroške in primorske Slovence za mejo še sedaj, ta sloven-ščina naj se torej žrtvuje za stabilizacijo na RTV! Ali ne bo tak predlog sle-hernega Slovenca, ki to televizijo vzdržuje, dvignil v sveti jezi proti taki »gopodarnosti«? Ali se jeziki odlagajo kot suknje, kot bi rekel Cankar; ali ni slovenščina več nenadomestljiva vre-dnota, izrazilo naše posebne človeč-nosti, izoblikovane v tisoč letih, nekaj, kar je iz nas napravilo dovolj uspešno kulturno, gospodarsko in pohtično enoto? Menimo, da je jezik zadnja stvar. pri kateri bi bilo treba tako var-čevati. da bi mu jemali vlogo, ki si jo je v stoletjih razvil, pridobil in krvavo pribojeva! in ki so njegova naravna ter politično zagotovljena pravica.
Nikoli več naj ne bo našjezik blago, s katerega prodajo si je mogoče pri-dobiti nekaj cvenka! Se bo že treba
prej posloviti od stvari, ki so veliko manj. kakor je ravno slovenščina.
Da je naš drugi televizijski program v srbohrvaščini, je žalostna, ne vemo če tudi potrebna resnica (kako nam manjkajo npr. ure za jezik, saj celo izrekov jezikovnega razsodišča. ki ga je ustanovila SZDL, nočejo objavljati ob vsem popevkarstvu in siceršnji pro-gramski brezkrvnosti). Če si ga ne moremo bolje izoblikovati, prinašaj-mo iz njega samo tisto, kar res bogati naš prvi program, hkrati pa ga zdru-žimos »tretjim«. tudi srbohrvaškim, ne pa da brez potrcbe dvojimo ali celo trojimo nepomembne, torej neizkori-ščene oddaje. Ozrimo se po drugih naših televizijah in poglejmo, koliko našega programa prinašajo. Tako bi res lahko kaj prihranili brez škode za kogar koli v Jugoslaviji.
Nepotrebna spotikanja
Strinjamo se z mnenjem, da je treba med nami živečim priseljencem omo-gočiti stik s slovenskim jezikom med drugim tako, da lahko gledajo oddaje s slovenskimi podnapisi ali sploh v slo-venščini, saj se bodo tako jezika učili tudi v normalnih govornih okolišči-nah. Ne torej ustvarjati getov — čeprav le po poti izvršnega dejstva — ustva-rjajmo medsebojno'povezanost, kakr-šno narekuje bivanje drugojezičnih irebivalcev na področju danega jezi-
E
Ko se jeziki stikajo, si lahko tudi pomagajo, npr. z besedami. Slovenski jezik si je v zadnjih dvesto letih tako nabral lepo število besed. Pri tem so pisci slovenskih besedil hodili in po-gosto še hodijo v napačno smer, saj uvajajo tudi besede, za katere imamo že dobre domače. To je škodljivo, ker v jezik zanaša nepotreben nemir in ne-enotnost, pa tudi nejasnost. Proti ne-potrebnim tujim besedam v sloven-ščini se Slovenci bojujemo ves čas, kar imamo knjižni jezik, to je od sredine 16. stoletja. Tako ravna tudi jezikovno razsodišče, ko se med drugim spotika ob tako nepotrebno prevzemanje.
Nedavno je v zvezi s tem dobilo ža-Ijiv dopis, ki ga kaže v celoti prepisati:
,Protest"
Prolesliram proli spolikanju ob sr-bohrvaške besede med slovenskimi na občasnih oglasih, naslovih in slično (SOUR Slovin/Delo, 25. 8. 81). Kako to. da skoraj nič ne naredite proti ma-sovnemu in nasilnemu navalu anglešči-ne? Kaj vas ni sram. da takoj vidite SOUR Slovin ali železniške obrazce-v srbohrvaščini — nič pa vas ne moti INEX adria airwais„ Slovin commerce, Ljubljana — city of heroes (napis na gorenjskicesti). Yugotours, Yuskipool, Hapy drive (ob cestah) itd. itd. — V bistvu bi vam bolj odgovarjala parola »Dober angleški jezik naj bo naša sku-pna skrb«! Želite nam zgodovino Indi-jancev: Jugoslovani se naj (kulturno) potolčejo med sabo. da bodo potem vsi znali angleško! Predlagam: Razsodišče se naj takoj ukine in ustanovi novo »Razsodišče za uporabo angleščine v javnosti.« — Vaše hujskanje proti sr-bohrvaščini pa nima smisla. ker to ni naša prva nevarnost! — V upanju, da boste sprejeli moj predlog vas tovariško pozdravljam z Yuors Faithfully
Tone Videc.«
Deloma podobni toni zvenijo tudi iz tega, kar nam piše M. K. iz Polja Kladilniška 34:
»U članku »Prosimo. govorite slo-vensko« (Nedeljski dnevnik 13. 9. 1981) je poenta na potrebi očuvanja i razvoja slovenskog jezika. Midutim nije jasno 'izraženo dali jezici jugoslovenskih na-roda treba da se razvijaju uz imperativno održanje karakterističnog ili pak u pravcu zbližavanja uz normalno pošto-vanje svakog jezika te očuvanja dobrog i odbacivanje lošeg bez obzira na preklo odnosnog. Mislim da nije potrebno komentarisati štetnost činjenice da naši narodi imaju zgode prilikom sporazu-mevanja zbog razlika u jeziku pa utoli-ko više nijejasno zbog čega. kakose čini, drugu Jušu Turku (autoru teksta »Pro-simo. govorite slovensko«) smetapojava »jugoslovenskog jezika«. Teško je odo-leti utisku da je drug Juš Turk od boja-zni da je slovenski identitet ugrožen zanemario zajedničke interese. koji su ipak značpjniji. »Lepo pozdravljeni!«
V zvezi s prvim dopisom naj po-udarimo, da se jezikovno razsodišče izreka proti vsemu, kar kvari sloven-ščino. Pri tem ni srbohrvaščina nače-loma nič bolj prizadeta kot angleščina, ki poleg nje res najbolj pritiska na naš jezik. Saj je vendar bilo že precej iz-rekov razsodišča tudi proti nepotreb-nim prvinam iz drugih jezikov, proti zahodnoevropskim tn mednarodnim tujkam. opirajočim se po večini na la-tinščino (in prek te včasih še na staro grščino). npr.: Za delovne in druge organizacije predvsem domača po-imenovanja (4. 12. 1980); Tuje in spo-sojeno besedje proti domačemu (6. 12.
1980);	Hrenovke niso iz pasjega mesa (9.1.1981); Thermotal in podobno (20.
2.	1981); Deskanje, deskalniklub (13.
3.	1981); Zakaj ne domače ime (10. 4.
1981);	Jezikovno barbarstvo v stroko-vnem časopisu (17. 4. 1981); Gostom vsena krožniku?(I2.6.1981); Integral ni ime za prometno podjetje (10. 7. 1981); Le zakaj bi po domače? (29. 8. 1981); Zalćaj proti dogovorjenemu (4. 9. 1981); Paneton s kandiranim sadjem (2. 10. 1981).
Menimo torej, da je v več ozirih škodljivo, če se v slovensko besedilo brez potrebe vrivajo srbohrvaške, an-gleške ali tako imenovane mednarod-ne besede, npr. v strokovnih izrazih in imenih podjetij in izdelkov. Držimo se svojega! (Sami smože izrazili željo, da bi bilo treba proti kršiteljem jezikovne higiene ukreniti tudi kaj konkretnega.
Predlagali smo na primer, da bi pri Gospodarski zbornici ustanovili telo, ki bi dejansko lahko vplivalo na izbiro imen podjetij in niihovih izdelkov, ali pa tako. ki bi dajalo soglasje za objavo lepakov. dostikrat napisanih v zelo neustrezni slovenščim — vendar doslej nismo ničesar dosegli.) — Na tujce se ne obračajmo samo v tujščini, ampak tudi v slovenščini. In tisti, ki pišejo ali govorijo zanikrno slovenščino, bi mo-rali zadevati ob možnost, da bi jih za-menjali s takimi, ki na slovenščino kaj dajo in to tudi s svojo besedilno prakso potrjujejo. Marsikaj bi se dalo storiti, ne pa le delati veter, ki komu celo godi, jezikovnemu kršitelju pa nikakor ne more škoditi.
Napačno zastavljena
vprasania
In k drugemu dopisu. V njem so napačno zastavljena vprašanja. Jugo-slovanski jeziki so struk'urno dogra-jeni in se razvijajo po svojih lastnih, deloma stoletnih zakonitostih. Ne
moremo jih samohotno zbliževati v nasprotju z njihovimi značilnostmi, še manj pa tako, da bi ene uporabljali v smislu »državotvornosti« ali česa po-dobnega tam, kjer spodrivanim jezi-kom funkcioniranje zagotavlja ustava. Zapomnimo si vendar, da se npr. v Srbiji govori srbohrvaški jezik, v Slo-veniji slovenski, v Makedoniji ma-kedonski itd. vse do slovaškega in rusinskega v Vojvodini, kot je ustavno dogovorjeno in določeno.
Ne torej misliti. da delamo kaj do-brega za skupnost, če z rabo svojega jezika na drugojezičnem področju v službenem položaju jemljemo druge-mu njegovo osnovno pravico, da se lahko sporazumeva v svojem jeziku. Na tak primer so nas nedavno opozo-rili z Inštituta za gozdno in lešno go-spodarstvo pri BF.Takolenam pišejo:
»Me&našimi delavci so tudi Ijudje iz drugih republik; tako med tehniki kot tudi med raziskovalci (visoka izobraz-ba). Medtem ko so se drugi dokaj hitro in tudidobro navadili »poslovensko«,pa sodelavka mag. N. K„ dipl. inž. go-zdarstva. ki je sicer že šesto leto v Ljubljani. svojega dela noče opravljati v slovenščini. Kar napiše. je v srbohrva-ščini ali »jugoslovanščini«, sporočila piše celo v cirilici, uradno korespondira (npr. dopis Inštituta za gozdarstvo In-štitutu za kmetijstvo v Ljubljani) v svo-jem jeziku. Na poziv, naj piše v slo-venščini.je odgovorila, da se s sloven-ščino pač ne bo ukvarjala. Takšen od-govor je izbil sodu dno kar pri vseh Ijudeh v našem inštitutu. — Tu ne gre toliko za zunanji, jezikovnooblikovni odnos, temveč za narodnostni, tudi po-litični odnos do naše govorice.«
Tovarišica magistra se očitno ne zmeni za našo ustavo, ki veleva. da je v SR Sloveniji poslovanje v slovenšči-ni. To splošno ustavno načelo so de-lovne organizacije dolžne vnesti tudi v svoje statute in pravilnike in ga kot merilo upoštevati pri razpisih in pri nastavitvah: kdor ne zna primerno slovensko, ne more opravljati del in nalog. ki predvidevajo jezikovni stik (pisni ali ustni) s Slovenci. Tudi od marsikod drugod slišimo. da prišleci tako in podobno — kot bi rekel Žu-pančič — razširjajo krog svoje, ožijo pa krog naše domovine. (Podobno ra-vnajo pri Kino-podjetju Maribor, ko predvajajo neslovensko podnaslovlje-ne filme, prim. Delo, 20. nov. t. 1.) Tako jezikovno početje je vendar še zmeraj samo škodilo! Že uvodoma smo povedali. da se jezikovne težave na drugojezičnem področju najnara-vneje prebrodijo tako. da se prišlec nauči jezika gostitelja, večine, ne pa da pričakuje, da bo narobe ali da bodo drugi posebno veseli, ko vidijo, da tisti. ki živi pri nas. sploh ne feli vzpostaviti naravnega govomega stika z nami. V Jugoslaviji ni jugoslovan-skega jezika, ampak je toliko in toliko jugoslovanskih jezikov, med drugim tudi slovenski, ki ima povsem nor-malno pravico, da je sredstvo splo-šnega uradnega sporazumevanja v Sloveniji. (Na posebnosti dvojezičnih področij smo opozorili že uvodoma.) Vprašanje jugoslovanščine smo rešili že v 30-ih letih našega stoletja v smislu Cankarjevih idej o Jugoslaviji kot po-litični. ne pa tudi jezikovni enoti. Pa-meten človek takoj vidi, da je z ogro-ženostjo slovenske samobitnosti ogro-žena tudi jugoslovanska. saj je Jugo-slavija nastala in obstaja zato, da bi varovala slovenske (in druge) jeziko-vne in narodne identitete. S tem, da se vsi počutijo neovirani in nevznemi-rjeni, so enotni tudi v vsem tistem, kar imajo družbeno in politično skupnega. Ne eno ne drugo, to je ne slovensko (hrvaško, srbsko, makedonsko) ne ju-goslovansko ni pomembnejše, in naj bo kot tako tudi spoštovano in nemo-teno. če sami sebi in stvari dobro hc-čemo.
MARJAN BREGAR
IUR BB VRPCR
33. Taborni ognji v ravnini so ugašali. Trda noč je legla na svet okrog Gradišča ih Udurik v stolpu je napel sluh. Lovil je šume noči, čakal, da se oglasi pritajen topot vojaških nog na kolovozu, ki je vodil na vzgor v Gradišče.
Dočakal je: Ursus, poveljnik garde, je bil tu s svojimi klavci. Oglasila se je sova ...
Udurik je objel okoli ramen pajdaša ob sebi. »Najina ura je napočila. Pojdiva!«
Kot snopi so padale straže pod spretnimi tihimi udarci obeh mož. Še hip, in grad je bil nem in brez obrambe. Udurik je dvignil zapah in pričel odrivati težka okovana vrata obzidja.
Obstal je na pragu, se ozrl nazaj v po-slopja.
»Ne, ne morem jepustiti tu! Marsikaj seji lahko zgodi...« se je zagledal v Anestino okno. Začutil je, da ga vendarle veže na to žensko žgoča vez.
Naglo se je odločil. »Po knežnjo grem!« je dejal pajdašu. »Ti pa stopi v ječo in opravi z llirom! Pohiti!«
S satanskim pogledom je Udurik zaprl usta služabnici pred Anestino sobo. Nato je vdrl vrata, z močnimi rokami segel v posteljo in pograbil knežnjo z vsem, kar je bilo na njenj.
»Molči, če ti je življenje drago!« je zasikal z glasom, ki ni dopuščal nobenih dvomov. Odnesel jo je jadrno navzdol, stekel z njo iz gradu.
Pod obzidjem ga je čakal vranec. Še pre-den pa se je Udurik z ujetnico zavihtel nanj, so iz teme stopili možje ...
Orožje je za hip zablestelo v soju lune, ki se je razkrila med oblaki. »Je vse tako v gradu, kot sino se domenili?« je mož v tuji uniformi in v keltskem jeziku vprašal Udurika.
»Kot smo se domenili!« je odgovoril Udurnik, Anesta pa je z nadčloveško močjo odkrinila surovo roko z ust in kriknila: »Izda-jalec!«
Številka 5 (679) - 4. februarja 1982
Prispevki mladih dopisnikov
9
Brez nuje se še čevelj neobuje
Vsak Clovek ima poleg rednega dela malo prostega časa. Ta prosti čas pa različno porabimo. Nekateri ga koristno, nekateri pa tudi ne. Ukvarjamo se z raznimi športi ali kakšnimi drugimi dejavnostmi.
Tak prosti čas jaz izkoristim za pletenje. Čisto od malih nog mi je bila všeč toplina in mehkoba vol-ne. Takrat mi je še mama pletla jopice, puloverje, hlače ali krilca, saj sem dekle. Leta so tekla in kmalu sem začela opazovati ma-mo, kako ji hitro tečejo pletilke. Od kraja sem jo kar opazovala, potem pa se mi je oglašala čedalje večja želja, da bi tudi sama tako pletla. Začela sem vleči stare konce volne iz predalov in iskati kratke pletilke. Poprosila sem mamo, naj mi pokaže, kako se to dela. Res mi je pokazala, a jaz nisem ničesar razumela. Ko mi je to večkrat in počasi pokazala, sem začela počasi napredovati. Vbadala sem pletilke, jih sukala, nerodno navijala na pr-ste volno, a iz tega so nastali sami vozli. To je mama komaj raz-vozlala in razparala. A ljudski pre-govor pravi: ,,Vaja dela mojstra." To mi je rekla mama takrat, ko
sem bila razočarana, da je vse razparala. Večkrat sem poskušala, omahovala in prosjačila mamo, naj mi spet pokaže. Počasi je le šlo. Naučila sem se desno in levo pentljo, iz tega pa je bilo treba napraviti patent in kakšen vzorec. Čeprav sem se mučila, nisem odnehala. Sedaj, ko že znam pre-cej vzorcev in splesti tudi jopico ali pulover, mi je pletenje v razvedri-lo. Kosam se že tudi z mamo in včasih sem hitrejša in bolj spretna od nje. Zelo pa sem vesela, ko me mama pohvali. V zadovoljstvo mi je tudi, da me pozimi ne zebe in da si lahko sama kaj naredim, ne pa da čakam na mamo. Veselje do pletenja me spremlja že od malih nog in mislim, da me bo, dokler bom lahko migala s prsti.
Tako izkoristim prosti čas. Po-leg tega pa še privarčujem pri denarju, kajti v trgovinah je vse dražje. Če pa hočemo kaj imeti, je v to treba vložiti trud, saj tudi star pregovor pravi, da se brez muje še čevelj ne obuje.
Erika Gros, 7. a OŠ bratov Letonje šmartno ob Paki
Zanimiva dogodivščina
Ponedeljek popoldan. Z Davi-dom pred hišo prodajava dolg čas. ,,Kako bi je nekomu zagodel? zatarnam. ,,Ah, kaj, mi odvrne in me lenobno pogleda. ,,Hej, kaj pa dimna bombica?" mi zažarijo oči. Najprej me osuplo pogleda, nato pa tudi njemu zažarijo oči in usta se mu razširijo v smehljaj: ,,Jo imaš?" Veselo prikimam in mu zarotniško pomežiknem, „Dobiva se čezpet minul!"
David se nemirno prestopa, ko pridem z vžigalicami in dimno bombico. Oba sva istih misli: zavijeva na tržnico. Mirno hitiva mimo kričečih prodajalcev. Pri stopnicah, ki vodijo v stranišče, se ustaviva. Spogledava se, prikimava in se tiho nasmejiva.
Po stopnicah odpeketava dogodivščini nasproti. „Straži!" zašepečem. Nato prisluhnem. Ni-kjer nikogar. Iz žepa potegnem dimno • bombico in vžigalice. Mrzlično prižigam eno za drugo. ,,Ali si? me pokliče tovariš.
„Hudiča, ne vžge!" se jezim. A kmalu se mi zasvetijo oči ob pripravljeni bombici. Vržem jo na tla, jo pohodim in oblije me smr-deč oblak dima. Zadovoljno se 'ozrem in zagledam Davida, ki mi dirja nasproti: „Pazi, nekdo gre!" Čelo se mi zmrači. Hitro stečeva v moško stranišče. Komaj zaluput-neva vrata, že zaslišiva korake in seveda kašljanje. Nisem mogel zadržati smeha. Toda . . . koraki se nama približujejo. Nemo se spogledava. Zadrživa dih in . . . Vrata zacvilijo in prikaže se mrka glava starega moža. Srepo naju pogleda in se razkorači pred nama. „Midva . . . sva, no . . ." Ali ka-kor blisk jo ucvreva mimo presenečenega moža. Daleč, daleč stran se upehana ustaviva, se nasmejiva in si zarotniško pomežikneva.
Sandi Nežman, 8. a literarno-dopisniški krožek, Oš ANTON AŠKERC Titovo Velenje
Šolski zvonec
Svinčniki, zvezki, radirka in knjige, barvice, risanke in vse šolske knjige v torbico svojo vse bom danes spravila, potem pa se urno v šolo odpravila.
Prvic pozvonil šolski bo zvonec. sončnih počitnic za letos bo konec. V šolo bomo hodila pridno se učila, da bom ob letu priznanje za delo v šoli dobila.
Maša Kaisersberger. o. š. V. Vlahovič, 4. b
Povsod je lepo, toda doma je najlepše
Nenadoma me je prešinilo vprašanje: „Kakšen občutek imaš, če letiš nekje pod oblaki?" Zaprla sem oči in spanec me je zanesel v svetsanj.	•
Kakšna svežina! Kakšna lepota se razprostira pred mano! Bele puhaste kepice so prekopicavajo in delajo kozolce okoli mene. Jata. ščinkovcev mi zapoje pesem, od katere sem vsa ginjena.
Veter potepuh me nalahno zaziblje in zapiska: „Kako se počutiš tukaj med nami?" Tako sem presenečena, da zamomljam nekaj, kar nima ne glave ne repa. Veter se mi nasmeji in mi pokaže majhno kepico pod nama. ,,To je Zemlja", zapiska. Moje začudenje narašča. Čudno se mi zdi, da na
tako majhni žogici živi toliko lju-di. Veter mi pokaže še veliko zanimivih stvari in življenje v viši-nah mi je vedno bolj všeč. Pa se kar naenkrat spomnim na starše. ,,Kje pa imate vi starše?" vpra-šam. „Starše? Ali je mogoče to kakšna posebna hrana?" je rado-veden veter. Toda jaz mu ne odgo-vorim, ker me obide domotožje in zaželim si domov.
Odprla sem oči in se začudila: „Kje pa sem?" Bila sem na tleh, kajti od prevelikega hrepenenja po domu sem padla iz postelje. Nič ne de! Samo. da sem doma.
Jolanda Grobelnik 7. a novinarski krožek COŠ Biba ROck Soštanj
Rada berem
Brati sem začela že s petim le-tom. Najprej sem imela težave s črko g, a me je mamica navadila. Odraščala sem ob igri in ob knjigi. Pretekli sta dve leti in morala sem prestopiti šolski prag. Prvi dan je odšla z mano mamica. Učiteljica nam je pokazala učilnico. Za trenutek mi je zastal dih, ko sem na visoki klopi zagledala knjigo. Srce mi je močno bilo. Sedla sem v najbližjo klop in si jo začudeno ogledovala. Bila sem zelo srečna, ko sem zvedela, da se bom v šoli naučila še bolje brati. Malce s težavo sem se poslovila od učilni-ce, a misli so mi pravile, da se jutri zopet vrnem. Tekli so dnevi in meseci. Brala sem z velikim vese-ljem. Na naši šoli je vsako leto tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Vsako leto sem to značko tudi osvojila. Tudi letos jo želim dobiti. Najraje berem pustolovske zgodbe, pravljiće in zanimive pripovedke iz preteklih časov. Obiskujem tudi mestno knjižnico. Tam je velika izbira raznih knjig. Bila sem že nagrajena z majico Kulturnega centra.
Ob knjigi bom preživljala še mnogo lepih trenutkov. Lahko re-čem, da je knjiga moja najboljša prijateljica.
Andreja Drofenik, 5. b
O. š. Gustav Šilih, Titovo Velenje
Kako bi preprečila požar
(Domišljijski spis)
Ravno smo se smejali ob topli kavi, ko je zatulila sirena. Takrat sem bila preplašena, saj sem bila pri gasilcih komaj tri dni. Stekla sem do avta in se usedla. Kmalu smo bili pripravljeni za odhod. Vso pot sem mislila, kako bom gasila in kako bom morda rešila življenje. Ustavili smo se. Stekla sem na pro-sto in zagledala hišo v plamenih in grozno kričanje. Kmalu sem zvede-la, da je v hiši otrok. Takrat nisem imela poguma, da bi naredila kar-koli. Toda v tistem hipu je nekdo zakričal: „Hej, ti tam, kaj pa ti počneš?" Obrnila sem se in stekla proti cevi, ki bi jo morala držati. Toda zdela se mi je tako težka, da je nisem mogla držati. Sklenila sem, da vzamem oddejo in da grem sama v boj z ognjem. Imeia sem občutek, kot da me nekaj vleče pro-
ti hiši. Zavihtela sem oddejo in za-čela boj z ognjem. Nekdo pa je za-kričal: „Hej, ti! Ne hodi v hišo, če ti je življenje drago!" Nisem razmi-šljala o tem in sem še naprej gasila ogenj. Nenadoma sem zagledala otroka, ki je nezavesten ležal na tleh. Mislila sem ga pobrati, ampak ravno takrat je pred mano padel goreči tram. Toda nisem odnehala. Prijela sem otroka in ga varno pri,-nesla staršem. Toda to še ni bilo vse, še naprej sem se z drugimi ga-silci borila proti goreči pošasti. Kmalu za tem je bil ogenj pogašen. Sotovariši so me pohvaliU za po-gumno dejanje. Otrokovi starši so mi hoteli dati darilo in se zahva-liti, ampak jaz sem skočila v avto in se ponosno odpeljala v gasilski dom.
Blanka Verdnik 5. a
OŠ bratov Mravljak Titovo Velenje
Moja domovina
Moja domovina je zelo lepa, ker je v njej veliko zanimivega in lepega. V moji domovini sem se tudi rodila. To so tudi morja, mesta, pašniki, vinogradi, sadovnjaki, jezera idr. Kadar koli po-mislim na domovino, mi je vedno zelo lepo pri srcu. Zdaj je moja domovina svobodna. Mislim, da bo vedno svobodna, zanimiva in tako lepa.	Maša Kaisersberger
Moja domovina -
Titofsrečno I otroštvo
Moja lovina. Lepa je.
----gren,, povsod je
1 je mir, povsod je f Rsma Musić, 5. ii
Moja domovina je kot njiva, na kateri raste bratstvo in enotnost naših narođov.
Aleš Urbančič, 5. b
Moja domovina je en sam pisan cvet s polja vzet ... je dežela miru in svobodc. ... so travniki, polja, mesta, vasi, kjer srečni Ijudje smo vsi.
Aljoša Alt, S. c
Domovina mi pomeni Iju-bezen, moje življenje ...
Jožica Podvratnik, 5. b
V moji domovini najdeš ve-liko lepot. Če pogledam go-zdove, se mi zdi, da pojejo pe-smi, ki je človek še ni slišal. In naenkrat je tu mesec maj — mesec mladosti. Takrat grem nabirat trobentice. Ptički po-jejo pesmi, ker vedo, da je pri nas lepo. Vetrič ziblje smreke in si ogleduje to lepo pokraji-no, ki jo pozna ves svet. Pozna jo po zgledu TITA.
Kscnija Pečnik, 5. a
TITO — ptica mini, svobo-de, neuvršfenosti.
Jakob Holešek, 5. c
TITO. Že sama beseda mi pomeni nekaj lepega. Kadar jo zaslišim, se mi zđi, kakor da posije biajhen sončni žarek, ki osreči veliko Ijudi.
Bojana Drev, 5, b
Po tem, kar nam je zapustil, je Tito Ciovek prihodnosti. Naša Ijubezen in spoštovanje do njega bosta večna.
Roman Repnik, 5. b
Bil je človek, ki je Ijubil vse naprednoj svobodno, pravič-no... LjubiljesvojeIjudstvo, državo, katero je osvobodil in zgradil s pomočjo prijateljev. - In mi smo Ijubezen vračaii. ■ Vanja Oštir, 5. a
CENEJE DO
ZNANJA!
DELAVSKA ENOTNOST
PAKETNI NAKUP 20% POPUST OBROČNO ODPLAČEVANJE
Prvi pakat:
Več avtorjev: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA 310,- din
A.	Bibič: INTERESI IN
POLITIKA	550,- din
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITlCNE MISLI
420,- din
B.	Kavčič—I. Svetlik: POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA	360,-din V. Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA 290.- din
- 20 % popust
1.930,- din 386, - din
1.544,- din Iv 5 obro1 l; 1 obrok 308,- din)
Drugj pakat:
A. Kranjc: IZOBRAŽEVANJE NASA DRUŽBENA VREDNOTA
220,- din S. Bezdanov: ZDRUŽENO DELO IN IZOBRAŽEVANJE 190,-din A. Kranjc: METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
260, - din E. Rojc: IZOBRAŽEVANJE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE
360,- din
1.030,- din - 20 % popust 206,- din
824,- din tv 3 obrokih; 1 obrok 274, — din)
Tratji pakat:
Več avtorjev: INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU	150,- din
G. Devetak: TEHNlCNE INOVACIJE	550,- din
L. SoČan: POT V GOSPO-DARSKO RAZVITOST 360, - din M. Bunc: MARKETING V ZDRUŽENEM DELU 390,- din C. Mlakar: EKONOMSKI PROBLEMI NASE GRADITVE SOCIALIZMA	250.- din
1.700,- din 340,- din
20 % popust
1.360,- din (v 5 obrokih; 1 obrok 272,- dinl
Ćetrti pakat:
S. Ilić: PSIHOSOCIOLOSKI ASPEKT INFORMIRANJA V ZDRUŽENEM DELU 250,- din F. Džinić: KOMUNIKOLOGIJA
320, - din
dr. V. Stambuk:
KIBERNETIKA	250,- din
M. Gorjup: SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO	140,- din
L. Setinc: TEMELJI SAMO-UPRAVNEGA SISTEMA INFORMIRANJA	190,- din
1.150,- din - 20 % popust 230,- din 920, - din (v 3 obrokih; 1 obrok 306, - din)
Pati pakat:
Več avtorjev: KRONOLOGIJA NAPREDNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1868-1980	700,- din
P. Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI
420, - din dr. M. Stiplovšek: RAZMAH STROKOVNEGA SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922	650, - din
V. TomSič: ŽENSKA V RAZVOJU SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE JUGOSLAVIJE	240.- din
2.010,- din - 20 % popust 402,- din 1.606,- din (v 5 obrokih; 1 obrok 321,- din)
Sasti pakat:
M. Kerševan: RAZREDNA ANALIZA IN MARKSISTlCNA DRUŽBENA TEORIJA	300, - din
C. Ribičič: IZVRSNI SVET V DELEGATSKEM SKUPSClNSKEM SISTEMU JUGOSLAVIJE 300, - din dr. B. Kavčič—V. Antončič: SAMOUPRAVNA^lflEJENOST IN GOSPODARSKA USPESNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ
250,- din
20 % popust
850, 170.
din din
680, - din Iv 3 obrokih; 1 obrok 226, - din)

Z vplačilom 1. obroka na žiro račun št.: 50100-603-41502 DELAVKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalma-tinova 4 in navedbo željenega paketa vam pošljemo naročen(e) paket(e) in ustrezno dokumentacijo za obročno odplačevanje.
Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, (telefon 320-403), Knjigarna DE (telefon 317-870) in po vseh knjigarnah v Sloveniji.
Dalmatinova 4
10i\£
Odtuintam
Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
Zgornjesavinjska kmetijskazadruga Mozirje'
Osnovna organizacija ZSMS Center - levi breg
Prejeli smo
V članku »Pred ognjenimi zub-Iji rešila otroka in sebec ste objavili, da so imenovani dodelili stanovanje delavci DOM Velenje.
O dodelitvi stanovanja Olgi Miklovžina so odločali delegati na skupščini Samoupravne stano-vanjske skupnosti in člani odbora za družbeno pomoč v stanovanj-skem gospodarstvu.
Delovna skupnost skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti obči-ne Velenje.
Šoštanj
Mladi in kmetijstvo
Občinska konferenca ZSMS Titovo Velenje in kon-ferenca mladih v kmetijstvu trgovskega podjetja ERA — — temeljna organizacija KMETIJSTVO Šoštanj orga-nizirata tekmovanje na temo MLADI IN KMETIJSTVO.
Mladi bodo v znanju s področja kmetijstva tekmova-li v soboto 6. februarja ob 18. uri v domu družbeno politič-nih organizacij krajevne skupnosti Konovo v Titovem Velenju.
V. K.
_ _ ___ Rudarski šo/ski
RSCvelenje center
^r^7	Ve/enje
Do 15. februarja 1982 lahko kupite po 10 % znžžanih cenah izdelke iz celotnega
PROGRAMA STREŠNIH ELEMENTO V
- stanovanjska strešna okna, podstrešne stopnice, line za izhod na streho, zračnike, antenske strešne preboje in ventilacijske kape.
Izdelke iz celotnega PROGRAMA STREŠNIH
ELEMENTOV lahko po 10 % znižanih cenah
Zakaj nazaduje delo
mladih?
i
Besede in obljube niso krmilo
Kljub vsem naporom in prizade-vanjem na Zgornjesavinjski kme-tijski zadrugi s poslovanjem v pre-teklem letu niso in ne morejo bi-ti zadovoljni. Ne morejo biti zato, ker so zaradi številnih nedorečeno-sti in neskladij nemočni in ker so prav zaradi tega vse lepe besede in sklepi o večjem pridelku hrane znova zvodeneli. To se ni zgodilo prvič in kmetijci se upravičeno bojijo, da tudi ne zadnjič.
V lanskem letu so z osnovno kmetijsko proizvodnjo komajda presegli raven iz leta 1980, lan-skoletni načrt pa je ostal za malen-kost neizpolnjen. Resnična neznat-nost zaostanka pa ni pravo meri-lo, saj se je treba zavedati dejstva, da so pri oblikovanju načrtov za preteklo leto v celoti upoštevali vse oteževalne okoliščine in so se izognili vsakršni smelosti. Zal je poslabšanje razmer preseglo vsa njihova črnogleda pričakovanja.
Najpomembnejši proizvod je vsekakor mleko. Lani so ga namolzli 8,307.000 litrov, kar je za 40.000 litrov več kot leto pred tem, prav za toliko pa so zaostali za ianskim letnim načrtom. Upadlo je število pitanih govedi in plemen-skih telic, čeprav so pri slednjih presegli letni načrt, plemenski tro-pi ovc pa so se povečali za približno 100 živali. Tudi stanje v dopolnilnih dejavnostih ni prav rožnato. Lani so zredili za 100 ton manj brojlerjev kot leto poprej, število jajc pa je poraslo v skladu s predvidevanji in doseglo številko 13,500.000. Zaradi ugodnih narav-nih in vremenskih pogojev so lani dosegli doslej rekorden pridelek
hmelja v lastni kmetijski proizvod-nji. Načrtovali so ga 75 ton in pridelali 85, zaradi nizkih cen na svetovnem tržišču pa bodo za rekordni pridelek iztržili manj kot leta 1980.
Vzroki za stopicanje na mestu in celo zastajanje v proizvodnji so jasni, na Zgornjesavinjski kmetij-ski zadrugi pa jili sami v nobenem primeru ne morejo odpraviti. Ze na začetku leta je primanjkovalo gnojil, ali pa so jih dobili prepoz-no, zato tudi krme ni bilo dovolj. Krmila so poglavje z_a sebe. Njiho-va cena je prav neverjetno narasla, velikokrat pa jih sploh niso dobili. V celoti je bilo torej porušeno razmerje med ceno reprodukcij-skega materiala in med odkupnimi cenami. Posledicc so bile takoj očitne, zlasti če zanj nimaš ustrez-nih krmil. Vse večjemu nespo-štovanju prepovedi domačih zako-lov se torej niti ne kaže čuditi.
Negativne posledice povsem nerazumljivih cenovnih neskladij pa so vidne tudi drugje. V lanskem ietu so namreč „izgubili" vrsto preusmerjenih kmetij, saj so se kmetovalci odločili za specializira-no vzrejo plemenskih, telic. Prav zaradi teh niso dosegli letnega načrta v proizvodnji mleka. Ob tem pa velja povedati, da bi proizvodnja mleka upadla še v večji meri, če na pomoč ne bi priskočile Ljubljanske mlekarne. Na podlagi dohodkovnih odnosov so v obliki regresa prispevale za 2,5 mflijonov dinarjev krmil, po zakljdčnem računu pa na zadrugi pričakujejo še za okrog milijon dinarjev. Ljubljanske mlekarne
pomoči ne bodo odrekle tudi v ietošnjem letu. Da bi spodbudil večjo proizvodnjo mleka, je svet reprodukcijske skupnosti za mleko pri Ljubljanskih mlekarnah sprejel sklep, da bo vsem proizvajalcem mleka za vsaka 2 litra več oddane-ga mleka prispeval kilogram krmil, osnova za to pa bo mesečni pora-čun.
Zaradi takšnih razmer tudi načrti za letošnje leto niso najbolj spodbudni. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi v Mozirju nam-reč predvidevajo, . da letošnja proizvodnja ne bo naraščala v skladu s srednjeročnim načrtom. Zaradi izredno neugodnih razmer je eno dejstvo že jasno. Nedojem-ljive težave s krmili za perutninsko proizvodnjo bodo zagotovo povzročile da se bo število brojler-jev občutno zmanjšalo.
K zvrhani meri težav pa so svoj delež prispevali še zakonodajalci. Uspehi v osnovni in dopolnilni kmetijski proizvodnji bi bili zanesljivo boljši, če v krizno stanje ne bi vnesla negotovosti še' zmešnjava z novo obdavčitvijo. Kmetovalci lepim obljubam že dolgo ne verjamejo več in tudi tolažbe predlagateljev novega zakona o njegovi spodbudnosti so najbrž odveč. Davek je davek, naj bo takšen ali drugačen mnogi pa so celo prepričani, da izhaja iz glagola „daviti". Na Zgornje-savinjski kmetijski zadrugl so pre-pričani, da je predlog novega zakona zgrešena poteza, ki se bo maščevala z manjšim pridelkom hrane. Od kod torej več in boljše hrane?	j, p.
! FECRO VVESTFAUA
poenostav/ja de/o . v h/evu in ohranja
I	kakovost mleka
I I
I PRODAJALNA GORENJE iNAZARJE telefon831-936	I
RBHS51 HSB0R-	BSB9E	B5S955 pBBBi
ference ZSMS Darja Colarič. Ugotovili smo. da je neaktivnost mladih posledica dogajanj v ce-lotni družbi in da mladi za to niso v.celoti krivi. Žal pa se pogosto dogaja. da največkrat grajajo prav mlade Ijudi. Ugotovili smo, da so mladinci v naši družbi zaposta-vljeni in to po krivici. Prepričan sem. da je veliko mladih ki so se prav gotovo že znašli v položaju. ko so sami sebi dejali, kaj pa naj delam tukaj. saj sem še premlad.
Da pa ne bo izgledalo vse preveč zaskrbljujoče. naj povem, - da mladinska organizacija vcndarle deluje, ampak še vse preveč fo-rumsko. kar pomeni. da v osno-vnih organizacijah aktivno deluje največkrat le predsedstvo.«
Kaj menite o vključevanju vaše osnovne organizacije v akcijo evi-dentiranja možnih kandidatov za bližnje skupščinske volitve?
»V pripravah na volitve aktivno sodelujemo tudi mladinci naše osnovne organizacije. Imamo svojega člana v kadrovski komisiji krajevneskupnostiinspremijamo celoten potek priprav na volitve.
V posamezne delegacije smo evi-dentirali kandidate tudi iz naših vrst. Pripravljamo se tudi na vo-litve, ki seveda zahtevajo veliko dela.«
Tudi v letošnjem letu vas čaka veliko nalog. Katerim nameravate nameniti največ pozornosti?
»Kot sem že uvodoma omenil v naši organizaciji mladina ne de-luje dobro, čeprav imamo za to dobre pogoje. Da bi torej delo mladih ponovno zaživelo, bomo poiskali takšne oblike dela, ki bodo k sodelovanju pritegnile kar največ mladih. Tudi idejno-poli-tičnega izobraževanja ne bomo zanemarili. Omenil bi tudi to, da se velenjski mladini obeta mla-dinski dom in sicer v sedanjem domu SLO in TO. V vsej občini se že od lanskega leta pripravljamo na aktivnosti, ki jih bodo omo-gočili novi prostori. Velenjska mladina bo tako končno dobila dom na katerega težko čaka že vrsto let in se nam torej vendarle obetajo boljši časi.«
B. M.
Stanovanjsko strešno okno
___J
Marko Lampe, predsednik OOZSM Center levi breg
nazaduje. Vendar mladi menijo da za takšno stanje niso krivi sami. Kaj je temu vzrok je težko reči, res pa je, da je še vse preveč mladih, ki jim delo v mladinski organizaciji ni mar.
S podobnimi problemi se sre-čujejo tudi v krajevni skupnosti Center levi breg. O tem predse-dnik osnovne organizacije v tej krajevniskupnosti Marko Lampe takole razmišlja: »Kot že vrsto let nazaj je tudi letošnja ocena delo-vanja naše mladinske organizaci-je pokazala, da delo ni takšno kot bi si želeli. Dejstvo je da v mla-dinski organizacijideluje premalo mladincev. To ne pomeni da so mladi popolnoma nedelavni, ker jih je mnogo vključenih v različne organizacije in društva, ki jih v naši občini ni malo. Res pa je, da je še zmeraj nekaj takšnih, ki ne delujejo nikjer. To se ne dogaja samo v naši krajevni skupnosti, saj se z enakimi problemi srečuje mladinska organizacija po vsej Sloveniji. Prav zaradi tega se je nedavne politične šole udeležila tudi predsednica republiške kon-
Spominski fek
Organizacijski odbor za »II. tek ob partizanskih domačijah*« v Mislinji je pod pokroviteljstvom Zveze telesno-kulturnih organizacij Siovenj Gradca razpisal tekmovanje v smučarskem teku, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Mislinji.
Tek bodo priredili po Mislinjski do-lini, s štartom pri hiši heroja Rada Ir-šiča v Mislinji. V primeru pomanjkanja snega bo tek na Rogli. Na sporedu bodo teki na 20 km, 8 km ter trimski tek na 4 km. Prijave sprejemajo v gostišču Merx v Mislinji do 10. februaija. Nastopili bodo pionirji in moški v dveh katego-rijah (nad 40 in do 40 let) ter ženske (nad 30 in do 30 let).
Zanimivo je, da bodo v Mislinji za udeležence teka pripravili tudi marsi-katero presenečenje. Poleg značk bodo podelili še posebna priznanja, za tiste udeležence, ki bodo v Mislinjo pripe-Ijali tudi otroke, pa bodo pripravili varstvo v otroškem vrtcu. Torej prilo-žnost za družinske člane, da se mno-žično udeležijo teka.
rMOLZNl ŠfROA
Podstrešne stopnice
V občini Velenje je veliko or-ganizacij zveze socialistične mla-dine. Organizirane so v združe-nem delu, krajevnih skupnostih, na šolah in drugod. Če ocenjuje-mo njihovo dosedanje delo. lahko ugotovimo. da ni zadovoljivo. Njihova aktivnost in učinkovitost v primerjavi s prejšnjimi leti vidno
ERA Titovo Ve/enje in VELEBLA-GOVNICA NAMA Titovo Ve/enje
/
Števi/ka 5 (619) - 4. februarja 1982
Vaš ob vešče va/ec
*511
Koledar
Cetrtek, 4. februarja — Bojana Petek, 5. februarja — Agata Sobota, 6. februarja — Dora Nedelja, 7. februarja — Ksenija Ponedeljek, 8. februarja — Ivan Torek, 9. februarja — Cirila Sreda, 10. februarja — Dušanka
Mali oglasf
ŽENSKO ZA ČIŠČENJE PRO-STOROV, dopoldne ali popol-dne, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Foto PAJK Velenje, Celj-sIch 47 3
PRODAM R—4, letnik 1978. hla-dilnik, štedilnik, barvni televizor Gorenje in spalnico z jogi po-steljo. Informacije po telefonu 851-601.
PRODAM AVTO RADIO, ste-reo, brez zvočnikov, MOGRAN eno leto star, cena 4.000 din Ma-tjaž Lesjak, Veljka Vlahoviča 43, telefon 851-100 int. 417 ali 247. BARVNI TELEVIZOR GORE-NJE UGODNO PRODAM. Marjan Šmerc, Kraigherjeva 8, Titovo Velenje, telefon 850-485. UGODNO PRODAM ZARADI SELITVE trosed, razstegljiv v postljo s predalom za posteljnino. Cena 6.000 din. Nasiov v uredni-štvu.
HIŠO Z GOSTILNO V MISLIJI prodam ali dam v najem. Infor-macije po telefonu 063-852-471. UGODNO PRODAM PARCE-LO, PRIMERNO ZA VIKEND. Informacije po telefonu 850-632. UGODNO PRODAM FIAT ŠPORT 850 kupe, letnik 1971. Informacije Jože Bošnik, Viator Slovenj Gradec.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE Z 800 m2 vrta v centru Skopja za dvosobno ali manjše stanovanje z doplačilom v Titovem Velenju ali v okolici, lahko tudi v kakem drugem mestuk Slovenije. Stanovanje je mogoče uporabiti tudi kot poslovni pro-stor. Boris Dobelšek, Veljka Vla-hoviča 42, telefon v službi 851-181.
NEZNANEMU VOZNIKU OSEBNEGA VOZILA R—4 se iskreno zahvaljujem ker mi je v prometni nesreči v Črnovi v so-boto2.januarja 1982nudilpomoč in me odpeljal v zdravstveni dom v Titovo Velenje. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali v nesreči. Jožica Flander, Na zele-nici 8, Celje. * IZGUBIL SEM KARTON ZA PRVO POMOČ. MIHAJLO SR-DIČ, Prešernova 14, Titovo Ve-lenje
V PAŠKI VASI PRODAM PAR-CELO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM. Marija Zavolovšek Dom kulture Velenje.
Na Trgu Edvarda Kardelja v Titovem Velenju sem odprla poslovalnico MESNICA— DELIKATESA. Tatjana Pre-košek. V njej nudim vsak dan sveže meso in mesne izdelke. Za obisk se priporočam!
Tatjana Prekošek
Dežurstva
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU TI-TOVO VELENJE
6. 2. — 7.2. dr. Viktorija Meh, V. Vlahoviča 49
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENEM DOMU TITOVO VELENJE
4.2. dr. Lešnikova (dnevni), dr. Prenc (nočni)
5.2. — dr. Natkova (dnevni), dr.
Zupančič (nočni)
6.2. — 7.2. — dr. Blatnik (glavni),
dr. Žuber (notranji)
8.2. — dr. Pustovrh (dnevni), dr.
Žičkar (nočni)
ZDRAVNIKI V ZDRAV-STVENIPOSTAJI ŠOŠTANJ
4.2 — dr. Lazar 5.2. — 7.2. — dr. Pirtovšek 8.2. - 9.2. - dr. Menih 10.2. — dr. Dovšak
VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJl TITOVO VELENJE SEDEŽ ŠOŠTANJ 5.2. — 11.2. — Peter Rihtarič, dipl. veterinar, Šoštanj, Prešemov trg 1 telefon 881—143
Kino
REDNI KINO VELENJE
Petek. 5.2„ ob 18. in 20. uri AVANTURISTI — italijan-ski avanturistični, v gl. vlogi: Anthony Quinn
Sobota in nedelja, 6„ 7. 2., ob 18. in 20. uri EMANUELA KRALJICA SANDOSA -
grški, v gl. vlogi: Laura Gem-mser
Nedelja, 7. 2., ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — VELIKO POTOVANJE BO-LEKA 1N LOLEKA — polj-ska risanka
Ponedeljek in torek, 8„ 9.2., ob 18. in 20. uri JEZDECI NA DOLGE STEZE — ameriški vestern, v gl. vlogi: bratje Carradine
Sreda. 10.2.,ob 18.in20.uri BRUBAKER — ameriška akcijska drama, v gl. vlogi: Robert Redford
Četrtek in petek, 11.. 12. 2. ob 18. in 20. uri POČITNICE NAIBICI — zahodnonemška seksi komedija. Vglavnivlogi: Regis Porte
Petek, 12. 2., ob 10. uri ZAKAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski. v gl. vlogi: Bud Spencer
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 7. 2„ ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — VELIKO POTOVANJE BO-LEKA IN LOLEKA — polj-ska risanka
Ponedeljek, 8. ?„ ob 20. uri BRUBAKER — ameriška akcijska drama
Četrtek, 11. 2„ ob 20. uri ZAKAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 2„ ob 15,30 OTROŠKA MATINEJA — VELIKO POTOVANJE BOLEKA IN LOLEKA — poljska risanka
Sobota, 6. 2„ ob 19,30 BRUBAKER — ameriška akc. drama
Nedelja, 7. 2„ ob 17,30 in 19.30 AVANTURISTI — italijanski avanturistični
Ponedeljek. 8. 2„ ob 19,30 EMANUELA KRALJICA SANDOSA — grški
Sreda, 10. 2„ ob 19.30.JE-ZDECI NA DOLGE STEZE — ameriški vestern
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 5. 2„ ob 20. uri EMANUELA KRALJICA SANDOSA — grški
Nedelja, 7. 2.. ob 13,30 OTROŠKA MATINEJA — VELIKO POTOVANJE BO-LEKA IN LOLEKA — polj. risanka
Torek, 9. 2„ ob 19. uri BRUBAKER — ameriška akcijska drama
Petek, 12. 2„ ob 19. uri ZAKAJ RAVNO MENI — ameriški akcijski
Gibanje prebivalstva
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE ODPRODAJA
naslednja osnovna sredstva
1.	Centralna peč „STADLER" — kombinirana. Vrednosti 50.000,00 din. Nabavljena 1976 leta.
2.	Osebni avto „SPACEK" letnik 1973, neregistriran, v voz-nem stanju. Vrednosti 12.000,00 din.
Ogled je možen v torek, 9. februarja 1982, od 8. do 12. ure v WZ Velenje, Prešernova 3 (enota „NAJDIHOJCA").
llprava VVZ
ES termoelektrarne šoštanj
GORENJE TGO
Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje
Komisija za delovno razmerje
TOZD POHIŠTVO, n. sol. o., Titovo Velenje
OGLAŠA
prosta dela in naloge 3 STROJNIH MIZARJEV I
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje;
1.	KV mizar
2.	poskusno delo traja 45 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO Titovo Velenje, kadrovski sektor, Celj-ska 5/a, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
DO ERA
TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
TRANSPORTNA DELA - 2 delavca
Pogoji: — dokončana osemletka
— 1 mesec delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 15 dni od dne-va objave na naslov: Komisija za delovna razmerja DO ERA TOZD VINO Šmartno ob Paki.
Stopnik 16, Vransko, star 81 let; Terezija MUHIČ, upokojenka, Mežica, stara 71 let; Franc TE-SOVNIK, kmet, Dol pri Gornjem gradu 16, star 85 let; Roza NA-GODE, upokojenka, Laško, stara 65 let; Elizabeta PLEVNIK, inv. upokojenka, Polzela 232, stara 57 let; Stanislava MEŽNAR, inv. upokojenka, Dolenja vas 62, stara 54 let; Rudolf HORVAT, inv. upokojenec. Selce 11, Grobelno, star 49 let; Marija HLEDE, upo-kojenka, Prebold 95, stara 66 let; Jožef PLEVNIK, upokojenec, Virštajn 75, star 82 let; Alojzija STABLOVNIK, upokojenka, Topolšica 44, stara 68 let; Ana BERCKO, delavka, Rotan-ska vas 20. stara 39 let; Franc GODUNC, mizar, Zagrad 122. Celje, star 44 let; Avgust TER-GLAV, upokojenec, Polzela 31,
star 81 let; Marija PLEVNIK, upokojenka, Zabukovica 110, stara 92 let; Marija OJSTERŠEK, gospodinja, Marija Gradec 19, Laško, stara 70 let; Marija ŽE-LEZNIK, gospodinja, Družmirje 77, stara 79 let; Ivan Anželak, upokojenec, Ravne 74, star 62 let.
Rojstva:
V januarju seje rodilo 5 dečkov in 3 deklice.
Miličniki so zapisali
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V stanovanjske barake delavcev RGD Trbolje je prišel 26. januarja okoli 20. ure močno vinjen F. K. Hodil je od sobe do sobe ter izzival k pretepu.
Ker se nihče ni odzval, je prićel raz-bijati pohištvo. Posredovati so morali delavci Postaje milice, ki so mu priskr-beli tudi prifflerao prenočiJJe. Vse topa bo moral poravnati še pri sodniku za prekrške.
— V stanovanje J. E. iz Titovega Velenja je prišel 30. januarja močno vinjen O. S. Zahteval je, da ga pogo-stijo z alkoholnimi pijačami. Ker tega niso storili je pričel pretepati J. E. tn njegovo ženo, katero je tudi telesno poškodoval. Zagovariati se bo moral pri sodniku za prekrške.
PREHITRA VOŽNJA
Iz Slovenj Gradca proti Titovemu Velenju je vozil 1. februarja letos okoli pol dvanajste ure dopoldne voznik osebnega avtomobila CE 155—726 Miha Melanšek. Ker je vozil prehitro ga je v bližini gostilne Kovač zaneslo s cestišča. Pri tem je nastala precejšnja materialna škoda.
Poroke:
RajkoVERBIČ,roj. 17.1.1959, prodajalec. in Darinka GORŠEK, roj. 29. 4. 1963, dijak ekonomske šole; Ivan Krajnc, roj. 22. 6. 1934, kmetin Frančiška MIKEK.roj. 1. 4. 1941, kmetovalka.
Dne 6.2.1982 bosta ob 14.45 uri imela zlato poroko Janez in Ana OVČJAK iz Topolšice 133.
Smrti:
Jožef ŠOLINC, kmet, Trnovec pri Dramljah 21, star 79 let; An-gela VRANJEK, upokojenka, Polzela 9, stara 73 let; Janez CVENK, kmet, Polzela 112, star 72 let; Ivan MIKLAVC, Rudolf, upokojenec, Polzela 2, star 78 let; AlojziCiraj, upokojenec, Rečica ob Savinji 106, star 61 let; Ale-ksander ROJ, soc. podpiranec, Gotovlje 105/a, star59 let;Marija ČEKON. upokojenka, Jenkova 31, Titovo Velenje, stara 70 let; Janez CIGLER, upokojenec,
SPOMIN
Danes, 4. februarja 1982, se izteka tretje ieto, od karje neozdravljiva bolezen prekinila utrip srca našemu najdražjemu in nepozabnemu možu, očetu. dedku, bratu, stricu, svaku in tastu
Jožetu Slapniku
Vedno bolj občutimo praznino in težo ločitve, vendar si v naših srcih ob vsakem času — veder in nasmejan kot si bil — to boš ostal, dokler živimo vsi, ki smo te imeli radi in
te cenili.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi
V tihi žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je v 60. letu starosti, po kratki hudi bolezni za vedno nepričakovano
zapustila
v
Ahtonija Rajner
roj. VERBIČ v Družmirju
Od nje smo se poslovili v ožjem krogu svojcev dne 14. januarja 1982 v Judenburgu.
Žalujoči: njeni Kark. vnuk Ditman, bratje in sestre z družinami.
UMRL JE
FrancLampret
dolgoletni družbenopolitični delavec, prijatelj in tovariš. S spoštovanjem ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Svet krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti
Paka pri Titovem Velenju
ZAHVALA
Ob boleći izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, tete, snahe in
svakinje
Marije Virbnik
iz Škal
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njen
prerani grob.
Hvala tudi sosedom. govorniku Kopušarju za poslovilne besede, duhovniku za opravljeni obred in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: Mož Rudi, hčerka Milenca, mama, ata, sestri Dora in Štefka z družinama,
tašča in ostalo sorodstvo.
ZKO Velenje
Titovo Velenje
Uspehi v kulturi niso majhni
Volilne konference Zveze kultur-nih organizacij Velenje, ki je bila v petek, 20. januarja, se je udeležilo nad Sestdeset delegatov in gostov. ZKO Velenje je v mandatnem ob-dobju dveh let imenovala še dva odbora plesni in odbor za sodelova-"nje na kulturnem podroiju z brat-skimi republikami. Tako je enajst odborov usmerjalo celotno delo na kulturno umetniSkem področju ve-lenjske občine.
Najlepši in najboljši so bili uspe-hi na glasbenem, folklornem irt filmskem področju. Tem trem, iz-razito razvitim podrofjem, se je priključilo še gledališko z izredno obetavnima odboroma iz Titovega Velenja in Šmartnega ob Paki. Zla-to velenjske godbe na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem lani, iz-vedba Gobčeve kantate Hej parti-zan, v Titovem Velenju, Celju in Mariboru, vsakoletno srečanje mladih pevcev, letni klubski festi-val amater: kega filma, letni celove-černi nastop Saleške folklorne sku-pine, teden kulture mladih, redna srečanja NaSe besede, predlanska prireditev Trije zlati v Titovem Ve-lenju, likovne razstave, kvalitetni dosežki na gledališkem področju — to je le nekaj prireditev, ki kažejo na sistematično in vztrajno delo od-borov in skupin.
Pohvalno delo Šaleške folklorne skupine in Kino kluba Gorenje z osnovnošolsko mladino, kjer se mladi ljubitelji združujejo v več krožkih. Med mladinskimi KUD je gotovo najuspešnejši France Preše-ren iz osemletke V. Vlahovič v Ti-tovem Velenju z 216 prireditvami lani. V dveh-letih je bilo skupaj v občini več kot tisoč prireditev.
Nadaljnja rast kulturnoumetni-ških področij v velenjski zvezi pa kaže na potrebo po poglobljenem ustvarjalnem delu,- predvsem na gledališkem področju. Že stara je
30 let rokometa
teza, da bi v Titovem Velenju na-stavili vsaj enega profesionalca za vodenje gledališkega življenja vlju-biteljskih skupinah, kar bi bila hkrati bolj temeljita priprava za poznejše polprofesionalno gledali-šče, kajti Titovo Velenje z okolico naglo številčno raste. Pa tudi sred-nje usmerjeno izobraževanje v ru-darskem mestu bo potrebovalo močno oporo v organizaciji kultur-nih dni za mlade.
Sedaj so sodelavci kulturnega življenja mladih predvsem ljubitelj-ske skupine in društva. Ze lani so se prizadevno vključili v organizacijo kulturnih dni Kino klub Gorenje. Saleška folklorna skupina in Plesni klub Velenje, predlanskim pa amaterski gledališči iz Šmartnega ob Paki in Titovega Velenja ter Kulturni center. Letos bo za tretji dan kulture v februarju sodeloval v tozdu Elektrokovinarske šole — RŠC moški pevski zbor Kajuh z dvema koncertoma. Hvale vredna je pripravljenost in delo omenjenih skupin, ki tako pomagajo, da kul-turno življenje več kot tisoč mladih le krepko živi.
Na konferenci, ki je bila opleme-nitena z razpravo, so sklenili, da bodo vso skrb posvetili mlademu odboru za kulturno področje z bratskimi republikami, ki je doslej že pripravil dve uspešni prireditvi. Nadalje bodo o vseh pomembnej-ših nalogah in problemih odločali skupno s predsedniki in tajniki dru-štev in skupin. Še tesnejše povezo-vanje tudi na medobčinskem po-dročju, ki je že doslej bilo dobro na glasbenem in gledališkem ter težnji po čim prejšnji rešitvi prostorskega problema v domu kulture Velenje, bo njihovo delo še uspešnejše. Nov dvaindvajsetčlanski izvršni odbor in enajst odborov čaka tudi v pri-hodnje mnogo zahtevnega, a Iepega dela.
Vinko Šmajs
»Danes objavljamo še eno fo-tografijo. ki je bila narejena pred 30 leti. To so rokometaši, pred-stavniki tiste Velenjske mladine, ki je na svojih ramenih nosila razvoj športov v Velenju v prvih povojnih letih in kasneje. Iz ro-kometa so se kasneje razvile še druge športne panoge med njimi plavanje. košarka in atletika. Po-vedati je treba, da'so bili prav rokometaši prvi nosilci razvoja atletike v Velenju.
Prvi rokometaši so bili Bdvard Centrih, Drago Zagajšek. Tvrdko Kolšck. Rudi Bizjak. Matjaž in Marko Kmeci, Franc Kramer, Hajni Valenci. Mirko Škorjanc, Roman Repnik, Herman Meh, Franc Cesar. Janko Pirnat. Valter Končan. Jože Lukanc, Emil Pod-pečan. Viki Prevočnik, Lojze Oj-steršek in morda še kdo. Na za-četku so nam.največ pomagali Edmund Kmecl Fdo Hudover-nik. Karel Razdevšek in Slavko Lah. Jože Lukanc ter Marko in Matjaž Kmecl so se s kolesi od-peljali v Ljubljano in klub regi-strirali. saj denarja za vlak nismo imeli.
Začetki rokometne igre v Ve-lenju so bili zares težki. Opreme in denarja nismo imeli, imeli pa smo veliko volje. Prvo rokometno te-kmo smo odigrali doma z Ijublja-ijskim Krimom in izgubili z re-zultatom 8:17. če se prav spomi-njam. Tekmo smo odigrali na te-danjem nogometnem igrišču. ki je stalo na mestu, kjer stoji prva proizvodna d vorana Gorcnjc.Kaj kmalu sm'o bili povabljeni v Ljubljano na rokometni turnir in bili seveda zadnji. Domov pa smo
se vendarle vrnili zdvemažogama viška. prva je bila nagrada. druga pa trofeja.
Začetniki rokometne igre v Velenju so bili tofej dijaki, ki so obiskovali gimnazijo v Celju. Mladi iz delavskih družin smo se seveda družili z njimi in jim na različne načine pomagali. Denar smo nekako še zbrali, težje pa je bilo z boni. Prvih 400 bonov sem prispeval sam. naslednji pa bje bil na vrsti Šalovenov fant iz Stare vasi. Hudo je bilo. ko so prišle stvari na dan in smo morali bone vrniti. Solidarni smo seveda bili.
nekje smo staknih bone in jih vr-nili.
Takšni so bili seveda začetki rokometa v Velenju. Rokometaše je kasneje pod svoje okrilje sprejel TVD Partizan. nekaj let pozneje pa se je klub ponovno osamosvo-jil. Pred leti smo ustanovili še ženski rokometni klub in naša dekleta danes uspešno nastopajo v drugi zvezni ligi. saj so brez po-raza na prvem mestu. Prav bi torej bilo, da 30-letnico rokometa v Titovem Velenju dostojno pro-slavimo.«
Lojze Ojsteršek
Rokometaši, ki so odigrali tekmo v Trbovljah: Tvrdko Kolšek, Lojze Ojsteršek, Herman Meh, Roman Repnik, Marko Kmecl, Franc Cesar, Drago Zagajšek, Valter Končan; čepijo: Janko Pirnal, Hajni Valenci, Mirko Škorjanc, Jože Kramer (Foto: Edvard Centrih).
Nov uspeh odbojkaric
Letošnji zimski turnir za pokal odbojkarske zveze Slovenije za ženske je zveza zaupala odboj-karskemu klubu Ljubno ob Savi-nji. To je vsekakor novo priznanje prizadevnim članom kluba. tako za njihove dosedanje tekmovalne uspehe, kot za prispevek k razvoju in priljubljenosti odbojke na tem področju. Čeprav je OK Ljubno prvič pripravil tako kakovosten tumir. je delo opravil v zadovolj-stvo vseh udeleženih ekip. To potrjujejo tudi izjave udeleženk. ki poudarjajo. da iako dobre or-ganizacije turnirja niti niso pri-čakovale.
Na turnirju je nastopilo devet ekip iz Maribora, Raven na Ko-roškem, Kamnika, Mokronoga, Bleda, Šempetra in Ljubnega. Vse najboljše ekipe iz Slovenije torej, vključno z obema zveznima liga-šema. Največ uspeha so imele mariborske odbojkarice, saj sta se obeekipi Palome Branik pomerili v fipalu, v katerem so izkušene prvoligaške igralke zanesljivo premagale svoje mlade kljubske tovarišice. Srečanja so sodili Se-dovšek. Kralj in Jezernik iz Bra-slovč, Skok iz Mozirja ter Vodenik in Grizolt iz Celja.
Tudi domačinke so znova do-segle lep uspeh, saj so osvojile odlično tretje mesto. V svoji predtekmovalni skupini so pre-magale drugoligašice z Bleda, ki so na prvenstveni lestvici pred njimi. Premagale so tudi Šempe-ter, zelo dobre igre pa niso uspele ponoviti v odločilnem srečanju z ekipo Palome Branik (ml) in so se zato morale zadovoljiti s 3. me-stom, pred ravenskim Fužina-rjem.
J. P.
Postaja milice Titovo Velenje
Preprečevanje kriminalitete prispevek stabilizaciji
Kulturni center Ivan PJapotnik Velenje
Prireditve ob 8. februarju
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje bodo tudi ob letošnjem kulturnem praz-niku ostali zvesti tradiciji pri-rejanja retrospektivnih raz-stav likovnih umetnikov starejše slovenske umetnosti.
Letos bodo ob 120-letnici rojstva Ferda VESELA, v so-delovanju z Narodno galerijo iz Ljubljane, priredili pre-gledno razstavo Veselovih slikarskih del, ki ga uvrščajo med sam vrh slovenskega slikarstva.
Razstavo bodo odprli v pe-tek, 12. februarja, ob 19. uri.
Uvod v katalogu je napisal Čoro Skodlar, razstavo pa bo odprl akademik Josip Vid-mar, ki bo imel tudi svečan govor. V kulturnem progra-mu bosta sodelovala mlada sopranistka Irena Vremšek in pianist Andrej Jarc.
Razstavo sta omogočili Kulturna skupnost Velenje, ki je pokrovitelj razstave in Kul-turna skupnost Slovenije, ki je podprla izdajo kataloga.
storjena na škodo družbenega premoženja. Odtujujejo se večja družbena sredstva, kar pogosto vpliva na celoten delovni proces. Sredstva, s katerimi bi morala razpolagati družba oziroma gospodarstvo, prihajajo na nezakonit način v roke posameznikom, ki se z njimi okriščajo na račun tujega dela in neupravičeno bogatijo.
Velenjski miličniki so v pretek-lem letu skupaj obravnavali 859 kaznjivih dejanj. 325 takšnib de-janj je bilo storjenih na škodo družbenega premoženja, 534 pa na škodo zasebnega premoženja. Tako je v lanskem letu poraslo število teh kaznivih dejanj, v primerjavi z letom 1980, za 12,8 odstotkov.
Najštevilnejša kaznjiva dejanja so bile-tatvine, ki so jih v pretek-lem letu obravnavali kar 348, od tega je bilo kar 133 velikih tat-vin.
Največ kaznivih dejanj klasičnega kriminala je bilo storjenih v stanovanjih, kleteh, gospodarskih poslopjih, sledile so tatvine v prevoznih sredstvih, v TGO Gorenje, v samskih do-movih, REK, gostiščih, trgovi-nah in drugih objektih. Pogoste so bile tudi tatvine na gradbiščih. Obravnavali so kar 43 takšnih primerov.
Ob tem velenjski. miličniki ugotavljajo, da pri prečevanju in odkrivanju kriminalitete še vse premalo naredijo varnostne službe v delovnih organizacijah. Delavci v varnostnih službah so tudi premalo strokovno izobra-ženi, saj pogosto sploh ne vedo, kakšna je njihova naloga.
Na področju gospodarske kriminalitete ugotavljajo milični-ki postaje milice Titovo Vlenje, da število v primerjavi z letom poprej ni večje, žal pa so storje-
na kaznjiva dejanja težja. Najpogosteje gre za zlorabe pooblastil in pravic odgovornih oseb, na drugem mestu so pone-verbe in porfarejanja oziroma uničenje poslovnih listin. Sledi nedovoljena trgovina, zatajitev davščin in drugih družbenih dajatev, neupravičena uporaba družbenega premoženja itd.
V preteklem letu je bilo več storilcev kaznivih dejanj mlado-letnih oseb. Podatke o tem so delavci postaje milice posredova-li ustreznim službam, ki naj proučijo to problematiko. Tudi v velenjski občini so lansko leto zasledili kazniva dejanja s področja uživanja mamil. Ta pojav v občini sicer ni razširjen v zaskrbljujočem obsegu, vendar pa je kljub temu potrebno posvetiti temu vso skrb in ga dosledno odpravljati.
M. Z.
1
STANDARD
titovo velenje
"udl do 20.12.B1
Preprečevanje in odkrivanje splošne in gospodarske kri-minalitete je veltk prispevek k stabilizaciji, pravijo delavci Postaje milice Titovo Velenje. Seveda je potrebno poudariti, da imajcr na tem področju največ nalog delovne organizacije same. Te kazniva dejanja preprečujejo, če primerno skrbijo za varnost družbenega premoženja. Vse prepogosto pa se tudi v občini Velenje dogaja, da so posamezni predmeti puščeni brez nadzora, razmetani in zanemarjeni,
Skupno število kaznivih dejanj je v primerjavi z letom 1980 porastlo. Povečala se je pred-vsem „ klasična kriminaliteta, gospodarska pa se giblje tako, kot leto poprej. Ugotavljajo pa, da je bilo v preteklem letu več težkega gospodarskega krimi-nala.
Gospodarska ali klasična kriminaliteta je najpogosteje
OBNOVILI BODO STARI TRG — V krajevni skupnosti Staro Velenje si že nekaj let prizadevajo obnoviti stari trg, nekdanje mestno jedro pravzaprav. Tako zahtevno delo terja veliko priprav, obsežnega dela pa se je že lotila posebna komisija, ki bo obiskala stanovalce, zbrala potrebne podatke in opravila izmere. Njeno delo bo seveda uspe.šno le, če ji bodo krajani pomagali s pravo mero razumevanja.
NOVI PROSTORI — v delovni organizaciji Plastika v Titovem Velenju so ob koncu preteklega leta pričeli z gradnjo novih poslovnih prostorov. Doslej so namreč delali delavci te delovne organizacije v izredno slabih delovnih razmerah. Izva-jalec del je delovna organizacija Brodoimpeks iz Beograda, ka-tera je nudila tudi kredite. Proizvodne prostore bodo, kot načr-tujejo, predali namenu že prihodnji mesec.
UGODEN NAKUP? — V bližini avtobusne postaje v Ti-tovem Velenju stoji tole vabilo na ugoden nakup v blagovnici Standard. Vabilo je seveda na pravem mestu, saj na postaji Ijudi nikoli ne zmanjka, tudi krajše čakanje na avtobus pa je dovolj z'a obisk bližnje trgovine.
Obojestranska korist torej, le z manjšo napako. Ugodne priložnosti ne kaže zamuditi, le na letnico je treba popaziti. (le)