novomeščani gredo vditzingen v avgusta, bo odšla din u I®" sedemčlanska mla-w ska studijska delegacija iz mesta. Sestavljajo jo m predsedstva občinske kon-K ZSMS Novo mesto. Do-^ ostali v Ditzingenu m«« ' ^ ^ ogledali VTrt spoznali z nemšldmi dpln*" skušali seznaniti z sevnica: novrekov mbmorial z odlično udeležbo^ . y ^boto od 16.30 ure dalje ^do ljubitelji rokometa v Sevni-dir^ pa svoj račun. Na tra-Novrekov memorial je j^niači rokometni klub povabil zvezna ligaša: zagrebški , in Celje, iz p^e slo- ' 7v? H pa Šoštanj. V obeh naigrajo kar 3 člani «se državne reprezentance. Znak za belokranjsko vstajo Vranoviči: na proslavi pomembnega dogodka med NOB so v nedeljo izročili plakete in priznanja Črnomlja V spomin na 11. in 12. avgust 1941, ko so belokranjski partizani napadli italijansko stražo in vlak pri Vranovičih, praznujejo prebivalci KS Črnomelj svoj praznik. Letošnje praznovanje pri spomeniku ob železniškem nadvozu v Vranovi-čih so povezali s podelitvijo plaket in priznanj mesta Črnomelj. O zgodovinskem dogodku in množičnem odhodu Belokranjcev v partizane je govoril predsednik krajevne skupnosti Črnomelj Ivan Peč- •nik. Poudaril je, da je bil ta dogodek splošni znak za vstajo belokranjskega ljudstva. Predsednik Ivan Pečnik je zatem izročil pet plaket mesta Črnomelj in enajst priznanj. Plakete so prejeli: Milan Simec, Janez Žunič, Janez Vitkovič, Blaž Piihulje in Etbin Cer-ne, priznana pa: Janez Kramarič, Anton Fabjan, Slavko Grahek, Katka Šenica, Stane Klepec, Ferdo Sobar, godba na pihala iz Črnomlja, ženski pevski zbor „Miran Jarc", osnovna šola „Miran Jarc", gasilsko društvo Črnomelj in gradbeno podjetje Begrad. S. D. Čolnar že drugič Kmetijska tehnična komisija in aktiv mladih zadružnikov KZ Krka Novo mesto sta 9. avgusta na posestvu Draškovec pri Šentjerneju organizirala tekmovanje traktoristov. Udeležilo se ga je 17 traktoristov. Ocenjevali so odkrivanje brazde, *~'o-bino brazde in splošno znanje oranja in seveda čas, ki so ga potrebovali tekmovalci za progo. Med mladimi traktoristi je bil najboljši Franc Zalo kar iz Vinice pri Šmarjeti, drugo mesto je zasedel Janez Miklič iz Gor. Kamene, tretji pa je bil Franc Judež iz Vel. Cikave. Med starejšimi zadružniki je bil najboljši Ivai Čolnar, ki je zmagal že lansko leto. Tekmovanje si je ogledalo veliko domačinov, posebno razveseljivo pa je, da, je bilo med njimi veliko mladih. Škoda pa je, da se ni tekmovanja udeležilo več traktoristov. Prav mladi zadružniki bi morali poka.'ati večje zanimanje in pritegniti v svoje vrste še ostale mlade kmetovalce. P. MIKU C Predsednik KS Črnomelj Ivan Pečnik izroča plaketo znanemu družbenopolitičnemu kdelavcu Janezu Žuniču. (Foto: S. Doki) Na Kozjanskem tudi naši žulji Brigada Bratstvo in enotnost na Kozjanskem izpolnila normo „ VDRLA v NOVO CERKEV Senlv^!.ne^eye',c sta Silvo Žučko iz ga vrifP ln pirc iz Armeške- Ker j!, v novo senovško cerkev, dala v If ^^-il župnik, sta se po-vl°m nri^ai * j? ™ca PriJeli. Je I ča"ja sedejo Pa V ČaS" P°r°" V nedeljo se je vrnilo s Kozjanskega 31 brigadirjev, članov mladinske delovne brigade Bratstvo in enotnost, doma iz ožje Dolenjske in pobratenih občin v sosednjih republikah. Naši brigadiiji so sodelovali pri zaključnih delih na cesti Gračnica - Ledinščica, ki jo bodo izročili namenu 30. avgusta. Brigada je delala pod pokroviteljstvom novomeškega Pioniija. 12 jih je dobilo pohvalo komandanta akcije, prav toliko pa tudi komandanta brigade. Na sobotni šesti brigadni konferenci so brigadirji sprego- \ I i" loSd gasilci so bili v Cretah hitro na mestu, :U. le bila noč in poti razorane od številnih neurij. (Foto: ^ožar se za požarom vrsti nul evn'^i gasilci konec mi- tnin8\tw*na sPet n*so fefl Pete^ zvečer je tre-? v veliko gospodarsko port°Pje in kozolec na Polju tud" u Sco* so 'me^ Rasil . rrneUs^i in šentjanški hip C1> ko je strela udarila v v Cerovcu. (V petek so Sjfef ,nair>eček - sevniški ga-sev,^ v Savi še šoferja jetia ->8a. Trg°vskega Pod- tebi .8^a, je men' nič les* ni^ ustav^ na sevniškem o nem mostu in skočil v °aVo V Š£en *'' kasneje se je sproti 0 sprehajal po drevore- sire nec*elj° ponoči je klic C sPet zbral sevniške ga- darsv?radi °SnJa na 8°SP°-*ern poslopju Ivana Po- žuna na Creti z Ledine. Sevniški, loški in boštanjski gasilci so lahko le varovali bližnjo hišo in nekaj barak, na podu pa je razen mlatilnice in elektromotorja zgorelo še 60 do 70 mernikov pšenice, 6 mernikov ječmena in 3 merniki ovsa. Zgorelo je še okrog 10 ton sena, dosti slame, 2 soda pijače, stiskalnica in 20 kokoši. Preostalo živino so rešili. Požar je po vsej verjetnosti zanetila slaba eleKtrična napeljava. Vsa Požunova domačija ie zavarovana za 100.000 dinarjev. O požarih, ki so jih povzročale strele, poročamo še na strani „Pota in stranpo-ta". r,P°P»ldne je ob velikem nalivu treščilo v gospodarsko po-,v.e'baijevih v Grmovljah pri Škocjanu. V vasi imajo lepo '^rante, tudi gasilci so bili hitro na mestu, vendar hleva ni ^k^)°^e plamenom, ki jih je zanetila strela. (Foto: vorili o oceni svojega deleža na letošnji akciji Kozjansko 75. Delovne obveznosti na trasi so izpolnili 100-odstotno. Pri pripravi kulturnih in svobodnih aktivnosti so med brigadami, ki so letos delale na Kozjanskem, dobili prvenstvo. Med bivanjem v domu brigadirjev v Šentvidu so izdali vrsto biltenov, stenča-sov in pripravili več predavanj. Vsa aktivnost jim je navrgla 298 točk po ključu ocenjevanja brigad, kar je bilo tudi dovolj, da so lahko 10 brigadirjem pripeli na prsi značko udarnika, SELO: PRIČAKUJEJO REKORDERJE v nedeljo popoldne ob 14. uri bo prizadevno gasilsko društvo Selo^ri Mirni pod pokroviteljstvom IMV, TOZD Tovarna opreme z Mirne izročilo namenu nov gasilski kombi in električno sireno. Ob tej priložnosti naj bi v kraju izvedli vajo prostovoljni gasilci iz Mengša, ki so drugi v Evropi po doseženih uspehih na tekmovanju med najboljšimi prostovoljnimi društvi in seveda nesporni prvaki v državi. TRIMO: 48 IZREDNIH KRVODAJALCEV Zadnja izredna krvodajalska akcija v trebanjski občini je izredno lepo uspela. Komisija je morala celo zavračati ljudi, ki so prišli na odvzem krvi, niso pa jim še potekh trije meseci od zadnjega odvzema. Lepo so se izkazali nekateri delovni kolektivi: iz Trima je npr. prišlo skupaj 48 delavcev. STRELA UNIČILA SENIK Strela je udarila •' četrtek 7. avgusta ob 15.15 v scnfse sprejem^ivimi izjavami... lasi se spreminjajo, denar pa 'udine odtehta vselej vse... Denar pa je imel svoje prste mes tudi pri nečem drugem: iri atentatu, ki so ga pripravljali la ciprskega predsednika nad-liofa Makariosa - pa so zaroto k areči pravočasno odkrili Tolpa najetih morilcev je nenda pripravljala napad na predsednika po naročilu neke X)litične organizacije, vendar » njihove nakane pravočasno odkrili in tako obvarovali predsednika ... poplačana budnost ... Prepoved: krmiti pšenico predpis, že gospodarski račun mora preprečiti rejcem, do bi živino pitali s pšenico Zvezni izvršni svet je pred dnevi sprejel sklep o prepovedi porabe letošnje pšenice za živinsko krmo. Kakšen pomen in vrednost ima tak sklep, je vprašal resen kmet. Ali naj bodo kmetovalci bdj pošteni, kot so mesaiji iti drugi, ki ne spoštujejo predpisov o cenah, je primeijal. Ali n^' se ne ozirajo na sklep — kazen ni določena — in porabqo pšenico, tako kot so namenili? Kaže, da površen sklep lahko zavede kmetovalce na stranpot. Če kmetovalci ne dobijo za mlado- pitano govedo ^toliko, kot je predpisana zaščitna odkupna cena - 17,60 din za kg — ali potem ni škoda pokrmiti pšenice? Odgovor, da je koruza, ki nq bi jo uporab^ali za krmo, še dražja od pšenice, je slepilen. Lahko zavede nepoučene kmete, češ da se splača TELEGRAMI BUENOS AIRES — Čilska katoliška cerkev je izrazila zaskrbljenost za usodo 119 čilskih rodoljubov, o katerih se vse od aretacije nič ne ve. Zaprli so jih pred več meseci in odtlej je za njimi izginila vsaka sled; boje se, da so mrtvi. NEW YORK - Kot piše ameriški list Petroleum Intelligence, je Nigerija spet pocenila svojo surovo nafto, in sicer za 5 centov pri sodčku. Nove cene veljajo od 1. julija. Kot je znano, je Nigerija nedavno že znižala cene nafte za 20 centov. Z zadnjo pocenitvijo nafte je Nigerija postala v primerjavi z Libijo in Alarijo precej bolj konkurenčna. pokrmiti lastno pšenico. To namreč ni res. Zaščitna odkupna cena mladih pitanih goved — 17,60 din za kg z dodatkom 3 din premge — je izračunana pri krmjenju s koruzo, ki naj bi j o plačali po 2 din kg oziroma s krmilom iz take koruze in ustreznih dodatkov. Pri dražji koruzu so stroški pitanja vi^i. Za kg pšenice pa kmetovalec dobi precej več kot le 2 din, če j o proda. Zak^ je potem bil potreben sklep ZIS, da letošnje pšenice ni dovoljeno d^ati živini za krmo? To tudi sam q)rašujem. Odgovor: da bi pšenica ostala za kruh, je sicer točen, a premalo stvaren. Je bil sklep sprejet iz navade, daje treba nekq reči, potem pa bo, kar bo? Nihče ne bo mogel reči, da Judje niso bili opozogeni? Zak% taka črnogledost? Iz preprostih dejstev, ker je kršenje predpisov nekje že moda. Zlasti pri živini. Tako daleč smo že, daje mlado pitano govedo iz organizirane reje teže Hannover — Velikanski gozdni požar na Sp|od|njem- Sa&em v ZRN je terjal doslej že več kot človeSdh življenj (med drugim je izgubilo ži^jenje tudi šest gasilcev, ki so gasili požar), pa ga kij*"' velikanskim naporom še niso uspeli zajeziti. Na pomoč so po^cali tudi velika vodna letala, ki bodo ^ posebnimi Škropili poskušala omejiti ognjene zublje. Na sliki: eno izmed treh francoskih vodnih ki jih je Francija poslala na pomoč svojim severnim sosedom, vzleta z jezera blizu Hannovra- (T®'®" foto: UPI) ZADNJEGA PAVUHE - Pravijo, da nos bodo reiili dnigičl Zaenkrat so nam poslali samo material za diskusijo... prodati kot iz proste reje, torej brez pogodb. V republiki Srbiji so že predlagali, nq bi vsa pitana goveda, tudi od kmetov, ki niso kooperanti, mesagi morali odkupovati po zaščitni ceni, le da nekooperanti ne bi dobili premije. Drugače mesagi raje odkupujejo živino na sejmih po nigih cenah, čeprav prod^^o vse meso po n^vi^ih dovođenih cenah. Tako je s predpisi in pšenico. Tisti, ki sprejemno predpise, mislfo 'sicer dobro. Če ne pretehta p dovo| vseh okoliščin, pa povzročgo tudi nasproten učinek od želenega. Prav je, da kmetovalci ne bodo d^ali pšenice živini. Pa ne zaradi tega, ker je prepovedano, ampak zato, ker ni gospodarno. Če so to lahko ugotovili v drugih, gospodarsko razvitejših državah, bo menda treba tudi pri nas. Ne le pšenice, tudi- veliko koruze se ne splača pokrmiti živini. To je že lani potrdil mednarodni trg. Če naše gospodarstvo še ni v celoti urejeno tako, bo treba stvari spreminjati z gospodarskimi ukrepi, ne s tovrstnimi predpisi. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled in cene prav te dni zaključil anketo po občinah, na osnovi katere bomo v republiki korigirali politiko cen (na področju komunalnih storitev, marž in stanarin). V republiki smo se namreč že natanko dogovorili o tem, kako se bomo na vsakem področju obnašali pri cenah, vendar pa se marsikje ali, bolje rečeno, v večini občin tega niso držali... Če ne bi v vsa ta prizadevanja kanila grenka kaplja, ki j o je zvaril zvezni zavod za cene vsodelovanju z mesno industrijo, potem'bi lahko hudomušno zapisali, da bomo morali biti poslej pri pisanju o cenah natančnejši. Kolo se je zavrtelo Kadar govorimo o stabilizaciji, prav gotovo ne mislimo na nekaj abstraktnega, temveč si pod to besedo, ki jo sicer poznamo že vrsto let, pa smo se je sedaj lotili še zlasti odločno, predstavljamo čisto določno akcijo, določne ukrepe. In rezultati teh ukrepov naj bi se tudi nekje poznali. Predvsem na ekonomski in socialni stabilnosti delovnega človeka. Ce se tokrat za trenutek ustavimo pri slednji, torej socialni stabilizaciji, potem lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so prvi koraki od besed k dejanjem že storjeni. Kolo je pognal - morda se niti ne zavedamo, kako pomemben in željen je bil ta korak - prejšnji teden zvezni izvršni svet, kije znižal stopnje prometnega davka nekaterim proizvodom (hladilnikom, pohištvu, televizorjem in nekaterim kozmetičnim izdelkom), pridružili pa so se mu tudi proizvajalci iz nekaterih industrijskih vej in se dogovorili, da bodo cene svojih izdelkov zadržali na ravni zadnjega dne lanskega leta ali 31. maj a letos. Tako so se, na primer, organizacije združenega dela, ki proizvajajo tekstil, dogovorile, da bodo svoje proizvode prodajale za 4 odstotke ceneje kot do zdaj. Gumarji so se odločili, da bodo kupcu „podarili" sedem odstotkov, podoben sporazum pa je dosežen tudi na področju gozdarstva in proizvodnje pohištva. Vsi ti sporazumi so že deponirani v ZIS, vendar pa ne bo ostalo le pri tem. Dana je že pobuda, da se zniža sezonska (povišana) tarifa električne energije, v nekaj dneh pa naj bi zagledali luč sveta tudi predlogi za spremembo cen proizvajalcev papiija in celuloze. Tudi cene storitev so na rešetu, saj je pričakovati, da bodo po republikah in občinah kaj kmalu pocenili stanarine, komunalne in prometne storitve — odvisno pač od tega, toliko so kje prekoračili dogovoijene limite. V Sloveniji je tako republiški komite za trg sarjev milo rečeno - čudna. Ne samo, da gre za artikle, ki jih mora delovni človek vsak dan kupovati; ne samo, da se govori o tem, daje mesa na domačem tržišču celo preveč. To, kar najbolj moti, je predvsem dejstvo, da so se proizvajalci ravno v času naj ostrejše bitke za stabilizacijo odločili reševati probleme s starim, dobro preizkušenim, toda preživelim receptom: zviševanjem cćn. No, upajmo, da bodo možje, ki so „po-žegnali" to čudno odločitev, vso stvar Še enkrat premislili, ko se bodo spočiti vrnili z dopustov. Mi pa si oglejmo še eno zadevo, ki je poleg stabilizacijskih ukrepov našla vidno mesto v raznih pogovorili in komentarjih. To je osnutek zakona o združenem delu, ki so ga skupščini SFRJ poslali tik pred poletnim dopustom. Posamezne odredbe osnutka tega zakona so vzbudila nenavadno veliko zanimanja. To je tudi razumljivo, saj ta zakon, ki ima 557 členov, ureja celotno problematiko združenega dela - od družbenoekonomskih odnosov delavcev, oblik samoupravnega organiziranja, upravljanja, do zaščite delavcev. Posebno zanimanjcje vzbudil tisti del zakona, ki govori o prekinitvi delovnega razmerja. Osnutek zakona - če sledimo njegovemu pravniškemu jeziku - odreja, da „delavec lahko izgubi lastnost delavca v združenem delu na podlagi sporazuma z drugimi delavci, na podlagi njegove volje in na podlagi sklepa drugih delavcev - brez njegove privolitve - ter na podlagi samega zakona. Ce torej delavec (ta razlog je v določeni meri novost) ne izpolnjuje svojih obveznosti iz združenega dela in pri teni huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije združenega dela, lahko delavci sklenejo, da kršilec odide iz delovne organizacije (tudi doslej so zaradi podobnih razlogov delavce odpuščali, toda po pritožbah in sklepih pravosodnih organov so jih kot po pravilu ponovno sprejemali na delo). S to in pa z ostalimi odredbami, če bo seveda zakon sprejet, bodo imeli odslej delovni ljudje pravno orodje, da kaznujejo nedisciplino in lenaije-nje svojih neodgovornih tovarišev, ki so se prostovoljno odločili, da bodo skupaj z njimi delali in gradili novo družbo ... tedenski zunanjepolitični pregiedj Dežela na skrajnem koncu Iberijskega polotoka, ki seje po dolgih l^ih fašistične diktature dokopala svobode, nikakor ne more na pot normaln^a in mirnega razvoja. Vse več zna-m^j kaže celo nasprotno, da je dežela morebiti celo na razpotju. Vrsta demonstracij in nasilnih napadov na predstavništva največjih političnih strank (predvsem pa komunistične l^ije Portugalske) je v zadnjih ndcaj dneh ustvarila v deželi izredno moreče vzdu^e polno negotovosti. Tega morda ni toliko čutiti v glavnem mestu kot na pode-ždju, kjer se nenehno spopadajo in odkoder poročajo tudi o mrtvih in ranjenih. Bistveni vzrok nesporazumov je seveda razmeroma preprost: po kateri poti naprej, kako? Ali naj se Portugalska razvija po vzoru na vzhodnoevropske socialistične države ali pa naj ohrani tisto, kar imenujejo nekateri pluralizem — ali sistem z več političnimi strankami. Zlasti desnica želi to dflemo po vsej sili kar se da napihniti in ji dati velike razsežnosti v upanju, da bo tako pozvala (direktno ali indirektno) na G »moč tiste, ki naj bi bili po- icani za ohranitev „svobodne" Portugalske. Delno so v "tem vsekakor uspeli, saj, denimo, nekatere zahodnoevropske države še niso dale obljubljenih 700 milijonov dolarjev pomoči, ki jih dežela nujno potrebuje. Denar ni prišel ravno zato, ker v centrih finančne in politične moči na Zahodu niso prepričani, da ne bodo levo usmerjene portugal-dce sile „izrabile" te injekcije pomoči po svoje ... Temu se pridružuje tudi vse bolj negotovo stanje v Angoli, za katero ima Portugalska kot dežela, ki je stoletja dolgo tam vladala kot kolonialna sila, še vedno veliko obveznosti. Položaj v Angoli se ni izboljšal tudi za ped, kvečjemu še poslabšal in razlogi so si precej podobni kot na Portugalskem: meijenje sil med tremi osvobodilnimi gibanji, ki se v bistvu boryo za pravico odločati o bodočem razvoju Angole. Iz Luande, glavnega mesta nekdanje portugalske kolonije na zahodni obali Afrike, medtem bežijo tisoči Portugalcev nazaj v metropolo, zakaj medsebojni boji pripadnikov levičarsko in centralistično usmeijenih osvobodilnih gibanj so doslej terjali že tako mnogo žrtev, da sploh ni več mogoče govoriti o nemotenem normalnem življenju niti med belimi, kaj šele črnimi Angolci. PRIPRAVE NA LIMO V glavnem mestu Pf^ Limi, se pospešeno nadaljuj priprave za ministrsko koiw renco neuvrščenih držav _ enim najpomembnejšim rom neuvrščenih v zadAl nekaj leti. Na konferenci v Lim> * bodo samo okvirno dol° dnevni red konference držav in vlad neuvrščenih ska na^ v Colombu (Sri Lanka) p$y \ nje leto, marveč bodo dod° c obdelali tudi vse tiste Pr0^'ei,^ ® sodobnega političnega in e.() F nomskega sveta, o katerih^ govora tudi na izrednem nju Generalne skupščine ženih narodov v začetku ** tembra. . ^ Neuvrščeni bodo ob teJ K) ložnosti ne samo potrdili pripravljenost, da enakop*3 h sodelujejo pri preoblikoV3 jj, sedaj krivičnih ek°n°^c odnosov v svetu, marveč »o tudi postavili zahteve, naj & y hova stališča upoštevaj0 uresničijo. ^ Menijo, da se bo v ^ zbralo okoli osemdeset a gacij neuvrščenih, med # bodo nekatere (kot na pr% Kostarika) sploh prvič navZ kot polnopravne članice. jji j Uma bo krog neuvr# ^ razširila in s tem znova d A zala, da je tako imenovani t ^ svet ideja, ki privlači n°v nove udeležence članice. . TELEGRAMI N-W DELHI - Vrhovno s° ^ Indije ni sprejelo zahteve mi bjn3 predsednice IndireGandhi. podlagi ustavnega amandma JjpjsfJ je izglasoval parlament «n predsednik republike, ju"*', razsodbo, po kateri so j0' pred sodiščem v Alahabad sili kot krivo zaradi »'^4cza pri zadnjih volitvah". . iteV sodišče je odločilo, da j 'j raziskati „pravno veljavn°s maja". Seja sodišča je nar za 25. avRust. .p j BEOGRAD - Na vabilo zVdej \l izvršnega sveta bo od .15 v jvp3. avgusta na uradnem slaviji generalni sekretar V ,,0lIi v NValdheim z ženo. Med fi' gosta sprejel tudi predsedn Ce smo namreč doslej zapisali, da so se cene spremenile, potem je bilo jasno, da so se zvišale. Pa smo vendarle dočakali, da so cene začele „hujšati" ... No, medtem kojavnost še vedno z zanimanjem spremlja dogajanja v izložbah, so uslužbenci zvezne administracije, predno so odšli na oddih, dovolili proizvajalcem suhomesnatih proizvodov, da lahko podražijo svoje izdelke za polnili 12,5 odstotka. Ob tem, ko so se na primer rudarj i v Boru odločili znižati proizvodne stroške tako, da bo poslej proizvodna cena bakra za 4.000 din nižja (pri toni), ko so delavci Šipada sklenili, da bodo znižali cene pohištva za 10 odstotkov, se zdi odločitev me- ? Kočevje TOZD Mesarija je pred nedavnim oala iz ZR Nemčije novo kontinuirano va-poinilko robot 2000 S, ki napolni na ^ skoraj 3.000 kg salam, klobas in hrenovk. Na takole nastajajo hrenovke. (Foto: France Mirensko kopališče pod gradom je prijetno zbirališče vseh, ki si zažeUjo mokre opojnosti. Krajevna skupnost je za red zadolžila upokojenca, ki pobira simbolično vstopnino za kopalce in železne kon^čke. Škoda je le, da je kopalnih dni tako malo. (Foto; Železnik) Na odru opeka, sicer pa^v Sevnici huda kulturna suša! Kaj bi bilo, če ne bi bilo vsaj praškega Kellneija ... Ob sodelovanju kulturne skupnosti in gasilcev podjetje Beton preureja dvorano gasilskega doma. Za prihodnji kulturni praznik bo Sevnica končno dobila kulturno dvorano. Dolgoletna praksa nas je naučila, da morajo biti ceniki narejeni tako, da lahko cene kar se da enostavno in hitro zamenjamo. Cene se večkrat povečajo kar čez noč. Ob zadnji podražitvi žganih pijač je bila zadeva s cenikom v bifeju v Gribljah v trenutku urejena. (Foto; A. Bartdj) ------> MOKRONOG: JUTRI TEKMA MOJSTROV BRAZDE Mokronog bo jutri prizo-ce dolenjskega tekmova-ja v traktorskem oranju, ^ačetek bo ob 15. uri, po "tvontvi in prikazovanju pravilnega oranja, ki ga bo ^ emljal strokovni komen-' se bodo pomerili mojstri 1-5 z območja ožje Do-brJ J trije orači o dobili pravico nastopa ki tekmovanju, ^ "O 5. in 6. septembra v nn"* ?' ^ Mokronogu bo ^ tekmi tovarna SIP iz ^petra prikazala nekatere stroge kmetijske Sejmišča Drafi*^® ~ Na tedenskem sejmu 423 |fv v ne 9" 8- 1975 Je bil° od prodal a ^5° tre^ mesecev starosti *ive tS po 20 do 21 din za kg tri od 14 prašičev starih nad žive težeCC ** OSem P° 17 din 23 kg ^jcm - Na tedenski 5ce cen imetje pripeljali samo prane od so 0stale nespremenjenem sta^m ef^ seima< Cene prašič gibaie m ™ 6 do 12 tednov so se Utipelia^u *n 4^0 din za glavo, jih je bilo 219. Za 17 Cene oiu i 0c* 3 do 6 mesecev so se glav0 ru !°ed 430 in 680 din za Prodanih i68Upn° 236 *h bil° Prenos elektrike ne bo več cokla Od začetka julija se je bistveno izboljšala napetost na širšem območju Sevnice, v Mirenski dolini, proti Radečam in Planini, zakaj v Boštanju so pognali nov transformator moči 20 MVA. Zdaj je razdelilna transformatorska postaja (RTP) Boštanj povezana z brestaniško elektrarno po daljnovodu 110.000 voltov. Prej so to območje napajali le po daljnovodu 20.000 voltov, v Sevnico pa je prišlo le še 19.000 voltov. prostor za še en tak transformator. Boštanjska RTP deluje brez človeka v njej, v celoti jo vodijo daljinsko s centra v Krškem. Tam so pred 14 dnevi dobili že ^drugi tak transformator, ki ga bodo, če bodo vsa dela še naprej uspešno potekala, lahko poskusno pogn^i čez mesec ali dva. Industrija se na tem območju ne bo dušila zaradi po-manjkartja energije. A. Ž. Gradnja razdelilne postaje, predvsem postavljanje transfor-matoija takšne moči, ni bila enostavna. Transfonnator tehta kar 45 ton, v Boštanju gaje bilo treba spraviti skozi ožino med dvema hišama tako, da je bUo vmes le nekaj centimetrov zraka. Stavbo in stikališče je zgradil zasavski Beton. Vse je narejeno tako, da bo v prihodnje /kmetijski nasveti toči škropiti, ne zvoniti jn gospoda ne prizaneseta, pravijo kmečki ljudje. Tudi Doleni Je Ponekod že zaslužila tak sloves. Letos je že obiskala ifiia še *°'toda ^ sre^ ne vse^ vinogradniških krajev. Sicer pa Pa je j lahko se nenadoma pojavi celo v septembru, prav to ^edw 23 v*n°grac* posebej usodno. Vlle*nar p11 ne sme prijeti vinogradnik obupati in vse pustiti % zj,0.p^vati mora, kar se rešiti da, in to z največjo naglico, julijg J1 toči je treba ravnati drugače kot ob pozni, ki klesti septembra. V vsakem primeru mora vinograd-^ropjVo!t vinograd čimprej pohiteti s škropilnico in bakrenim ^njen0 s*cer ^o škoda še neprimerno večja, saj se bodo nad v spravile glivice in bakterije. Siva grozdna plesen Hon* nepoškropljenem vinogradu v nekaj dneh povsem .. Me(ft Uničuioč "činek toče! M jn ^ ko je po zgodnji toči zelo koristno vinograd dogno-te^eljit v?Pa*i» kasneje to ni več potrebno. Nujno je samo t reJe c f Pijenje z bordojsko brozgo (galico), da lahko trta e^a ieCe • rane s*cer Pa je ^eba pustiti vinograd tak kot je. Vendar * ^1'ti na prihodnje letine in omiliti posledice na lesu - Dr SleVČasu rezi. Prav' v svoj* najnovejši knjigi iz zbirke „Moj vrt •Ko^je" takole: Če toča zmanjša listno površino, ne W*pa zimskih očes, moramo ob rezi v naslednji pomladi j&ojjj w število rodnih očes ali pa močno povečati količino - ' iat°^ne^ t0^a Pa pogoduje tudi zimska očesa. Ni prav, povečali število rodnih očes pri rezi, nasprotno, pu-Glavnam° manj očes, da si trta opomore. a skrb naj bo, da bomo v letu po toči vzgojili dovolj K,e Je D o?' t0 Potrebno, pomladili in ji dali pravo obliko. % prit i dovan le les, očesa pa ne in tudi listna površina ni t Po tof- ta.' tre^a spomladi narezati šparon ali dva več, saj v?t(lon 1 Prlzadeti šparoni radi lomijo. Seveda, če sta ves les in dojiti nio^no poškodovana, je treba odžagati celo deblo in Povsem novo rozgo. Inž. M. L. P/M ^,oo (Vo7/^ki /h/ 'Po?iy&r/j > 2^fIa20lffi5»T Brez besed (Karikatura: Marjan Bregar) 100 din ipd. Prav je tako, bodo gotovo rekli abstinenti, v tovarni pijač pa bodo seveda menili drugače. Vodja prodaje v mirenski Dani Janez Valant trdi, da bi v tovarni lahko znižali cene pijače, čeprav bi hkrati kmetom plačevali več za sadje in grozdje. Prihranek bi jim omogočila nova destilacija, ki jo bodo odprli za letošnji trebanjski občinski praznik v začetku septembra. Zdaj, ko bi z modernizacijo lahko bolj smotrno poslovali, je prišel admmistrativni ukrep, ki te znatno omejil prodajo in s tem tudi proizvodnjo. Poraba pi^č se zmanjšuje. Tuji turisti postavljajo naše izdelke nazaj na police, ko preračunajo, koliko jih velja po novi ceni. Lahko tudi pričakujemo, da bodo na kmetih spet kuhali več žganja doma. Od njih že tako in tako gostinci raje kupujejo, saj se na ta način izmaknejo evideii-ci... Pa smo spet tam! A. 1. PADEC Kaže, da bo spet kradco potegnil kmet, saj bo ob resnega kupca, kot je tovarna Dvorezen ukrep Zvezni izvršni svet je nekaterim izdelkom (hladilniki, pohištvo) znižal prometni davek, naravnim žganjem in še nekaterim naravnim destilatom pa ga navil tudi do 45 odstotkov. Davek je tem večji, čim kakovostnejša je pijača. Liter bri-njevca, na primer, stane v trgovini od 180 do 210 dinarjev, Kosobrin Ribniška draginja v j)rvih petih mesecih letos so v ribniški občini porastle cene storitev za 14,4 odstotka ah za en in polkrat več kot lani. Najbolj so porastle stanarine, in sicer za 25 odstotkov, medtem ko so cene obrtnih storitev pod povprečjem. V istem obdobju so cene na drob^ no porastle za 9,3 odstotka. Najbolj so porastle cene sezonskim povrtni-nam, sadju, mleku, mlečnim izdelkom in maščobam. Cene nekaterih neprehrambenih proizvodov pa so se zvišale tudi do 40 odstotkov. Cene gostinskih storitev so večje za 9,3 odstotka. Piedvsem so se podražile vse alkohohie pijače. Jedila so se podražila za manj kot lani, čeprav so občutno porastle nabavne cene vseh živil. Življenjski stroški v ribniški občini so od decembra do konca maja porastli za 10 odstotkov. Najbolj občutno je na njihovo rast vplivala podražitev elektrike in kurjave (18,5 odstotka), stanarin (25 odstotkov), pijač, tobačnih izdelkov (14,6 odstotka) ter hrane (12,5 odstotka). Hrana se je sicer podražila v odstotku le malo nad povprečjem, ker pa predstavlja blizu polovice vse porabe, je zelo občutno vplivala na rast življenjskih stroškov. Junija jc občina Ribnica podpisala medobčinski dogovor o izvajanju politike cen letos in se ga tudi drži, so ugotovili na zadnji seji občinske skup^ine. OBET ZATREBELJANSKO Brežiško Gozdno gospodarstvo, TOZD Puščava, si že lep čas prizadeva, da bi na Drečjem vrhu (Čretiška planina) zasadili veliko drevesnico. Gre za 12 hektarov zemljišča, kar bi ob sedanjih lepih nasadih v Mokronogu lahko pomenilo vzpodbudno obogatitev sicer zapo-stavljenili krajev. gjrednofe snplsfitt ••• Već mesecev so proizvajalci tarnali, glasno zahtevali, 2. avgusta pa so le dosegli veljavo odredbe o znižanju temeljnega zveznega prometnega davka za 6, oziroma 3 odstotke. Računajo, da bodo potrošniki več kupovali. Za 6 odstotkov so se pocenila toaletna mila, zobne paste in praški za zobe - ne pa pralni praški. Za 6 odstotkov so postali cenejši čmo-beli televizorji, hladilniki in sobno ter kuhinjsko pohištvo vseh vrst. Znižanje pa ne velja za stavbno pohištvo. Pocenitve in Za 3,5 odstotka so se 2. avgusta pocenili tudi razni pudri za otroke in šamponi za pranje las. Kakor je povedal Pavle Ajdič, medobčinski tržni inšpektor, so v štirih dolenjsldh občinah nemudoma popisali zaloge blaga in od '4. avgusta dalje v trgovinah že veljajo nižje cene. Pomembna pa je tudi njegova izjava o kontroli potrošnikov: „Trgovcem smo naročili, da morajo na izdelkih, ki so se pocenili, pustiti staro ceno. Ta naj bo prečrtana in napisana nova, da bi ljudje lahko sami kontrolirali, če je pocenitev prav zaračunana." In če bi nevednega potrošnika skušali kje ogoljufati? Inšpektor pravi: „Dvomim, da bi si upali kaj takega, kajti več dolenjskih podjetij je bilo zaradi kršitev cen že obsojenih pred gospodarskim sodiščem. Plačali so visoke kazni. '* (»gir I Brez besed Pocenitve torej veljajo, manj razveseljivo za potrošnika pa je, da so se hkrati — na isti dan - podražili vsi suhomesnati izdelki. V maloprodaji so šle cene teh izdelkov navzgor za cca 20 odstotkov. BACER DOLENJSKI. LIST Dolenjska rekordna turistična letina POSESTNI USTI! (nadaljevanje s 4. strani) dobna je slika v Catešldh Toplicah, Iger v bazenu komaj najdeš toliko prostora, da se „ohladiš' do pasu. Za zabavo in razvedrilo je dobro poskrbljeno. V Vežicah je hotel Turist ze dolgo popolnoma zaseden. Približno TRČILA NA KARTEUEVSKEM KLANCU Minuli četrtek popoldne je Zagrebčan Darko Halec, ki začasno dela v ZR Nemčiji, vozil z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. V kartelje-vskem klancu je prehiteval tovornjak, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Ceh Jan Božon. Avtomobila sta močno trčila. Božon in nj^ova žena Ana sta bila huje ranjena, odpeljali so ju v novo-meSco bolnišnico. Laže ranjen je bil tudi soTOtnik v Halerievem avtomobilu Kamilo Haler. Škode je za 60.000 din. 60 odstotkov zmogljivosti je do konca leta rezervirala za svo^e uslužbence tovarna Džuro Dzaković. Vendar turistični delavci trdijo, da se za utrujen^ popotnika še vedno na|de kako prosto mesto. Tudi novomeški gostinski in turistični delavci nimajo časa za počitek. Oba hotela sta polno zasedena. Sicer pa tudi ni potrebno dosti več kot dva avtobusa izletnikov in 37 ^ ■> BIKA PRI PRICI-MRTVA Minuli četrtek zvečer je Momčilo Ratković iz Remetinca vozil tovornjak s prikolico proti Ljubljani. Pri Pluski Je zapeljal na bankino, ki se je pod kolesi udrla, tovornjak in prikolica sta se prevrnila po nasipu. Ranjena sta bila voznik Ratković in sopotnik Nikola Stefkovič, odpeljali so juv bolnišnico. Tovornjak je peljal bike, dva sta v nesreči poginila. V_-> ležišč v Metropolu in 57 v Kandiji je zasedenih. Kljub močno omejenim možnostim pa je letošn^ bera izredna. Samo v hotelu Kandija so s solidnim poslovanjem v prvi polovici tt^a leta ustvarili 650.000 dinarjev čistega dohodka. Vendar pa jc za razvedrilo mladine in turistov dosti bolje poskrbljeno v toplicah in na Otočcu. Zdi se tudi, da so novomeške kulturnozgodovinske znamenitosti tujčevim očem še preveč skrite ali pa so le-ti preveč utrujeni, da bi sijih ogledali. NEKOLIKO SLABŠE V BELI KRAJINI IN NA KOČEVSKEM Nekoliko slabša je sezona v Beli krajini in na Kočevskem. Hotel Lahinja v Črnomlju ie polno zaseden samo ob sobotah in nedeljah. Sicer pa je promet boUši kot lani za 15-20 odstotkov. I^leg prenočišča in hrane je poskrbljeno tudi za zabavo. Plese prirejajo v restavraciji Grad, če pa jc vreme lepo, ob sobotah in nedeljah tudi v malo oddaljenem kampu na Vinici. Tudi hotel Puglcd v Kočevju letos ni polno za-sc£:n. Kočevski turistični in gostinski delavci si obetajo boljše čase šele, ko bo dograjena cesta pri Brodu na Kolpi. Dela dolenjskim gostincem torej ne manjka. Prevladuje pa predvsem tranzitni turizem. Turisti se ustavijo le za kak dan ali dva ali pa samo toliko, da se nebo zvedri, če jim na poti proti morju aH v nogranjost naše dežele po nagaja letošnje muhasto vreme. Treba bi bilo vsekakor razmišljati tudi o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi goste, ki se vračajo utrujeni od vročine in hrupa z morja proti severu, priklenili za več dni na Dolenjsko. IGOR VIZ JAK (GEODETSKA UPRAVA ČRNOMELJ objavlja, da lahko vsi lastniki in imetniki pravice uporabe, ki:^ imajo zemljišče na območju občine Črnomelj in Metlilca, dvignejo nove strojno nastavljene posestne liste z najnovejšim stanjem proti plačilu osnovne takse. I t Planinci urejajo kočo Največ prostovoljno, pričakujejo pa tudi pomoč drugih Novi odbor Planinskega društva Kočevje pod vodstvom Jožeta Adamiči se je resno lotil obnove društvene koče pri Jelenovem studencu na Stojni za Mestnim vrhom (1022 m). Spalnice so preuredili tako, da so v sobah po 4 postelje. Vsa posteljna oprema je nova. Skupna ležišča bodo uredili v dveh sobah na podstre^u koče. Sedaj je spevna nova gozdna cesta nad kočo. Tam je parkirni pro- stor, nato pa je treba po 100 m dol^ potki peš do koče. Stara dovozna cesta je opuščena, zato je vsa dolina in livada pred kočo na razpolago planincem. V dolini so že pričeli urejati več ^rtnih igrišč. Večino del so opravili člani dru^va in pionirji. Oskrbnika še nimajo, zato je koča odprta samo ob sobotah in nedeljah ter pred prazniki in na praznik. Ce želi kaka skupina v kočo med tednom, jo popelje tja dežurni član društva. Izletniki radi obiskujejo kočo, ker je do nje iz mesta pes le poldrugo uro ali pol ure vožnje z avtomobilom. Glavne poti in bližnjice za pešce so označene ter opremljene z napisnimi in smernimi tablami. mninarstvo Je rekreacijsko-raz-vedrilni šport, ki krepi ljudi. Zato bi bilo prav, da bi dobilo društvo od občinske telesno-vzgojne skupnosti za leto 1976 več denarja. Tako bi lahko dokončalo rekreacijska športna igrišča in naprave pri koči. ANDREJ ARKO Člani PD Kočevje obnavljj^ svojo kočo piiJdenovem studencu pod Stojno. Dela bodo veljala okoli 40.000 dinaijev, čeprav bodo člani društva večino dela opravili prostovoljno oziroma brezplačno. (Foto: F. Brus) V nedeljo, 3. avgusta, je bilo ob 304etnici osvoboditve na Grmadi veliko srečanje, ki so se ga uddežili bivši borci, internirana in zaporniki iz teh krajev ter drugi gostje. Najprej so v vasi Žukovo pod Grmado položili vence pri spominskem obeležju padlim borcem, kjer sta govorila prof. dr. Metod Mikuž (na sliki) in predsednik ZB občine Ribnica. (Foto: France Modic) prosto delovno mesto! SOP specializirano podjetje industrijske opreme. Krško, Gasilska 3 objavlja . prosto delovno mesto za REFERENTA V NABAVNI SLUŽBI Pogoji: 1— končana srednja tehnična šola — strojna smer ali poklicna šola kovinske stroke; 2— opravljeni vozniški izpit B kategorije; 3— preizkusna doba traja 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko — splošni sektor SOP, specializirano podjetje industrijske opreme Krško, Gasilska 3, 15 dni od dneva objave. prosta učna mesta „ELEKTROOBNOVA" LJUBLJANA-POLJE Ljubljana, Poljč 351/c razglaša prosta učna mesta VEČ UČENCEV V GOSPODARSTVU za izučitev poklica elektroinstalater. POGOJ: Uspešno končana osemletka. Oskrbo v internatu plačuje podjetje. prosta delovna mesta! ' Zaradi uvedbe „NON—STOP' poslovalnici v ČRNOMLJU poslovanja v naši objavljamo prosta delovna mesta več KVALIFICIRANIH PRODAJALK, po možnosti tekstilne stroke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. ^ Pismene ponudbe pošljite do 25. 8. 75 na naslov: Trgovsko in proizvodno podjetje „VELETEKSTIL" Ljublja* na, Masarykova 17 TOZD — Trgovina na drobno prosto delovno mesto! ODBOR ZA ZDRUŽENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA Titova1/l objavlja prosto delovno mesto — PRODAJALCA II v poslovnem mestu v Novem nf>estu Pogoji: — šola za blagovni promet in 1 leto delovne prakse — osemletna osnovna šola in 5 let delovne prakse Za delovno mesto je določeno poskusno delo, ki traja 9^ dni. Delo je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolsk' izobrazbi v 10 dneh na gornji naslov. Jedrska elektrarna ni - atomska bomba 66 vprašanj in odgovorov, ki pojasnujejo vse 11 Kot izotop žlahtnega plina kripton pod normalnimi pogoji ne more kemično reagirati. Zato ni nevarnosti inkorporacije ali celo obogatitve v telesu, posebno še, ker razpade kripton 85 v stabilno jedro. (Inkorporacija je sprejem radioaktivnih snovi v notranjost človeškega ali živalskega telesa.) ' Tudi njegova radiotoksičnost je izredno majhna. Kaže se v veliki količini za prosto razpolaganje do 100 /iCi (fi = kratica za „m^ro", to je milijoninka!) in v visoki vrednosti MDK (maksimalno dovođena koncentracija!) v zraku. Poleg naravnega nastajanja kriptona 85 se tvori ta žlahtni plin v reaktorju Kot produkt cepitve in z razpadanjem hroma 85. Razpolovna doba je 10,76 leta. Pri enakomerni porazdelitvi okoli zemeljske skorje bi se do leta 2000 po ocenitvah naravni nivo sevanja povečal samo za 2 mrem/leto. 37. vprašanje: zakaj popolnoma ne zadržijo radioaktivnega joda? Odgovor: Posebno skrbno nadzirajo količine radioaktivnih halogenov, zlasti joda, ki jih oddaja jedrska elektrarna. Vsak dan se spusti skozi dimnik, denimo 1200 MW jedrske elektrarne, 0,4 Ci halo-genov, zlasti jod 131. Ta jod se lahko pod določenimi okoliščinami in v majhnem obsegu odlaga v okolici jedrske elektrarne. Ce bi zemljišče upo- DOLENJSKI LIST rahljali za pašo molznih krav, bi lahko pomislili na icopičenje joda v mleku. Pri neugodnih pogojih laliko zna^ v primeru navedene 1200 MW jedrske elektrarne aktivnost na površini neznatne velikosti (9x10"' 'Ci/m^!). Ce pa bi dojenčka hranili izključno s takim mlekom, bi prejel s tem letno dozo okrog 4 mrem. V primerjavi z naravno dozo sevanja je to zanemarljivo. 38. vprašanje: Ali se lahko tritij nakopiči v organizmih? Zakaj ga ne zadržijo? Odgovor: Eksperimentalne študije so pokazale, da ni poznanih mehanizmov, ki bi pripeljali do kopičenja tritija v živih organizmih. V biosferi torej ne pride do večanja koncentracij, temveč le do postopnih razredčitev. (Biosfera je območje živili bitij!) Ker zaradi tega relativno velike koncentracije tritija v biosferi še nimajo škodljivili posledic, lahko skupne vodne rezerve zemlje sprejmejo ogromne količine tritija, ne da bi se niti od daleč približali dopustnim koncentracijam. Ameriške ocene kažejo za leto 2000, da bo znašala doza sevanja za vse človeštvo zaradi tritija — s predpostavko, da bo odveden ves tritij iz takrat obratujočih jedrskih elektrarn v okolico -samo 0,00l\mrem/leto. Za primerjavo naj navedemo, da je^ sedanja doza sevanja zaradi narav- nega tritija in tritija, ki nastaja pri preizkušanju jedrskega orožja, okoli 0,1 mrem/leto. V načelu je sicer mogoče ločiti tritij od naravne vode, toda iz zgoraj navedenih razlogov ločitev ni potrebna. 39. vprašanje: Ali pripravljajo za reke načrte dovoljenega radioaktivnega onesnaževanja? Odgovor: Take načrte pripravljajo nacionalno in mednarodne komisije. Pri določevanju ustreznih kvot za vsak odsek reke izhajajo iz tega, da celo tisti, ki stanuje ob izlivu reke, laliko pije vodo iz reke po ustrezni predelavi. Predelava pa ni potrebna zaradi aktivnosti, ki je v vodi, temveč zaradi bioloških, kemičnih in drugih onesnaženj. 40. vprašanje: Ali je zakonsko dovoljena vrednost za dozo sevanja zaradi jedrske elektrarne v ZRN večja kot v ZDA? Odgovor: Ameriško prjporočilo, naj se postavljajo jedrske elektrarne tako, da v njihovi okolici doza sevanja ne bo prekoračila 5 mrem/leto, je v ZRN že od nekdaj v praksi. V resnici pa je doza še manjša. Medtem ko gre pri ameriškem priporočilu za tako imenovano projektno vrednost, predstavlja v ZRN zahtevanih 30 mrem/leto najvi^o vrednost. ki nikakor ne sme biti prekoračena in ki ste tudi nič ne pove o dejanski oddaji aktivnosti- ^ Sicer pa bi dobili dodatnih 30 mrcm/1^0 višinskim obsevanjem, če bi si izbrali okoli 80^ višje ležeči kraj za bivanje, torej če bi, de1*,rTlt. zamenjali industrijsko mesto Hamburg s klifl1 y„ skim zdraviliščem Garmisch-Partenkirclien. ^ 41. vprašanje: Ali je možna gradnja jedrS elektrarn v bližini mest? Odgovor: Rsj. Načelno lahko rečemo, da glede na rrl.^v> malne doze po atomskem zakonu ni ^ kar zadeva gostoto prebivalstva, niti za obratovanje jedrskih elektrarn niti za Prl^ v kakih motenj. Za gradnjo jedrske elektrarn^( bližini mest ni ne stvarnih in ne strokovnih0.^ Atomski zakon zahteva zaščito ž'v-'e,rgi-zdravja in stvari pred nevarnostmi jedrske eii je in škodljivega delovanja ionizirajočega seva To velja za vsakega posameznika ne glede n* ali živi v mestu ali v samoti kje na deželi. . V teku postopka za odobritev se zagotov'j^. bo naravna doza sevanja v okolici jedrske vC. trame med normalnim obratovanjem le nebi no zvečana. ,0 $ Obenem bo izpolnjena tudi zahteva, da 0 ja primerih obvladanih motenj doza sevanja 0 ^ pod vrednostmi, ki jih je spoznala znan0 nenevarne oziroma neoporečne. vs3)(0 V varnostnem poročilu mora biti za pri napravo podrobno dokazano, da bi bili tM1jeni-„največji predvideni nesreči'4 ti pogoji izp0 Verjetnost, da se dogodi „največja Pre jg'5!) možna nesreča44, je pod eno stotisočinko C1 na leto, to pomeni, da bi na vsako °brayt3)tf jedrsko elektrarno prišlo teoretično do ®^gg \e-,.največje možne nesreče44 v največ 1^0 tih. ,praV- Tudi za te malo verjetne nesreče pa se P y Ijajo koncepti, kako bi držali doze, ki bi J1 0i< bivalstvo eventualno prejelo, kolikor 111 ^ ni/ko. lako obstajajo, denimo, kot tudi Pr nj|gV gih industrijskih napravah, načrti za odstr NARAŠČAJOČA VERIŽNA REAKCIJA O y ' ■V / # O O Q O ^ o ^ o Oo q O §1. 33 (1360) - 14. ovg^ To stran ste napisali sami! kultura in izobraževanje Po vodo na javno stranišče ' Kadar v hiši kaj zaškriplje, je prva k predsedniku hi^ega sveta, •»edsednica hišnega sveta stanoval-y obeh stavbah ob sevniški želez-Uski postaji Erika Flajs konec minu-ni mogla natočiti niti J^plje vode iz vodovodnih pip. De-l^vci sevniSkega Komunalno-stano-*anjsk^ podjetja so vodo v petek zaprli, ventil, ki vodo "'JPifa, pa odstranili in zabili. Pred-l^anici hišnega sveta so še dejali, da ^do napako pričeli popravljati v Voda izteka iz cevovoda po izjavah nekaterih stanovalcev ze najmanj tri, če ne že kar, 6 ali celo 8 tednov! Zakaj torej takšna ihta zapreti vodo ravno za konec tedna, ko družine najbolj potrebujejo^ vodo? Navsezadnje bi lahko vsak, če bi bil vnaprej opozorjen, napolnil kopalno lad in vse razpoložljive posode, da bi imel vodo vsaj za izplakovanje stranišča. Tako pa so dobili napotek: „Vodo imate v postajnem javnem stranišču!" Hišni svet bo moral še razčistiti, »Oglašamo se iz Puntižele'' 1^"*° se vam otroci iz počit-u Kolonije Puntižela pri Puli, ojS- ^*"0 otroci iz novomeške prijetne počitnice na s?'" Skn" "as je zbranih 49 otrok iz ^^sniberka, Šmarjete in v,o-^,.pesta, vodijo pa nas tri teL ^"*0 preživeli že Se sif Veliko plavamo, vel^« ^ igramo. Spoznali smo — "^K^em diečiem rekreacionem ^ pojasnilo kapelske godbe »Lačni in žejni ob glas-naslpd!^ lista moramo dati je oh P^Psnilo: Kapelska godba Vso nr^^-' jubileju poskrbela za goste in program, za vse lavo in „"^^^opajoče. Za prosto za-no Gaci ostalo pa je bilo zadolže-° Gasilsko društvb Izpele. JOŽE STANIČ, načelnik Kapelske godbe centru, kakor se imenuje naše letovišče, letujejo otroci iz vseh republik. Vzgojitelji so z nami zelo prijazni. Najbolj so nam všeč kulturne prireditve, kjer se predstavijo skupine iz raznih krajev, ter športne igre. Obiskali smo tudi Pulo, s čolnom pa bomo šli na Brione. Lepo vas pozdravljajo otroci in vzgojiteljice iz Puntižele kdo jc dal nalog, da je treba vodo zapreti in ventil zabiti, ker plačujejo vodo iz enotnega postajnega števca po pavšalu. Morda je to ukazala stanovanjska uprava, ki je daleč v Ljubljani. Stanovalci, gre za tri družine, od katerih imata dve dojenčke, in samca, pa so seveda najbolj jezni na sevniške komunalce, ki so nalog izvršili. Z njihovimi s|»sobnostmi imajo namreč že slabe izkušnje, saj so pred hišo že pred leti postavili odtočni jašek meteornih vod višje od praga stanovanj! ^ ^ ROPOTAJOČIM MOPEDOM ODKLENKALO Pod tem naslovom je bil v Delu 6. VIIL 1975 objavljen članek, v katerem je pisalo, da se bo v Ljubljani začela akcija proti vsem, ki z mopedi, minimopedi in kolesi s pomožnim motorjem povzročajo prekomeren hrup in motijo mir občanom. Tudi novomeški mladeniči so si predelali svoje jeklene konjičke. Sneli so dualce in ro^tajo pozno v noč po Trdinovi, Ra-govski in drugih mestnih ulicah. Vozijo se po pešpot ih in celo pred bloki, kjer se nič hud^ sluteč igrajo majhni otroci. Menim, da bi bila tudi v Novem mestu potrebna podobna akcija, kot jo je izvedla Uprava iavne varnosti v Ljubljani. Tudi Novomeščani si želimo miru in da bi se lahko naši otroci brezskrbno igrali. J. PERKOy Kristanova 34/5 Kdo je neprijazna zdravnica? v sredo, 30. julifa, sem proti večeru, približno ob 18. uri, zbolela za hudo drisko. Bolečine v trebuhu in črevesju niso prenehale, zato sem prosila moža, da bi me zapeljal k zdravniku. Toda lahko si predstavljate, kako nerodno je na nekaj kilometrov dolgi poti, če te bolezen dobesedno priklene na stranišče. Tako se je mož sam odpravil po pomoč v zdravstveni dom v Novo mesto. Dežurna zdravnica je bila ravno tedaj na obisku pri nekem pacientu. Počakal je in ko se je vrnila, jo je prosil, da bi me obiska- prosto delovno mesto! ^grokombinat krško, tozd kooperacija objavlja prosto delovno mesto strokovnega delavca za pospeševanje •kmetijstva ^^oj; kmetijski inženir s triletno prakso ali kmetijski tehnik 'poletno prakso. ^•"Mvideno je 3 mesečno poskusno delo. •"'Jave pošljite do 30. 8. 1975 na naslov: Agrokombinat CK2 52". prosto delovno mesto! ^dbor za medsebojna razmerja lovskega podjetja „PRESKRBA" Krško objavlja prosto delovno mesto Knjigovodje p°9oj: dokončana srednja šola z ustrezno prakso, 'jave se sprejemajo 15 dni po objavi. PROSTO DELOVNO MESTO! 2a medsebojna delovna razmerja pri , "mirana jarca črnomelj razpisuje prosto delovno mesto la. Neprijazno mu je odgovorila, da so obiski samo do 22. ure in da , za kaj me ni pripeljal v mesto. Vprašala ga je, kdaj sem zbolela, kaj sem jedla in ah imam vročino in kje je v službi te^; mu dejala, da bo moral zdravila plačati. Ni mu povsem verjela, da ie v službi pri IMV v Novem mestu. Nazadnje je le napisala recept in mu dala navodila za jemanje zdravil. Rada bi vedela, kdo je ta neprijazna zdravnica, ki je dežurala 30. julija zvečer? Govorila je srbohrvaško. Rada bi tudi vedela, od kdaj so obiski zdravnikov na dom samo do 22. ure in ali ta omejitev velja tudi za paciente, ki so hudo bolni? Mislim, da tako ravnanje z bolniki ni ravno humano. Vsem zdravnikom in osebju zdravstvenih ustanov, ki so kakorkoli neprijazni s svojimi pacienti, naj bo ^led dr. Janžekovi-čeva. Kljub vsemu pa se neprijazni zdravnici zahvaljujem za zdravila. J. UCMAN Veliki Cerovec 8 Prizadevni gasilci Gasilci iz Uršnih sel služijo lahko za vzgled, kaj se da doseči z delavnostjo in prizadevnostjo. Nedavno so si obnovili gasilski dom. lani so dobili novo motorno brizgalno, letos pa nov gasilski avtomobil. Ker so ugotovili, da je sedanji dom pretesen, so začeli zbirati sredstva za novega. Omeniti moramo tudi delo mladih gasilcev, ki so zelo aktNni. Na veselici, ki je bila 20. julija, so demonstrirali gašenje požara z novo brizgalno, ki so jo dobili za doseženo prvo meNto na občinskem tekmovanju. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja nekaterim zaslužnim gasilcem, med katerimi sta Slavko Povše in Miha Pa kar prejela priznanji za 40-letno delo v druMVU. Na koncu programa je predstavnik Motomontaže. Pavle Kaičič predal poveljniku društva !• rancu Celiču ključe novega gasilskega avtomobila, nakar se jc začela vrtna veselica. JOŽE PETRINA blagajnika p ^""fidnja ekonomska šola z znanjem strojepisja. ® s potrebnimi dokazili sprejemamo 10 dni 16nem razpisu. po France Mihelič; NOC NAD GORJANO II., acryl, platno, 1973 Smo pesnikovi dolžnilci Zakaj dolenjske šole zaostajajo pri zbiranju „Zupančičevega dinarja"? — Obnovitev do 21. oktobra? Občinska kulturna skupnost v Črnomlju je lani organizirala akcijo „Zupančičeev dinar", s I katero je želela zbrati denar, da bi odkupila in v spominski muzej uredila pesnikovo rojstno hišo na Vinici. V akcijo so povabili vse slovenske šole in do zdaj je denar nakazalo 305 osnovnih, 85 srednjih strokovnih in poklicnih šol, 20 gimnazij, 25 delovnih organizacij, nekaj društev in posameznikov. Kot je povedal Franc Pavlakovič, poklicni tajnik črnomaljske občinske kulturne skupnosti, se je v Župančičevem skladu zbralo 191.133, 35 dinarjev, vsota pa se bo povečala, ko bodo obljube izpolnile še ostale slovenske šole, med katerimi jih je veliko z Dolenjske. Z zbranim denarjem so pred kratkim odkupili še pritličje Župančičeve rojstne hiše, kajti zgornji del je občina odkupila že pred sedmimi leti. Da bi bila obnovitvena dela'čim cenejša, so se z udarniškimi prostovoljnimi urami lotili popravljanja hiše člani viniškega kulturno-prosvetnega društva „Oton Zupančič" in delo zaenkrat dobro napreduje. Kaže pa, da bo denarja zmanjkalo. Največjo težavo predstavlja streha, ki prepušča deževnico. Zato na občinski kulturni skupnosti upajo, da jim bo na pomoč priskočila tudi republiška kulturna skupnost. Le v tem primeru se bodo načrti in želje članov viniškega društva „Oton Župančič" uresničile. Do krajevnega praznika, 21. oktobra, naj bi Mli odkupljeni prostori ureje- ni'..' SLIKE MED KNJIGAMI Ob nakupih pred skorajšnjim začetkom šolskega leta si je v novomeški knjigarni Mladinske knjige precej občanov ogledalo tudi slike z motivi Novega mesta, ki so jih sredi prejšnjega tedna za nekaj dni razstavili slikaiji Ejub Begovič, Marin Berovič, Janez Kovačič, Evgen Sajo-vic, Damir Smrdelj in Branko Suhy. Ti so bili udeleženci 5. dolenjske slikarske kolonije, ki se je končala v nedeljo. Še ena dolenjska slikarska kolonija je za nami, peta žapoVrst-jo, in tudi letošnjo je denarno omogočil Novoteks. V zakladnico umetniških del, ki poveličuje^ jo Dolenjsko z njenimi naravnimi lepotami in ljudmi, bodo odšteli nova olja, akvarele, gvaše, risbe, stvaritve najrazličnejših stilov in usmeritev. Izbor naj-značilnejSh del bo razstava ob dnevu republike v Dolenjski galeriji- In tradiciji bo zadoščeno. Za danes in jutri s čopiči in paletami so se udeleženci dosedanjih kolonij ,.sFffehodili" vzdolž Krke od Žužemberka do Kostanjevice in zaobsegli še slikarsko zanimiv pas na obeh br^ovih te dolenjske reke. Nastala je pisana galerija dolenjskih mliriov, dolenjskih domačij s propadajočimi in še kljubujočimi kozolci in ljudmi pa krajine, kakršne (tudi po izjavi slikarjev) ni nikjer drugje pod soncem. Dela, iz katerih „govori" Dolenjska s svojim današnjim obrazom, s svojo današnjo, včasih tako trepetajočo duk), imajo poleg umetniške tudi dokumentarno kulturnozgodovinsko vrednost. Gre torej za dela, ki jih je vredno videti tako danes, kot |h bo jutri in ki so nedvomno zanimiva za večji krog obiskovalcev, kot ga tvori občinstvo Dolenjske galerije. Zatorej se sam od sebe ponuja predlog za oblikovanje razstave, ki bi začela krožiti po dolenjskih razstaviščih, razstave, ki bi jo bilo možno napraviti iz del, nastalih v eni ali več kolonijah, ftav gotovo bi kazalo razmisliti tudi o neke vrste stalni razstavi dolenjskih slikarskih kolonij, ki bi jo, ob kritičnem pretre.su del vseh dosedanjih udeležencev, tudi lahko oblikovali. J. JUST Pavle Kaičič izroča ključe novega avtomobila poveljniku društva Francu Celiču. Annegret Soltau (ZRN): GLAVA L, akvatinta in jedkanica, 1974. List zli. mednarodnega grafičnega bienala ljubljanski „Modemi galeriji". Kultura za vse! Na 3. ptujskih kulturnih srečanjih 19 prireditev Avgusta in septembra bodo že tretja ptujska kulturna srečanja. Tokratni program obsega kar 19 prireditev. Najprej bo kulturno-umetniško društvo „Njegoš" iz Cctinja priredilo večer črnogorske in druge jugo-.slovanske folklore. Temu bo sledila velika domača folklorna revija v Markovcih pri Ptuju. Ob razstavi akademskem slilarja Marijana Remca lx) se klavirski recital bolgarskega pianista Antona Dikova in koncert znamenitih dutiajskih „pojočih dečkov". Zadnje tri avgustovske dni bo že 7. ptujski festival domače glasbe. Ob več razstavah, med katerimi bo šc posebej zanimiva razstava slikarske kolonije Poetovia in letošnji začetek dela te kolonije na Borlu, bo v septembru .še vcČer hrvaške in jugoslovanske folklore, teden jugoslovanskega filma, go.stovala pa bosta tudi „Prešernovo gledališče" iz Kranja in „Komedija" iz Zagreba. Največ umetniških užitkov pa je pričakovati od večera zaltistko Marijo Bitenc-Samčevo, basistom l^dkom Korošcem in pianistom Andrejem Jarcem. Velja omeniti tudi gostovanje japonski-ga gledališča ,,No theatre". Pester program ptujskih kulturnih srečanj, ki bodo v veliki meri zadostiti kulturnim potrebam delovnih ljudi, bo omogočila tudi kreditna baniči Maril)or s podružnico v Ptuju, sio poslopje preuredili v gostinski objekt. V takem lokalu bo bolj domačno, kot bi bib v kakšnem nx>dernem objektu. Objekt take vrste je bil potreben iz več vzrokov. Gostje so se velikokrat pritoževali zaradi glasbe na vrtu re^avracije in zaradi glasnih gostov. Tudi zrrK)gljivosti kuhinje niso več zadostovale. Zunanji gostje so noorali večkrat dolgo čakati, ker imajo zdraviliški prednost. Sedaj vseh teh „problemov" ne bo več. Glasba bo odslej na vrtu nove restavracije, tako da ne bo motila miru in počitka željnih gostov. Tudi prostora bo sedaj za vse lačne goste dovolj, pravtako pa je na voljo nova kavarna. Ker je objekt blizu kopališča, bo to ugodno za kopalce.' Dobili bodo posebne propust-nice in tako bodo lahko kar meo kopanjem odhajali jest v restavracijo. Novo gostišče je verjetno eden najlepših tovrstnih objektov na Dolenjskem. Že zunanji videz je privlačen, notranjost pa je izredno lepa. V obratu so trije gostinski prostori, vsak za svoj namen, vsak zanimiv in po svoje opremljen. V pritličju je en sam prostor — pivnica. Ko vstopi človek vanjo, najprej opazi barvasta stekla na oknih, ki spominjajo na vitraje iz cerkva. Za obokan strop je upravnik zdravilišča tov. Plut dejal, da je bil prej ometan, pri obnavljanju pa so omet odstranili in prikazal se je lep strop iz zidakov, ki so ga pustili takega, kot je. Zanimiva v pivnici je tudi lesena oprema z masivnimi in težkimi stoli in mizami. V prvem nadstropju pa sta druga dva gostinska prostora: kmečka soba in kavarna. Kmeč- ka soba je najlepši prostor v novem gostišču. Vsa oprema z detajli kot tudi v ostalih prostorih, je ročno narejena. Stoli, mize, klopi so vse iz macesno-vega lesa in delujejo pristno slo- vensko. Zanimivo je ogledalo, včasih last grofa Auersperga. Za večjo domačnost je poskrbela tudi velika stara peč, ob kateri se bodo ljudje radi pogreli. Ta soba je namenjena zaključenim družbam. Kavarna je velika pridobitev za Dolenjske Toplice. Prvenstveno so jo naredili za stacionirane goste, da pa bi bila bolj izkoriščena, bo služila tudi za U Staro šolo v Dolenjskih Toplicah so preuredili v moderno gostilno zaključene družbe, banketi, ročna kosila in podobno. Gostom postrežejo tudi ^ velikem vrtu, ki sprejme do 300 gostov. Tu vsa dela še niso končana. V delu sta še okrogla hišica za pečenje jedi na žaru in, oder s prostorom za shranjevanje instrumentov. Posebej pa moramo omeniti kuhinjo. V izredno moderni kuhinji lahko pripravijo naenkrat do tristo obrokov. Na voljo so v glavnem same specialitetC; Ob vsakem času se lahko doD' več vrst divjačine, rečne morske ribe in raki, purani« razna domača jedila, vsa r na žaru (tudi odojek in jage'') ček) in vrsta drugih dobrot, ' Cene so iste kot v stari resta* vraciji in so zmerne. Takosta*^ naprimer pečen odojek s pn"^ go 40 din, puran z mlinci in logo 40 din, divjačina s 40 din, fondu 80 din .. . novega gostišča Cvetka Bučar 1 dejala, da bo delo v kuhif^l steklo s polno paro šele vjesc"^ ko bo gostišče dokončno naf®" Gostišče Rog pa je le ena ^ etap bodočega razvoja t zdraviliškega kraja. V kavarni j« 88 sedežev Lepo opremljena kmečka soba Najbolj je obiskana pivnica salon meblo PRODAJNA RAZSTAVA POHIŠTVA MEBLO V ČRNOMLJU KARLOVAC rakovac bb tel. 262-65 047 V DIJAŠKEM DOMU OD 16.8. DO 22.8.75. 6 DOLENJSKI LIST Št. 33 (1360) - 14. avgusto^J uniles in H ^ vsakdanjim kruhom dobrinami mnogokrat, če ne celo stn skozi Novo me- na*l^ ° Krke, po ulicah in uličicah mn P kakor slepci. Ne opaža-lob • palete zelene barve, svet-^ poigravajo na površij ne preseneča nas starinskost oblilf'^ ^nc na stenah hiš, skladnost Qg.K streh, vzvišenost kapiteljske Misli hišic v skale Brega, živi,«^' inesto poznamo, ker pač '^^0 v njem in dihamo z njim. presenečeni, Nov*^ zagledamo motiv ue n^esta in nam ta stari znanec neti ^ ^ pokaže obraz, ki nas prese-dar' ^ 83 nismo vajeni, a ven-resni^ • takšnega tudi letos 5° Taka presenečenja nam udpi»« po pripravljajo niie v Dolenjske slikarske kolo-vani'i ^P^'^ po zaslugi in razume-J naše tekstilne tovarne Novoteks. Dolenjske slikarske kolo-Siihwi^ udeležili: domačina Branko y (letos je dobil naziv akademske- Bego^t_^ T" Mari". Ejub tpi? r Arebinja, kjer mia Novo-Sam obrat, Ljubljančani Evgen Joi Kovačič, Čoro Škodlar, Šlf f in Damir Smerdel ter °'J®ločana Boris Jesih in Pavle Flor-j«ncič. po vrsti so si bili edini, Kolonna odlično organizirana, da Doi^° dobre pogoje dela ter da jih je izredno privlači in navdihu-jj'^^^ateri med njimi so v desetih košč , toliko vzljubili ta da sp k domovine, da so sklenili, oda^i samostojno še kdaj s čopiči in platni pri nas. KjE SE SKRIVAJO? T »^ovr?3 te*0ŠnJe kolonije je bila Ko sv "?est.° in njegovi prebivalci", da dobila v uredništvu naročilo, ŽericiL.6 i va..nekaJ intervjujev z udele-težfco n .°.n'je'sva mislila, da jih ne bo za^el ^0(*a naJ'n križev pot se je Strani;?°VSem drugače. V zgodnjih ^kla t Ura^' k° se Je nac* še po brP • ®c? megie> sva ^ potikala kah, z i*1 iskala slikarje na toč-najie J1 *atere sva menila, da ponujajo jihni5Ve P°&iede na Novo mesto. Žal uliCe a na^la, zato sva se odpravila na endar z nič bolišo srečo. ^cle niegij s?nce> ki je predrlo jutranje njihovo' Privabilo slikarje na dan iz Kmalu P°st°janke „Pri vodnjaku". ^aPakoSVa- u80t0vila, da sva naredila je jutranjim obhodom. Sonce eč največji zaveznik krajinar- jev, saj da pokrajini največje barvno bogastvo. Borisa Jesiha sva ujela pri zajtrku, ker je sam rekel, da ga na terenu ne bova mogla najti. „Letos sem že drugič v Dolenjski slikarski koloniji," je povedal. „Lani mi je bilo tako všeč, da sem se še enkrat prijavil. Vsakemu slikaiju je sprememba okolja potrebna. Z njo si slikar obogati siceršnje razmišljanje o pokrajini. Zame je morda pomembno to, da bom tokrat poskušal namesto čiste pokrajine vnesti v svoje slike mestno veduto. S samim nadaljnjim delom se bo pokazalo, v kakšni meri je to možno. Moje slikanje je namreč takšno, da rad eksperimentiram. Slika po mojem pojmovanju sestoji iz dveh delov: realnega in abstraktnega. Oba dela sta si enakovredna in se morata zlivati v celoto. Prav izbira abstraktnih elementov, ki jih vnašam v svoje slike, lahko da umetnini nove značilnosti." SLIKAR NA VRTU Jožeta Cento, slikarja iz Ljubljane, ki pa je po rodu pravi Dolenjec, saj se je rodfil v Ribnici, sva našla na vrtu restavracije „Na bregu". Še predno sva ga kaj vprašala, je hudomušno pojasnil; da se je tja spravil zato, ker je lahko v senci, ima dober motiv za slikanje, pa še pivo mu je takoj pri roki. Povedal je, da si je v Dolenjsko slikarsko kolonijo izrecno želel priti, ker ga Dolenjska prav priteguje. „Veste, pri slikanju pokrajine je treba hitro delati. Svetlobni pogoji se menjajo iz ure v uro in iz dneva v dan. Moj način slikanja je delo na kraju samem, ker tako pojmujem tudi pošten odnos do slikarstva. Raje sem dab slikar kot odličen dekorater." Centa je še povedal, da ga delo v šoli, kjer poučuje likovni pouk, obremenjuje in da se vsako leto znova za-klinja, da bo poučevanje pustil in se posvetil res samo slikanju. Nad Novim mestom je bil navdušen in zatrjeval je, da se bo sem še vračal. Janez Kovačič je postavil platno tudi na vrtu, vendar na nasprotnem bregu Krke. Ta prostor si je izbral že lani, a bogastvo motivov se mu zdi neizčrpno. Velja za zelo pridnega slikarja, pa tudi odločnega, da zadani načrt izpolni. Lani je naslikal 20 platen, letos jih želi naslikati prav toliko. „Čeprav sem v koloniji že drugič, mi še vedno daje veliko novega. Dolenjska je nekaj posebnega. Izredno bogastvo zelene barve je na Dolenjskem edinstveno, nikjer drugje ni mogoče najti toliko odtenkov te barve. Res je slikanje z zeleno barvo težavno, ker ima barva majhen razpon, a človek zaužije toliko več zadovoljstva, ako mu slika uspe. Prav v dolenjski pokrajini sem dobil veliko dragocenih izkušenj, zato mi je ta dežela še posebno pri srcu." DOLENJSKA KOT FRANCOSKA KRAJINA Ob bregu Krke se je v visoko travo skoraj skril Pavle Florjančič. Za slikanje si je izbral motiv, ki so ga obdelali že mnogi slikarji in je še posebno znan z Jakčevih grafik — pogled na frančiškanski samostan. Flo/jančič letos živi prvo leto kot svobodni umetnik. Še lani je učil v šoli likovni pouk, toda želja po slikanju, ki ga je privlačilo že od mladih nog, je bila močnejša in odločil se je, da bo samo slikal. „Človek se mora odločiti: ali eno ali drugo!" je zatrdil. „Odločitev ni bila težka, čeprav vem, da me na novi življenjski poti čaka nekaj negotovosti zaradi pogojev, v katerih dandanašnji slikarji žive." Florjančič pravi zase, da s slika-* njem podaja osebno interpretacijo pokrajine ter da vse bolj daje veljavo tudi predmetu. Pri delu je temeljit, tako da posamezno sliko dopolnjuje in dokončuje dlje časa. Temeljit pa je tudi pri opazovanju, zato novo okolje počasneje ovbladuje. Za kolonijo meni, da mu pomeni prave slikarske počitnice. Dolenjska pokrajina se mu zdi zanimiva in je prepričan, da nekateri vtisi, ki jih je dobil tu, ne bodo zbledeli. Nedaleč od Florjančiča je pod zidove tovarne „ELA" postavil platno Damir Smerdel, novopečeni akademski slikar iz Ljubljane, sicer sin zagrebškega Slovenca. Tedaj je povedal, da še ni bil v nobeni koloniji in da tudi razstavljal še ni samostojno. „Moja glavna usmeritev in iskanja sta pokrajina in tihožitje. Se pravi, da sem realist. Krajino sem do sedaj velikokrat slikal, vendar tako težke in zahtevne za slikanje, kakor je Dolenjska, še ne. Lahko bi jo primerjal s Pro-vanso. Tu delam pretežno študije, ves čas dojemam in zbiram vtise, ki jih bom kasneje dodelal. Šele na razstavi bom pokazal, zakaj sem bil v koloniji. Naj dodam, da kolonije nisem vzel kot delo po naročilu, prav tako me tudi ne moti, da slikam že večkrat obdelan motiv. Vsak slikar vidi pač s svojimi očmi." „DOLENJSKA ME OPIJANJA" Ta dan sva večkrat prečkala naš sta-rikavi in bolehni most, ne da bi odkrila Ejuba Begoviča, za katerega so nam povedali, da mora biti pri mostu. Slikar iz Trebinja pa naju je potegnil za nos — bil je namreč pod mostom. „Seip me je zanesla želja po mim, da se naužijem zelenja, ki ga v svojem kraju nimam. Dolenjska me naravnost opijanja. Za pogled na mesto, ki sem ga tli našel, bi se odpovedal tudi kosilu. Slikanje tukaj je počitek. Ne utruja me, delal bi od jutra do večera. Vsem Marin Berović slikarjem priporočam, da od časa do časa menjajo okolje, ker se tako izpopolnjujejo. Znano je, da je Van Gogh' naslikal svoja najboljša dela na jugu Francije, ne pa v svoji domovini." Tudi Begoviča je Dolenjska prevzela tako, da se je zaobljubil, da bo še prišel k nam. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker se mu zdi, da mora nadomestiti zaradi dežja izgubljeni dan v letošnji koloniji. Izrazil je tudi željo, da bi v enem letu pripravil samostojno razstavo v Novem mestu. Zatrdil je, da se po drugem bivanju v Dolenjski slikarski koloniji počuti že pravega domačina. Prilezla sva izpod mosta in ravno ujela Evgena Sajovica, ki se je odpravljal iskat drug motiv. V hitrem pogovoru na pločniku je povedal: „ Najbolj me je pritegnil Glavni trg, del mesta pri Ljubljanskih vratih in sploh vse ozke ulice, skratka mestna arhitektura. Novo mesto je slikarsko neizčrpno in nudi še vedno ogromno motivov, čeprav sta iz njega zajemala snov za svoja najboljša dela že Jakac in Lamut." SLIKANJE OB BRONASTIH PEVCIH Vsi so videli Čora Škodlarja, a nihče ni vedel, kje je. Medtem ko sva ga iskala po ulicah, ob bregovih, na Marofu, v Ragovem logu, je on mimo slikal v zrač^ višinah - v kapiteljskem zvoniku. Tu je odkril najlepši pogled na mesto in Trško goro, našel pa je tudi mir pred radovedneži in čas za študij motiva, saj po njegovem prepričanju dobra slika lahko nastane le s temeljitim opazovanjem in delom. „Ravno zato mislim, da je deset dni, kolikor kolonija traja, premalo in preveč," je dejal. „Premalo za temeljito spoznavanje mesta, preveč za površno slikanje. V slikarstvu je toliko svetlobnih in dmgih problemov, da jih slikar v svojem življenju ne more niti zaobjeti, kaj šele obdelati. Zato mislim, da se slikarstvo ne more nikoli izčrpati." Škodlar je še posebej pohvalil delovni kolektiv in vodstvo „Novotek-sa", ki že peto leto omogoča kolonijo. Poudaril je, da je hvalevredno predvsem to, da kolonija dokazuje kulturno zrelost ljudi v industriji. Premalo je ukvarjati se samo s tehnološkimi vprašanji, kar mnogokje počenjajo. Tudi kulturi je treba dati nekaj veljave. Podobno je o koloniji povedal tudi Novomeščan Branko Suhy, ki je bil v koloniji že četrtič. V tem času je spremenil pogled na kolonijo; vse bolj mu pomeni resnično možnost, da v nji odkrije nove možnosti slikanja. ,J^Ia naravo gledam drugače. Krajinam poskušam dati predmete iz vsakdanjega življenja, ker se mi zdi, da krajina na ta način oživi. H krajini se vedno znova vračam, čeprav me zelo privlači tudi grafika." DELOVNI PONOČNJAK Ko gredo slikarji spat, se delo za Marina Berovita šele začne. Beroviča namreč privlačijo nočni motivi mesta. Midva sva ga našla sicer podnevi, ko je delal načrte za svoje nočno slikanje. „Morda je moje početje res malce nenavadno," je povedal, „toda igra luči in teme je moj svet, ki bi ga rad upodobil. Poleg tega imam ponoči veliko miru, nagajajo mi le psi in pa seveda včasih pride do nesporazuma, ker ljudje menijo, da imam kakšne zle namene. Drugeče pa sem zelo vesel, da sem prišel v kolonijo. Počutim se počaščenega, saj nisem poklicni slikar, pa tudi slikanja se nisem učil na akademiji. Zame je kolonija zelo koristna izkušnja." Zajela sva samo trenuten utrip Dolenjske slikarske kolonije, veva pa, da bo njeno pravo vrednost lahko spoznal in našel vsakdo, ki bo obiskal razstavo del, ki so v tej koloniji nastala. M. MARKELJ I. ZORAN Branko Suhy Jože Centa Boris Jesn Evgen Sajovic Janez Kovaćič Pavle Floijančič Damir Smerdelj Čoro Škodlar U^60) - 14. avgusta 1975 DOLENJSKI LIST PsmSs1^ v JSiaŠF I J : _-fi(ir* 'j «8« V J ■. ,,~*TPMKfr* . ■ , j a ;**>***jffiffCigndona je prišlo do malega skandala, ko so mestni očetje izvedeh za veliko površnost v sistemu londonskih podzemnih želcznic. Tehnična služba slednjih je namreč naročila osemdeset novih vagonov in izdelovalcu poslabt lastne načrte. Ko so bili vsi vagoni gotovi in dostavljeni, se je izkazalo, da šo za pol metra previsoki, da bi lahko vozili skozi tunele podzemnih železnic. HCaJ so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice. Pepelu podoben prah na trtah (Že lansko) in predlansko leto zapazila se je grojzdna plesnoba po dolenjskih vinogradih tudi na brajdnih trtali sem ter tje, posebffo na želenikah. No, v taki meri kakor letos, se pa v prošlih desetih letih še ni zapazila. Skoraj na sleherni domači trti -r na ameriških ne — se v gotovih legah lahko opazuje. Na posameznih jagodah vidi se namreč nek siv, pepelu podoben prah. Najdejo se tudi grojzdi, kateri so čez in čez s prahom obdani, prevlečeni. In ako se tak grojzd povoha, razodeva nek neprijeten duh spominjajoč na ribji duh. Ta prah je ravno grdzdna plesen ali glivica. (Reja prašičev) je že od nekdaj na Dolenjskem razširjena, postaja pa sedaj, ko smo dobili železnico, čim dalje bolj važna, ker se je z železnico odprla dobra pot za izvažanje prašičev. Po poročilih se je lani izvozilo prašičev za 75 tisoč goldinarjev le iz Dolenjskega. Koliko se jih je pa doma poklalo in poprodalo? To nas mora spodbujati, da se še bolj poprimemo tega. (Zadnjo nedeljo) imeli smo v Notranjskih Rovtali prav viharno vreme s hudo uro. Bliskalo, gmielo in treskalo je silno, da je bilo strah. Bali smo se najhujšega, toče, toda bog nas je obvaroval te nesreče. Lilo pa je celp noč tako silno, da je voda po polji in po cestali precej škode naredila. V bližnji fari Zavratec je treščilo v kgzolec in ga zažgalo. (Nezgoda.) V Komami vasi, fare Čenno-šnjice, popravljal je 21 - letni J. M. samokres, ne vedoč, da je nabasan;-fievarno orožje se je sprožilo - krogla in nekaj šiber šlo je imenovanemu v prsi — ter ga tako nevarno ranilo. (Dirka.) Povodom konjske dirke v Št. Jerneju bo dirkališče odprto vsaki dan, da se zamore konje za dirko vaditi. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1895) Šolska klop -točHna miza Pijani otroci v amerišicih šolah - Piti je dovoljeno „Tega danes ni v šolo, ker ima zelo hudega mačka!" To je stavek, ki v ameri^h šolah ni redek. Ted, 13-letni šdar, je namreč v neddjo vzel že običajni „six^ack" (paketek s šestimi konzervami piva) in ga tudi lepo spil, medtem ko je s tovariši ^e-dal film. Nič čudnega, da je potem v ponedeljek, ko bi moral v šolo, trpd za pijansko boleznijo in se mučil s slabostmi, ki jih prinaša maček. In ni edini. Sociologi opozarjajo na nevaren porast pitja alkoholnih pijač med šolsko mladino. Otroci se opijanjajo celo med poukom. V ta namen so naM že marsikateri trik: pomarančo namočijo v viski in jo med poukom sesajo, na straniščih im^o skrite steklenice in jih hodijo praznit, v steklenicah za sokove nosijo s seboj žgane pijače, ki so jih pobrali iz družinskih bifejev ... Potem se pri pouku bedasto smejijo, spe na klopi ali dajejo neumestne pripombe. In ti pijanci so stari od enajst do šestnajst let. Sociološka bomba, ki je hujša od atomske — tako je ta pojav označil psihiater Frank Seixas. V svoji analizi govori, da se mladi in najmlajši vse bolj odvračajo od mamil in se raje omamljajo z alkoholom. Mamila so zakonsko prepovedana, alko-liol pa ne; v trgovinah je dovoljena prodaja alkoholnih pijač mladoletnikom. Te pravice se na veliko poslužujejo. Analiza govori o 3,5 odstotkih mladoletnikov, ki so že kronični alkoholiki. Ali je kakšna rešitev? Seixas pravi, da bo mogoče ta škodljiv pojav zavreti šele takrat, ko bo družba spremenila svoj odnos do jHtja, šde takrat, ko uživanje alkohola ne bo več obvezni stMremljevalec družabnosti. Švicar Andre Bula na smučanju v Sahari. Na smučanje v puščavski pesek Smučati na pesku je bolj enostavno kot mislimo Navajeni smo na smučanje in najrazličnejše športne igre na snegu. Švicarjema Rolandu Dougodu in Andreu Bulau pa je smučanje v švicarskih Alp^ že presedlo. V svoj spaček sta zložila najpotrebnejšo prtljago, filmske kamere in smuči in krenila v Tunis. Svojo pustolovščino sta začela v okolici mesta Dous v južnem Tunisu. Žičnico je zamenjala kamela, snežne planjave pa širne planjave peska. Le smuči so ostale iste, kot sta jih doslej uporabljala pri smučanju v svoji domovini. Pesek sicer ni moker aH suh kot sneg, lahko pa je premehak in smuči se pogrezajo preveč globoko. Peščeni sneg se jima je zdel najboljši v Buhari, kjer sta se nekaj dni vzpenjala na 300 metrov visoke bregove in se spuščala navzdol pri nagibu 70 stopinj s hitrostjo 50 Idlomet-rov na uro. Neka razlika med smučanjem po snegu in med smučanjem po pesku pa vendar je; padci so v drugem primeru bolj boleči in povzročajo zoprne odrgnine, Id močno pečejo. Zato švicarska smučarja priporočata vsem, ki nameravajo poletne mesece, ko v Alpah ni snega, presmučati v Tunisu, da vzamejo s seboj poleg potrebne opreme tudi precej ribje masti. Nič čudnega ne bo, če bomo v eni od prihodnjih številk našega časopisa prebrali, da sta dva domačina iz Tunisa vrnila Švicarjema obisk in preplezala Alpe s kamelama. 1 Zamudniki Vsak dan gledam okoli sebe enkrat sonce, drugič dež, pa si pravim: „Kar v Struge pojdem, tam ima dež mlade, pa tudi jurčki tam radi rastejo, akoravno je poletna bera že mimo." Dolga je pot z Notranjske preko Blok tja v Dobrepolj-sko dolino. Marsikateri mladenič se bo temu zarežal, ker je vajen z avtom skočiti v enem popoldnevu v Trst in nazaj. Midva s kobilico pa prideva le počasi cika coka po prašni cesti do cilja in še počivati morava nekajkrat vmes. Po vaseh ni bilo ljudi, le bosopeta deca je tekala naokoli. Zvedel sem, da so starši, strici in tete v službah, na morju ali pa v gozdu, kjer nabirajo lisičke. .Jurčkov ni več. Tudi sam sem stopil v gozd, oprezal okoli grmov, pa v travi in listju, vendar sem našel komaj toliko, da se ljudem ne dam v zobe. Radoveden sem bil, koliko naberejo drugi, pa sem jih počakal do mraka. Eni so prinesli polne koške lisičk, drugi pa komaj imena vredno. „Kaj boste z njimi? " jih vprašam. „I kaj? Jutri pride Italijan ponje," so mi odgovorili. „Je kaj prida plačilo, kali? " sem še radoveden. „Tako no. Ni ravno preveč, a kaj hočemo. Drugega zaslužka ni, pa se s tem ubijamo, kar nam narava daje." Eden pa še pristavi: „Le poglej, koliko zasluži! Vsak dan naloži nekaj stotov gob na avto in jih odpelje v Italijo. Zasluži najmanj dvakrat toliko kot nabiralci iz cele doline skupaj." „Drugega si izberite," predlagam. „Koga neki, ko se pa nihče ne zmeni za to dokler ni sezona pri kraju. Naši trgovci so povsod zamudniki, pa naj to velja za gobe, zelenjavo ali sadje." Prav zares, vedno čakamo do zadnjega, pri nakupih ali prodaji, kot bi se vsakega držala smola. MARTIN KRPAN Dolgorepi „gospodarjij Onagadori, japonski ni imajo do 17 m dolg -—^ Bi verjeli svojim očem, na sosedovem vrtu zagleda^r telina z več kot deset dolgim repom? Morebiti, ^ sosed še dolgo ali nikoli ne imel takega petelina, NV.., gorepi „gospodarji" .j, posebnost le dežele vzhaja; čega sonca! • Gre za peteline, jo in spoštujejo kot božanstva samo na japon^'' otoku Šikoku. Imenujejo J onagadori; onaga pomeni fl rep, dori pa žival. Ta živd je v bistvu navaden p lin, ki ima v grlu neke žlez®' ^ tere povzročajo bujno posebno barvo repa, ki j® bela ali pa škrlatna. PetelUf ^ izredno občutljivi, okužijo in zbolijo; ogrozi zdravje že nedolžen?^ pih. Čez dan so na soncu,", pa prebijejo v posebej ^ kletkah. Rejec Kubota Pred njem izmeri rep svojemu o dom, ki se bo potegov ' nagrado. ^ Sloviti rep, ki doseže metrov dolžine, je veliko napoto, saj se ^ ga ne morejo normalno p , kati, njegova košatost P , „dom" insektov, mravelj' , jedalcev. Perje je mehko, podobno papirju, ki se precej Zato imajo petelini vsak ^ jj, čuvaja, ki jim nosi rep in f no čisti in češe z rokan^j^i hrani onagadori niso J zahtevni; jedo kot vsa p® ^ na, le pred rednimi ni^s® j;; tekmovanji jim dajejo neK^^,! vo, ki perje in rep obogal' sebnim sijajem. Na tekmovanjih, kjer se i ča o dolžini in lepoti petelini obnašajo docela K sko. Ko korakajo pred se baliato ozirajo nazaj na ce repov, ko da bi hoten riti, če je vsako pero na ^ mestu. J Najbolj znan rejec rov je Kubota, ki ima na „|j Šikoku farmo z več kot J telini, katere ob pošilja tudi za dekor veh'^ stav in luksuznih hotelov^i^^ Riše in piše: 25. Poslednji Še pred sončnim - Paradižnik in njeg® jiij sta vroč čaj, zgrabila poslednjo steno, rom, centimeter milimetrom sta rinila j^l^ havala oblake pare ^ dokler ni bil vrh tu, P*® J. SPLICHAL: POT DO mmmm mk mmm mk f n Jrm I MjL mmmmmšHm m m m ^tev prejšnje križanke ^ •££ -Lp.JS SiZaIIč" 7?X rcTRT^ !A L o. _L ii o_ 1A. _L A. irs~—A N H±Jl.o L j a p o r. xilji ^ al i iž_P laITo AA._L m t t r o^A RA —— A!!lJLIL-V-0-Bi ^LiAiL««1 KA RS'T I ARA Me) resnice z napako Vabilo je posebej opozaijalo, , jp udeleženci spre- r ^ predsedniku občinske V- "P^ine tečni (točni). Ravnik se je ustavil pred prahom pragom). (pogodUa) sta se za v ^ (šolah) delajo izmenah. o so razpravljali o predlogu, (odbo^^ v mislih nov odpor DR2 BIAGUNA POPRAVA GLAS PRI EKSPiOZUl TROPSKI V£TER MAROK ZAIMEK ORG. SPOJINA APETIT HERCE-GOVEC PLATNENA HISA" USTOLIČENJE KRAUA PRITOK ^VIMJE LAŠKI KOSTANJ vRšTiT SMREKE POLET PROSTOR, MESTO KOPER PUŠĆAVNI GL. MESTO GANE &IBUiy PGO^I TRUPA KRAVICA IGRALKA LISI TERMIN OL SKRČENJE KLICA MME TULEC ANTON BOLE PLES GOSTA TKANINA lE NIOBIJ AVSTR. POLITIK SILA. POTREBA BERITE O L D L IO\JNOV BRAT I Skrivnost starodavnih znamenj | 'zginulo ljudstvo je z dolgotrajnim delom vrisalo v planote znamenja, ki se Vidijo samo iz letala — Komu so bila namenjena in zakaj, je še danes uganka Med letom 100 pred na-štetjem in letom 700 ^ega štetja je v Južni Ame-/^1 na sedanjem puščav-em predelu južnega Peruja ivelo nenavadno ljudstvo, n' If izoblikovalo svojevrst-0 Kulturo. Spomeniki, ki so n X so še danda- velika, neodkrita nvnost moderne arheolo-obenem pa tudi pred-nn fantastičnih pri- tev^^ "arnigovanj in trdi- „1 ljudstvo Nazca, ki , po izredno bogato asenih glinastih izdelkih " po ogromnih likih, ki so jih vrisali v planjave. Skozi stoletja so Nazci dolbli nekakšne jarke v točno odrejenih smereh in tako izoblikovali podobe ptic, opic, pajkov in drugih domišljijskih bitij. Crte se niso nikjer sekale. Posebno zanimivo pa je, da sami svojih stvaritev v celoti niso mo^i nikoli,vide-ti, saj se posamezni liki vidijo le iz letala. Ob likih so del dežele prepredli-tudi z ravnimi črtami, nekakšnimi širokimi cestami, ki se prav tako strogo drže posameznih smeri. Ko. so leta 1920 v svet prvič prišle fotografije teh ^^.^'^vnostnih velikanskih risb na perujski planoti. Pos-" so jo iz letala, ker je na tleh ni mogoče videti v celoti. nenavadnih gigantskih risb, so vzbudile veliko zanimanje, prav tako pa tudi cel kup domnev. Po svetu se je še najbolj razširila teza znanega Daenikena, ki meni, da so Nazci občevali z bitji zunajzemeljske civilizacije ter da so v ta namen zarisavali ogromne podobe kot razpoznavna znamenja. Če Daenikena pustimo vnemar in raje prisluhnemo besedam ljudi, ki se s temi črtami in risbami ukvaijajo že dolga leta ter so poleg tega strokovnjaki za arheologijo, naletimo na izmikanje. Nič določnega ne vedo povedati. Tako meni dr. Paul Kosok, da so Nazci s temi stvaritvami označevali smeri neba, položaj svetlih zvezd ter da so jim služile za nekakšen koledar. Maria Reiche, ki se s skrivnostjo ukvarja že celih 25 let in dolge tedne preživi na prostem v pampah, zavrača vsako misel o občevanju z vesoljci. Pravi, da bo načrtno in strogo znanstveno delo nekoč gotovo dalo zadovoljiv odgovor. Enako upa tudi perujska vlada, ki je letos raziskavam skrivnostnih znamenj namenila 23 tisoč dolarjev. I i I I I I I I I I I I I Med svetimi kravami Slovenec v formuli 1 Ali ob moikost ali v zapor Izbrala sta kastracijo, strah je vseeno ostal „Otroci me kličejo stric ek," pove z žalostnim glasom Paul ihye, skoraj v vsem povprečen Američan. Toda prav teh otrok, ki ga ljubeznivo vabijo k igri, se boji. Boji se, da v njem ne prevlad krivo nagnjenje in otroke spet spolno zlorabi. Zaman se je boril z bolezenskim nagnjenjem; kiju vsem trdnim odločitvam, je strast zapeljala in pripeljala v zapor. Podobno usodo je delil z njim Joseph Kenner, ki se je našel v istem zaporu zaradi enakih prestopkov. Oba sta že iskala reStve v psihiatrij-skih klinikah in sanatorijih, vendai zaman. „Reševalci duš" so bili brez moči. V času skupnega bivanja v zaporniški celici sta spoznala, da jima ni rešitve; tudi ko bosta presedela kazen, ju bo nenaravno nagnjenje pognalo v novo kršenje zakonov in morale ter ponovno bosta morala v-zapor. Da bi se izognila temu večnemu zaporu in kršenju, sta se odločila za nenavaden ulaep. Zaprosila sta, da ju dajo kastrirati. Ta pos^ je dovoljen le na osnovi svobodne izbire in odločitve. Pravniki so staknili glave skupaj in ugotovili, da v tem primeru ne gre za svobodno odločitev, ampak za alternativo: zapor ali kastracija. Pravni mlini bi gotovo mleli dalje in iskali življenje v črkah zakona^ nesrečneža pa bi imela uničeno življenje. K sreči so se našU pametni kirurgi, ki so operacijo izvršili in oba moža rešili zapora. Obenem s tem pa so se že pričeli oglašati statistiki, ki dokazujejo, da kastriranje pomags le manjhemu številu ljudi m da nenaravni spolni na^i\ ne izgine z operacijo. lako se ftul in Joseph še vedno bojita otrok. V nedeljo popoldne bodo z^rmela dirkalna vozila formule 1 na stezi v Zeltvvegu v Avstriji. Med neustrašnimi vozniki bo morda tudi prvi Jugoslovan, ki bo nastopil za „Grand prix" formule 1, Franci Jerančič. Franci ali Jefra, kot mu pravijo, je doživel'ognjeni krst prvih dirk pri nas na Dolenjskem. Nastopil je na dirki za nagrado Gorjancev leta 1969. Takrat je še tekmoval s fiatom 850 TC abarth, potem s steyr puchom 650 TR v vrsti relijev za jugoslovansko državno prvenstvo. Lani pa je kot prvi Jugoslovan začel voziti ford lotus formule II. Sodeloval je na vseh pomembnejših dirkah v Evropi (Anglija, Nemčija, Avstrija, Nizozemska). Osvojil je prvo mesto v gorski hitrostni dirki na Dobraču v Avstriji, medtem ko mu je na ostalih tekmovanjih formule II nagajal avtomobil in ni nobene mogel dokončati. „Zagotovo se bom prihodnje leto pojavil med dirkači formule 1, upam pa, da se bom plasiral že letos na Oesterreichring," je povedal Jerančič. Priti med voznike, kot so Lauda, Fittipaldi, Ickx, Pace, Reute-man, Regazzoni, Hunt in drugi, niso mačje solze. Predvsem je poleg znanja potrebno imeti dovolj močnega pokrovitelja, saj formula 1 denar dobesedno požira. Sicer pa počakajmo do nedelje .., SLAVKO MALI ZA VOZNIKE-INŠTRUKTORJE TEČAJ ZA PRIDOBITEV IZPITA VOZNI KA-lNSTRU KTORJA organizira Avto-moto društvo Novo mesto. Prijave sprejema AMD Novo mesto. Cesta herojev 27 tel.: 21 -264, kjer lahko dobite vse informacije. Tečaj bo predvidoma v mesecu septembru 1975. prosta delovna mesta AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO takoj zaposli večje število VOZNIKOV INŠTRUKTORJEV za praktičen pouk kandidatov za voznike motornih vozil. Vse informacije dobijo interesenti na upravi AMD Novo mesto, Cesta herojev 27, tel.; 21-264 licitacija! Avto-moto društvo Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo dne 17. 8. 1975 ob 8. uri v Gasilskem domu. Cesta herojev 27 Novo mesto, za prodajo treh osebnih avtomobilov Zastava 750, letnik 1973 (dve vozili sta vozni, eno pa je karambolirano). Ogled vozil bo mogoč pred licitacijo. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 % kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. DOLENJSKI LIST POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA do 50.000 din Polog 15% NA ZALOGI ŠE GARDEROBNE OMARE PROGRAMA BARBARA Salon pohištva NOVI DOM Ljubljana,Novi trg 6 (pri ŠuStarskem mostu) «ASi)lani»"> b***- p°piia *!' +£*** v KSm- '* ,net" vHj^ ''meter za £% jjg in NSs,rv* Se deset, pet metrov. Hurmraaaaaa! je odmeval Paradižnikov prehlajeni glas med sivimi stenami. Lomil se je vse do taborišča pod viiiom in dlje. Fantje v šotorih so vedeli: zdaj zdaj si Paradižnik odtrga zmagoslavnih lovorik prvega junaka Mount Everesta. V ta zgodovinski trenutek pa je čudno zapihalo. Zlovešče je zavek> prek grebenov, da se je pokadil pršič z robov žametov. Vrag vedi odkod so se vzeli oblaki, ki so v sekundi zagrnili vrh in hip nato vklenili v sivino vso oija^o goro Mount Everest! Zapihalo je huje, zaplesale so prve snežinke in pričel se je ples, ki je nam, dragi bralci, v naših pohlevnUi nižinah neznan. Ne, dragi bralci, ni zapičU zastavice v vrh naš Paradižnik in ni se fotografiral ponosno objet s svojo soprogo! Hitel je v tem turobnem trenutku, da reS golo življenje, svoje in življenje svoje najdražje. „Skloni se, Klara, da te ne odnese v prepad!" seje jedva slišal v tuljenju buije njegov zategli glas. SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja GRADNJA ŽALEC ilJsiftf ž § 1 Dežurni poročajo LJUBITELJ SVETLOBE - Petru Kotarju iz Dolenjskih Toplic je bilo v noči na sredo, 6. avgusta, vlomljeno v fička, ki je stal pred domačo hišo. Zmikavt je odnesel baterijsko svetilko, na fičku pa je za 800 din škode. Kaznivega dejanja je osumljen J. K. STRELA V KOZOLEC - Med petkovo popoldansko nevihto je udarila strela v kozolec Vinka Povzeta v Dolenjskih Toplicah. Kozolec je pogorel kot bakla, v njem je bilo 7 ton sena. Čeprav so takoj prihiteli člani prostovoljnega gasilskega društva Dolenjske Toplice, ni bilo pomoči. Škodo cenijo na 100.000 din. UKRADEL MOPED - Janezu Golobiču z Vrha pri Dolžu je neznanec v petek popoldne odpeljal moped, ki ga je lastnik pustil pred hotelom Kandija v Novem mestu. Kdo se vozi z Golobičevim mopedom, poizvedujejo miličniki. TATOVI KOLES - V noči na soboto je na parkirišču pri hotelu Kandija nekdo Aleksandru Žoržu iz Dornberka snel kolo z zastave 101. Škode je za 1.000 din. V zadnjem času se je v Novem mestu število tatvin avtomobilskih koles zelo povečalo. ZA 100.000 ŠKODE - Med sobotno popoldansko nevihto je treščilo v gospodarsko poslopje Slavka Žalca v Ziljah. Začelo j© gOreti ostrešje skednja. Ogenj so pogasili gasilci in vaščani iz Zilj in Vinice. Kljub temu je škode za 100.000 din. KURE KRADEJO - Na Bregu v ribniški občini je pred kratkim Antonu Pogorelcu zginilo 18 kur. Miličniki pravijo, da se tatovi ne bodo dolgo mastili z njimi, ker so jim m sledi. Kure so izginile tudi v Goriči vasi. Petek dopoldne ob 8.30: kolona avtomobilov se je raztegnila čez ves Glavni trg do študijske knjižnice, na križišču v Kandiji pa je samevala samokolnica ob sveže barvanih črtah prehoda za pešce. Polovica cestišča je bila zaprta, viii delavci pa na malici. Če drugega ne — uro so dobro izbrali za barvanje prehodov! (Foto: Markelj) Manjša smrtna žetev Julija lani je na območju UJV Novo mesto promet terjal 13 življenj, letos pa šest Minuli mesec se je zgodilo na cestah, ki jih nadzira UJV Novo mesto, 144 prometnih nesreč, kar je za 7 odstotkov manj kot v lanskem juliju. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev — 6, v istem obdobju lani pa kar 13. Največ prometnih nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, tem pa slede vozniki tovornjakov, kolesarji, motoristi, traktoristi in pešci. Najpogostejši vzroki nesreč so neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, vožnja po sredini ali levi strani ceste, izsiljevanje prednosti in vinjenost. V juliju so miličniki dali sodnikom za prekrške 146 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, na}; bolj pogosti lašitelji so bili vozniki osebnih avtomobilov ter motoristi. Kar 70 voznikov se bo zagovarjalo zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, 54 jih je peljalo „v rožicah", 11 pa jih je kljub očitnem znakom pi^nosti zavrnilo preiskavo krvi. TREŠČILO V KOZOLEC Med petkovim popoldanskim neurjem je treščilo v kozolec Jožeta Gregorčiča iz Cerovca pri Sevnici. Pogorel je do tal, z njim pa še 7 ton sena, deske in kmečko orodje. Škodo so ocenili na 80.000 dinarjev. Minuli mesec so miličniki odvzeli dovoljenje 59 voznikom, med njimi je bilo največ takih, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Med radarskimi kontrolami hitrosti so miličniki odkrili 287 kršiteljev, ki so morali odpreti denarnice kar na mestu prekrška. Niso namreč upoštevali splošne omejitve hitrosti v naseljih, cestah in tam, kjer je to določeno s prometnimi znaki. Po odredbi o omejitvi tovornega prometa v turistični sezoni je bilo v dneh, ko prepoved velja, izločenih iz prometa 485 tovornih vozil. K sodnikom za prekrške bo zaradi te kršitve romalo 310 voznikov. Tri smrti v 30 dneli Avto mu je zdrobil glavo — Zadnja pot fička in njegovega lastnika — Poškodbam podlegel čez teden dni Na območju občin Kočevje in Ribnica so v teh dopustni-Sdh dneh izgubili življenje: dva komaj 25-letna moška, Viktor Mihelič iz Dolge vasi 8 pri Kočevju in Franc Vesd iz Globeli 7 pri Sodražici ter 68-letni Franc Tanko iz Goriče vasi 82 pri Ribnici. Viktor Mihelič se je smrtno ponesrečil 29. junija okoli 9. ure med popravljanjem svojega avtomobila pod domačim skednjem. Avtu je snel prednja kolesa in [vednji konec dvignil z vrvjo, nato pa legel pod avto in ga popravljal Takrat pa seje vrv strgala, avto je padel na Miheliča in mu zmečkal glavo, da je bil takoj mrtev. Vesel Franc pa ie, kot kaže, 21. julija ob 23.45 prehitro pripelji po mokri cesti v hudi ovinek v vasi Breg pri Ribnici. Ovinka ni zvozil. Fičko je čelno trčil v hišo oziroma delav- nico ob tem ovinku. To je bila zadnja vožnja Franca Vesela, ki je bil takoj mrtev, avto pa je bil ob nesreči popolnoma uničen. - Na tem ovinku so bile doslej že štiri smrtne žrtve. Kaže, da omejitev hitrosti skozi to vas ni dovolj in da bi morali pokreniti še kaj, na primer postaviti znak, da je tu „črna točka". Franc Tanko pa je 19. julija rinil po Seškovi ulici v Ribnici kolo. Pri niši številka 32 ga je z avtom začel rehitevati Peter Besal iz Kočevja, av takrat pa je Tanko stopil preveč v levo. Avto ga je zadel in ga zbil po cesti. Hudo poškodovanega Franca Tanka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je 26. julija poškodbam podlegel. J. PRIMC Alarm ni šala v ponedeljek je ob 21.40 spet zatulila sevniška gasilska sirena. Alarm je zahtevala postaja milice Sevnica, ker naj bi bil pri gostilni Čolnar v Dolenjem Boštanju zapeljal v Savo nek avto. Prostovoljni gasilci so se izkazali, saj se jih je v kratkem času zbralo veliko število. Izkazalo se je, da so imeli fantje pred tem gostilniški ravs, kar je nekega delavca GIB Beton pripravik) do tega, da seje po zadnji plati spustil po savskem bregu, zatem pa seveda brez težav skozi grmovje splezal na varno. Gasilci ob številnih požarih (od petka jc bil to če četrti alarm!) takih alarmov niso veseli. Po izjavi poveljnika Martina Žnidaršiča zahtevajo sevniški prostovoljni gasilci denarno nadomestilo za take neresne pozive. V gasilskih pravilih namreč točno piše, zaradi česa se daje alarm. Taki nepotrebni klici sirene po nep^otrebnem vznemirjajo mesto in Všo okolico, da o preobremenjenih gasilcih ne govorimo. A. 2. K ALKOHOLNA POPLAVA Na Čatežu jc v tgrek, 5. avgusta, 2^grebčan Miroslav Miletić z osebnim avtom izsiljeval prednost pred tovornjakom s prikolico, ki ga je vozil Nemad Jusin iz Novega Bečeja. Tovornjak je zadel osebni avto v zadnji del, hudo ranjena je bila Zlata Miletić. Odpeljali so jo najprej v brežiško, od tam pa v zagrebško bolnišnico. Zaradi zaviranja in mokre ceste seje prikolica, na kateri so bile alkoholne in brezalkoholne pijače, prevrnila. Škode je za 105.000 din. ftomet je bil oviran od 17. do 20. ure. DEČKA UBILA ELEKTRIKA V torek, 5. avgusta, se je smrtno ponesrečil 15-letni Ivan Avsec iz Malega Slatni-ka, učenec 8. razreda osnovne šole. Ivan je pomagal popravljati hlevska vrata. Z električnim vrtalnim strojem je nameraval zvrtati luknjo za nasadilo, kabel pa se je ovil okoli svedra in se pretrgal. Tok je dečka, ki je bos stal na betonu, ubil. nI F ♦Hi „OBIRALEC" OPEKE v z^oru se je- moral strezniti Anton Z., ki je v ponedeljek zvečer pijan taval po Smihelu pri Novem mestu, se zavlekel na poostreho ne-donajene hiše Staneta Cimpriča in začel z varne višine metati na dvorišče opeko. MOPEDIST PO LEVI - Minuli petek je na kr^evni cesti Kal-Scnt-janž mopedist rranc Hribar iz Kala (moped ni bil registriran) trčil v osebni avto Alojza Trinkausa. Mo- [)edist je vozil po levi. Hribar je bil» aže ranjen, gmotne škode je za 9.000 din. TOVORNJAK PO SREDINI - V torek, 5. avgusta, je tovornjak, ki ga je vozil Felilcs Grivar iz Potoka, trčil v Potoku v osebni avto, ki ga je na-Mjroti pripeljal Jože Udovc iz Gor. Težke vode. Tovornjak je vozil po .vedini ceste. Škode je za 6.000 din. PREKUCNIL SE JE NA BOK -Ljubljančan Vladimir Lavrič je v torek, 5. avmsta, pclel z osebnim avtom proti Metliki, ni Bereči vasi je avto v ovinku zaneslo na rob ceste, zadel je v drsno ograjo in se nato v ovinku zaneslo na rob ceste, zadel je v drsno ograjo in se nato prekucnil na bok. Voznik jo je odnesel brez praske, na avtu pa je za 15.000 din škode. ' V IUSNI vogal - Ivan Robek iz Skoc^na je v sredo, 6. avgusta popoldne, vozil tovornjak od Skoc-jana proti Dobruški vasi. Ko je pripeljal na rob Skocjana, mu jc nasproti pripeljal z osebnim avtom Ladislav letnik iz Cužne vasi. Vozili sta se med srečanjem oplazih, tovornjak je zaneslo še v vogal bližnje hiše. Škode je za 40.000 din. NESREČI PESCEV - Novome-ščan Vladimir Antič je v soboto popoldne vozil osebni avto od Kostanjevice proti Novemu mestu. V Šentjerneju je nenadoma pred njim hotela prečkati cesto 80-letna Marija Frankovič iz Šentjerneja. Avtomobil jo je zadel z desnim bokom in jo poškodoval, odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. Istega dne popoldne je bila v Irči vasi poškodovana Cvetlu Kraj^čič z Broda, ki je §a peš ob robu ceste. Nasproti ji je pripeljal na kolesu z motorjem Franc Gr^orčič z Vrtui pri Ljubnu. Gregorčič je med vož- njo popravljal kable za luči, zgubil ravnotežje in trčil v Krajačičevo, ki je padla m si poškodovala nogo. Keržanu balkansko zlato Spilar in Simunič v republiški atletski ekipi Na 29. članskem prvenstvu Slovenije - o nekaterih uspehih novomeških atletov smo pisali prejšnji teden - je naslov republiškem prvaka razen metalca kopja Spilarja osvojil tudi Simunič in sicer v tro-skoku. Preskočil je 14,70 metra. V teku na 200 m je Keržan z 22,3 osvojil bronasto medaljo, Križman pa je v polfinalu teka na 400 m ovire dospel-nov novomeški rekord, toda zaradi poškodbe mu je ena izmed medah „u^a". Precej smole je imela tudi /ak:Klj>..a - v teku na 100 m j uvrstila med šest naj-boliah tekmovalk v republiki -to^ zaradi poškodbe v finalu ni nastopila. Keržan se je izkazal tudi na mladinskih balkanskih igrah v Karlovcu. Vane Keržan, nadarjeni novomeški atlet, ki je pred kratkim na mladinskem balkanskem prvenstvu nastopil v štafeti 4 x 400 metrov in s tovariši osvojil prvo mesto ter zlato odličje. -*> Reprezentanca DKL Komisija za košarko pri novomeški TTKS se je odločila, da bo poslej skrbela za večjo popularnost košarke na Dolenjskem. Zato je določila, da trenerja novomeške „Obutve" in Semiča J. Pezelj in Ipavc sestavita reprezentanco dolenjske košarkarske lige, ki naj bi se pomerila z novomeškim prvoligašem Novo-teksom in morda tudi z metliško Beti. Novoteksovi igralci so se odločili, da bodo z reprezentanco odigrali štiri tekme - prvo so odigrali zadnjo soboto - trenerja reprezentance pa sta se odločila za naslednjo ekipo: centri: Munih (Obutev), Dejak (Pod-bočie), Podboj (Žužemberk), Jakša (Semič) in Mrvar (Mirna), krila: Podržaj (Mirna), Pibernik (Žužemberk), Sečnjak (Obutev), Erpe (Straža), M. Špilar (Loka 74), beki: Šepetavc in Splichal (Loka 74), Avsec (Žužemberk), Lutman (Obutev), Pucclj (Žužemberk). Vsi reprezentanti bodo o skupnem-treningu pravočasno obveščeni. Kljub lažji gripi je v -štafeti 4 x 400 metrov dobro tekel in s tovariši osvojil „balkansko" zlato. Keržan je tako postal „stalen" član mladinske državne reprezentance, ponovno pa se bo lahko izkazal na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo konec av^sta. V republiško atletsko ekipo - 24. avgusta bo nastopila na tradicionalnem atletskem troboju Furlanija-Julijska Krajina - Slovenija - Koroška, sta se uvrstila tudi Novo-meščana Spilar in ^munič, ki sta v zadnjih tekmah dokazala, da sta v reprezentančni formi. USPiLL TURNIR - Ickometni klub iz Dobove je prcJ začetkom jesenske tekmovalne sezone v prvi republiški ligi organiziral prvi mednarodni turnir. Zmagala je ekipa Sevnice, pred domačini in gosti iz Zvezne republike Nemčije moštvom „Neckarsuhlma ". Ostati v ligi Letošnja tekmovalna sezona je bila za kočevske rokometaše prav gotovo najplodnejša. Mladim in nadarjenim rokometašem je namreč uspelo, da so se kot drugouvrščena ekipa v dolenjski rokometni ligi uvrstili v ljubljansko consko rokometno ligo, k^ pomeni v drugo republiško ligo. To je prav gotovo lep uspeh mladega kluba, ki mu zadnja leta predseduje Bogo Vidmar. Za dobre uspehe so zaslužni vsi rokometa^. Poleg že izkušenih roko metašev, ki so steber moštva že nekaj let, so se v zadnjem času izkazali tudi mlajši igralci To so prvi obetavni sadovi načrtnega dela z najmlajšimi. In kot kaže, raste v Kočevju že drugi rod mladih rokometa-šev. V minuli sezoni je za Kočevje nastopilo 12 igralcev: Branko Arko, Milan Vidmar, Dušan Lunder, Ivan Žerjav (tudi trener). Srečko Kenda, Jože CTenčič, Dušan Križman, Rado Mesojedec, Miro Grgurič, Jože Bar-tolme, Janez Maršič in Ernest Der-žek. Načrti za prihodnjo sezono niso optimistični. Kočevci so uspeli z rednimi treningi, na zahtevnejše tekmovanje pa se bodo i^ipravljali še naprej. C)b norma Uii igri bi se morali obdržati v ligi, to pa je za mbdo moštvo zaenkrat prvi in edini cilj. Z. FAJDIGA. GROSUPUE - Elanovi nogom* i ta3 so prejšnji teden v GrosupI|u fra li tekmo za pokal maršala ljub temu da so domači nogom««' ši povedli, so Novomeščani rezulta najprej izenačili in nato tudi zmaga" s 3:4. (M. G.) NOVO MESTO - Pred kratlaij so novomeški nogometaši dobuj novega trenerja, ki jih je vodil v pf» tekmi proti Grosuplju. Študent M? rebške višje trenerske šole M*1? Gvozden pravi, da je nad kvantei novomeških nogometašev navdus^ in da bi morala taka ekipe igmt' višji ligi. (M. G.) ŠENTRUPERT - Osnovna organizacija ZSMS Sentrupert je v za^ ku meseca priredila na igrišču v venski vasi turnir v malem tu. Udeležile so se ga ekipe iz Ce* vasi, Tržišča, Čateža, Mirne peci Žužemberka. V finalni tekmi str pomerili elapi domačih nogom# sev in Žužemberka, pokal pa ~jj služeno osvojili Šentruperčanii > so zmagali s 3:0. Najboljši nogon* taš turnirja je bil Lojze Gregor^ ' največ zadetkov pa je dosegel Velikonja. Rezultati: Mirna P?c i' Cešča vas 3:1, Žužemberk - Qa , 1:0, Šentrupert - Tržišče 4:2, * rupert - Mirna peč 3:2 in Sem1*: pert - Žužemberk 3:0 (J. G.) PRELESJE - TVD Partizan StJ trg ob Kolpi je prejšnji teden oigj" ziralo zanimivojeicmovanje v p® nju in skokih v vodo. Zmagali ženske: 50 m prsno: Stajdoj^j moški: 50 m prsno: Madronic, i , hrbtno: Šterk, 50 m s plavoitka Špehar; skoki v vodo z deske: (K. V.) ŠENTJERNEJ-Mlrima 11 :3 v nedeljo sta se v Šentjernej" ^ merili enaisterici domačna neja in Mirne. Favoriti v skem srečanju so bili gostje, domači nogometaš so jih nadi^ vseh pogledih in dosegli kar detkov. Savinjski pokal Črnomljii^ Med posamezniki sta pokala osvojila Kozole in Luza^ j V nedeljo so se športni ribiči z Dolenjske udeležili šestega meddružinskega tekmovanja v lovu rib s plovcem za članski in Novoteks boljši za 57 košev Novoteks se bo pomeril z ekipo DKL še trikrat, in sicer v Žužemberku, Semiču in Podbočju Zadnjo soboto sta se na košarkarskem igrišču na Loki v Novem mestu pomerili košarkarski vrsti novomeškega Novo-teksa in reprezentanca dolenjske košarkarske lige. Reprezentanca - nastopila je močno oslabljena - je v prvih 15 minutah Novoteksove košarkarje presenetila. S hitrimi protinapadi in dobro obrambo je bilia ves čas enakovreden nasprotnik precej višjim Novomeščanom, ki so te dni prišli s kondicijskih priprav in je bila to za njih prva tekma. Sele v zadnjih petih minutah, ko so novoteksovci z ostrim presingom presenetili repre-zentante, so prednost 10 košev povečali na 26. V drugem polčasu sta si bili ekipi precej časa izenačeni, v zadnjih desetih minutah m so Novomeščani s hitro in natančno igro napolnili koš reprezentantov, ki so kljub visokemu porazu dokazali, da je dolenjska košarkarska liga v letu dni močno napredovala in daje na ravni vseh republiških drugih lig. Rezultat prvega srečanja: Novoteks - reprezentanca DKL 129:72 (56:30). Pri reprezentanci se je z dobro igro izkazal center novomeške „Obutve" Ljiibo Munih (dospel je skoraj polovico zadetkov za svoje moštvo), pri Novoteksu pa Slavko Kovačevič. Tekmo sta dobro vodila A. Svent in Campa. Novoteks: Krašovec, Bajt 8, P. Seničar 13, Ž. Kovačevič 32, Kopač 8, S. Kovačevič 22, Ivančič 20, S. Seničar 8, Janežfč 14, Besednjak 2 in Plantan 2. Reprezentanca DKL: Brezovar 2, P. Jevšek 2, L. Munih 31, Pibernik 11, Sepetavc 7, Bencik 7, iKicelj 4 in Lutman 8. mladinski šaleŠko-«avinjski^ hodni pokal na vdenjskem ^ novem jezeru. i/ali' Dobro organiziranega tekn» jj(| se je udeležilo 23 ribiških 31 članskimi in 12 mladUHj.|^ ekipami ter s 135 tekmovajc^ na tem tekmovanju so imeli ci precej uspeha, ponovno P® p|i; izkazali Crnomaljci, ki so še ® osvo^li lep pokal. n Rezultati - člani: 1. (Sladki vrh) 4637 točk, 2. j i žice I. 4219 itd.; posamezn^jj«! Kozole (Kostanjevica na KtKJ' idr., mladinci - ekipno:^. Črnomelj 2094; posamič^-^tr^ Luzar (Novo mesto) 1217, kar (Kostanjevica) 1073 ski prehodni pokal so oj^ojJ" ^ Crnomaljci in kot pravijo, osvojili tudi prihodnje leto. ^ zatoiji so poskrbeli tudi ® 1^ nagrade, kajti najuspešnejš« rib pri članih in mladincih so ^ H poldl v trajno last, neiših tekmovalcev v oh^ ^ nan p« je dobilo kolajne in IZOLA-INLES 20 : 29 v okviru priprav na jesenski nastop v drugi zvezni rokometni ligi so Ribničani prejšnji teden gostovali v Izoli in v prijateljski tekmi brez težav premarali dobre domače republiške ligaw z 20:29. Pri gostih so dobro igrali vsi, izkazali pa so se predvsem bratje Kersnič. INLLS: 1. Kersnič, S. Kersnič 1, J. Kersnič 4, Abrahamsbeig 1, Po-nikvar 2, Mikulin 3, Sile 4, Andol-šek 2, Tanko, Žuk 6, Radič 3, lic 2, Ambrožič 1 in l.aibacher. „Če ne bi bilo lige Z ustanovitvijo dolenjske košarkarske, lige so novomeški košarkarski delavci za košarko na Dolenjskem naredili zelo veliko, l'rvo leto tekmovanja je bila liga precej slaba, že v drugem letu pa se je nepričakovano močno popravila in po prvem delu je na prvem mestu ekipa iz krške občine - Podbočje. „Ce ne bi bilo lige," pravijo fantje, „ne bi nikoli igrali". Pred kratkim pa so Novomeščani naredili še korak naprej. Sestavili so reprezentanco dolenjske košarkarske lige, ki bo v prihodnje vsako leto odigrala z Novoteksom (po vsej verjetnosti bo nekaj tekem lahko odigrala tudi z drugim slovenskim ligašem, metliško Beti), najmanj štiri tekme. Mikavnost teh srečanj bo predvsem v tem, da se bodo koterkarji selili iz mesta v mesto. Tako so prvo tek odigrali že v Novem mestu, slednjo bodo v Podbočju, n®1 . Žužemberku in Semiču, cC.%e bodo tudi druga moštva ^ pripravljena prevzeti organih? jo nekaterih tekem, se bo » sarkarski cirkus" lahko prc ter več borcev Tom-^aradi ^ so paratifus. 5? ie K„i -i°^c Sc nemike ofenzive ^tenin« ni3.nica kuTalu preselila iz v Goteniški Snežnik. IZDAJA ?• Pa^p"^!•ll*'bn*cc, v vasi Bu^ovi-JoiniJc K organizirana še druga ^atne ne . ^ jc tudi zaradi so-V,Ce nr,.i,Cnziyc Prc,naknila iz Buko-?°*dovi>T an ^ Kota v bližnje teknila rav,nc 8°re, °d koder bi se &° bolnih k bolj varno območje. rjc-Birt,?niC0 so vodib dr. Franja >.d°d00 in dr. Pavla Jerina-pfugi. iL. °ic>. dr. Franjo Brumen in pUla Vinica ni bila zavarovana. r'Jii. j... ^ez zvez z vojaškimi eno-ri °8ardi?, 50 j° ®cUub suogi tajnosti ?ravinec, ponK)čnik komandirja postaje milice Novo mesto, ki skupaj s tovariši skrbi za čimbolj nemoten in varen promet na tej magistrali, ki je zasičena s prometom ne samo sredi avgusta, ob višku turistične sezone, ampak tudi v najbolj neprijetnih zimskih dneh; ob dne-vUi, ko se ljubi na cesto samo tistim, ki to res morajo. Delavci prometnega oddelka novomeške uprave javne varnosti dežurajo na tej prometni žili po 24 ur na dan že od leta 1958, ko jo je predsednik Tito izročil na-' menu. Njihovo delovno območje je dolgo natančno 72 kilometrov - od Bregane do Biča. Vedno je na tem odseku vsaj po en dežurni avto z radijsko postajo ter nekaj motoristi. „Nobene modrosti ne bom povedal, če rečem, „pravi Dravinec," da so največja „nadloga" tovornjaki. Zaradi številnih klancev se za njimi nabirajo kot kačji rep dolge kolone. Kaj torej storiti z njimi, ko vendar vsi vemo, da si pošteno služijo svoj kruh, da vozniki tovornjakov v povprečju zelo redko povzročajo nesreče? " Odgovor je bil omejitev prometa s tovornjaki, ki velja na tej cesti vsak petek od 15. do 20. ure, v soboto od šestih do deve-tili zjutraj, v nedeljoi pa od treh popoldne do desetih zvečer. Ta republiški ukrep velja na vseh magistralnih cestah od 15. junija do 15. septembra, nanj opozarjajo tudi ustrezni napisi. „V tem največkrat tiči kamen spotike. Vozniki tovornjakov, posebno tujci, se pogosto sprenevedajo, ceš da ne vedo za predpis, razen tega pa ima sosednja Hrvatska nekoliko drugačne omejitve. To bomo skušali uskladiti, pogovori že uspešno tečejo, razen tega pa se na republiški ravni zavzemajo za predlog, naj bi voznikom tu|h tovornjakov podeljevali listke, na katerih bi bile v več tujih jezikih označene prometne omejitve v SFRJ, že na carinskem prehodu," je povedal Dravinec. Da je problem tovornega prometa na cesti Ljubljana-2Lagreb res akuten, kot temu pravijo, potrjuje tudi podatek, da so morali prometni miličniki med Franc Dravinec: „Tovomja-kaiji se radi sprenevedajo" redno petkovo, sobotno in nedeljsko akcijo predlagati zaradi kršitve prometne odredbe v kazenski postopek 31 tujih in 16 domačih voznikov tovornjakov. „Seveda pa so kolone, ki jih ustvarjajo tovornjaki," pravi Dravinec, „samo delček težav, s katerimi se srečujemo vsak dan. V času dopustov so posebno poglavje tudi na a zdomci. Ko utrujeni od vožnje prepeljejo jugoslovansko mejo, si mislijo, da so že doma, in pritisnejo na pUn. In potem beremo v naslove z žalostno vsebino .. . Samo 72 kilometrov je namreč dolga cesta od Bregane do Bičja in kljub temu je zapletla toliko usod." M. BAUER Hovomc^lcionfica RIBiCl - Oba bregova Krke sta od izvira do izliva na gosto posejana z ribiškimi „plači". Vedno več je takih, ki radi prežive pozno popoldanske ali zgodnje jutranje ure, kajti kadar je vroče, ribe ne prijemajo, in ob namakanju trnka poizlai&» ujeti kosilo ali izdatno večerjo. Za tiste, ki še niso člani ribiške družine naj povemo, da lahko kupijo dnevne karte. Vzdolž Krke jih prodajo iia dvanajstih krajih. Zadnje čase je med tistimi, ki en dan vikenda namenijo ribolovu v Krki, mnogo tujcev. Med domačimi turisti je največ Ljubljančanov in Zagrebčanov. TRŽNICA - Veliko ljudi in os na sadju in še kar dobro kobložene stojnice so značilnosti ponedeljkovega trga. Cene živil so že dolgo nespremenjene in še vedno lepo zaokrožene. Kot da so na pare bra-njevke že pozabile. Kg zelene solate stane 5 din, prav toliko krompir, kg fižola, paradižnika in paprike velja 10 din, za precej slabe banane zahteva prodajalec 14 din za kg, kg grozdja je 16 - 12 din, kg breskev pa velja 20 din. ROJSTVA - Rodile so: Majda Musić iz Ragovske 14 - dečka, Marica Judež iz Slakove 1 - deklico, Marija Klobučar iz ulice Majde Šile 14 - deklico, Danica Mrvič iz ulice Majde Šile 19 - dečka, Majda So kač z Nad mlinov 23 - deklico in Janja Velkavrh iz Ragovske 31 -Milana. SMRTI - Umrl je Franc Zrimšek, uslužbenec Varnosti, v 44. letu starosti. J Ena gospa je rekla, da v Novem mestu samo zaradi tega noč in dan gori javna razsvetliava, ker tudi na ta način iščejo krivce za ne preveč rožnati položaj novo-me^ega gospodarstva. drugimi delovali Branko Defar-Stric, Dita Lederer, Ivan Japelj, partizana Marko in Tonček ter ostali. Tudi zdravstveni uspehi so bili zadovolji- DELOVATI PRIKRITO Na pobudo osebja in ranjencev se je Suhi vrh preimenoval v atanetov dom, a bolnica Smrekovec v znak priznanja za uspešno selitev iz Gotenice V Bogdanov dom. V obeh bolnišnicah sta vladala red in mir. Živeli in delali so zelo previdno, da jih ne bi odkrili sovražniki. ,,Najboljšii obramba vseh našili bolnic je bila brezpogojna konspiracija (prikritost, previdnost) in le njej se moramo zahvaliti za toliko ohranjenih življenj ranjencem in bolnikom," je dejab na srečanju v Ribnici dr. I ranja Bojc-Bidovec. O borbenih poteh naših brigad je že precej napisanega, premalo pa je objavljene^ o partizanskem zdravstvu. To ni prav, saj se jc po skritih bolnišnicah zdravilo približno 20.000 ranjencev, sovražnik pa jih jc odkril le 0,3 odstotka. Izkušnje partizanskega zdravstva bi bile dobra šola splošnega ljudskega odpora. V sklopu SVPB Ribnica je bil ustanovljen tudi prebolevniški oddelek v vasi I^reža. Vodila ga je Metka Peterin, vo>iški vodja pa jc bil Ivan (irajš. Zaradi budnosti in dobrega obveščanja se je ta oddelek le dva dni pred obkolitvijo umaknil in so belogardisti in Nemci udarili v prazno. Po odhodu dr. Andreja Zupančiča na novo dolžnost je upravo prevzel dr. Ivan Pintarič. Tudi dr. Adolf Medve3ek-£'umski je odšel na novo dolžnost. Te bolnice niso bile odkrite in velika škoda jc, da jih je uničil zob časa, saj je bil Stanetov dom videti s svojimi potkami, mizicami, cvetjcm in malo piramido kot pravljična dežela. V tisti piramidi je bila skrita steklenica z opisom življenju v bolnišnici v verzih. Opis je „skovala" Dita Lederer. Ta zapis naj bo skromno priznanje vsem vodjem bolnic, organizatorjem, osebju, ranjencem, bolnikom, vojaškemu in obveščevalnemu vodstvu, posebno pa še ljudem, ki so z vsem pomagali bolnišnicam. DajaU so hrano, sanitetni material, zdravila in drugo- Se posebna zahvala pa velja pristopnemu vodji ekonoma ta Rudiju CVaru, ki je to odgovorno dolžnost vestno opravičil do konca vojne. . VINKO KKRSNlC Ofenziva ustvarjalnih rok Brigadirjem, ki grade suhokVajinski vodovod, je prišlo na pomoč 200 Zužemberčanov in 100 pripadnikov JLA, krepko pa so poprijeli tudi domačim Sobota 9. avgusta, zadnji dan dela četrte izmene brigadiije. MDA SUHA KRAJINA 75, je bil združen s pravcato delavno ofenzivo. Brigadirjem je prišlo na pomoč nad 200 prostovoljcev iz sosedne krajevne skupnosti Žužemberk in 100 pripadnikov JLA iz novomeške gamizije, razveseljiva pa je bila tudi udeležba 75 krajanov iz krajevne skupnosti Hinje. sedanjih razmerah naše samoupravne socialistične družbe. ' V tej akciji so bili mladi in stari; (delavci in kmetje, delovna inteligenca, upokojenci in invalidi, veliko borcev NOV, na trasi je med drugim plapolal prapor mladincev — jurisni-kov, naslednikov legendarnih junakov jurišnikov XVllT. divizije NOV. Še posebno so bili na delu vidni in opazni 79-letni kmet Janez Grm s Hriba pri Hinjah, 68-1'etni upokojenec Jože Roje iz Lopate, 64-letni upokojenec Štefan Iskra, iz Dolnjega Ajdovca, 64-letni kmet Franc Pucelj iz Dolnjega Kota pri Dvoru, invalidi Ivan Miitič, Stane BankQ in Miha Žonta - vsi z Dvora. Krampe se vihteli tudi Ljubiša Djorović, upokojeni podpolkovnik JLA z Jame pri Dvoru, predsednika sveta in skupsčine krajevne skupnosti Žužemberk Stojan Jakovljevič in Franc Jarc ter Jože Hribar predsednik sveta krajevne skupnosti Hinje: Ob zaključku programa je predstavnik štaba MDA „SUHA KRAJINA 75" izrekel priznanje vsem sodelujočim pri delu, žužemberški krajevni skupnosti in enoti JLA iz Novega mesta pu je podelil še pismeni priznanji in udarniški znački. M. SENICA Udeleženci akcije so čistili in kopali jarek za vodovod na trasi med vasmi Pleš in Lazina ter Hinje, odkrili pa so tudi novo 700-metrsko traso za odcep vodovoda iz Prevol v Ratje, razen tega so pokrivali že položene vodovodne cevi iz Prevol-proti Plcšu, čistifi pa so tudi jamo za velik pretočni rezervoar nad vasjo Pleš. Pri zasipavanju jarka je veliko dela opravil tudi buldožer žužem-berške krajevne skupnosti, ki so ga nudili brezplačno. To je bila dosedaj največji delovna akcija v krajevni skupnosti Hinje za uresničitev letošnjem proCTama del v okviru akcije „IS^UHA KRAJINA 75". Pokazala je, da je solidarnost vredno gojiti in razvijati prav v Prosilci bodo uslišani V Novem mestu kmalu še 1000 telefonskih številk Novomeščani že dalj časa negodujejo zaradi počasnega poslovanja PTT podjetja. ,,Kdaj se bo le kaj zganilo? Toliko prošenj za nove telefonske priključke, pa nič," tarmjo. Direktor podjetja Rajko Gerdovič nas je seznanil z velikimi napori in prizadevanji, da bi zadovoljili potrošnike. „Sedaj imamo preko 5000 naročnikov. Samo v prvem polletju smo priključili iia telefonsko omrežje 525 novih naročnikov. Pred nami stoje številne zahtevne naloge. Na> pomembnejša je razširitev novomeške telefonske centrale za 1000 številk. Dela smo pričeli maja, trejala pa bodo približno sedem mesecev, ftav tako bomo razširili ozko grlo telefonske krajevne mreže čez lan-dijski most- Ko bodo dela, ki se bodo pričela še ta mesec, končana, bodo „uslišani" vsi onstran Krke-Prav prebivalci novega naselja na Ra-govski so vložili največ prošenj za priključitev za telefonsko omrežje." Da to niso samo prazne besede, nas prepričuje tudi dejstvo, da so namenili za telefonijo 60 odstotkov celotnih investicij. V programu razvoja za naslednjih deset let pa predvidevajo, da se bodo telefonske kapacitete povečale za trikrat. Direktor novomeškega PTT podjetja je spregovoril tudi o težkih pogojih gospodarjenja- ,,finančni re- zultat je bil v prvem polletju za nas neugoden, akumulacija pada, pogoji se zaostrujejo zlasti pri najemanju kreditov, do 1. VII. smo imeli zamrznjene cene ... Vse to utegne nekoliko zavreti naš razvoj, zlasti še razvoj telekomunikacn." L VIZJAK „Z ramo ob rami za suhokrajinski vodovod", bi lahko imenovali to posnetek sobotne delovne akcije v Prevolah in Ra^ah, na kateri je sodelovalo poleg brigadirjev tudi blizu 400 domačinov, okoličanov in vojakov. (Foto: Daija Kodre) - 14. avgusta 1975 DOLENJSKI LIST 15 Novo v Brežicah Se TA MESEC - V okviru srednjeročnega programa posodabljana občinska cestnega omreža bodo" do konca avgusta položili asfalt med Artičami in Dečnimi seli. Cestišče so nekoliko razširili, poleg tega pa omilili nekaj ovinkov in vzpetin. DO NOVIH STANOVANJ -Samoupravna stanovanjska skupnost bo v stolpiču ob Bizeljski cesti kmalu ponudila prosilcem 48 novih stanovanj. Gradnjo družbenih stanovanj bi lahko še po spekli, če bi bilo na voljo več komunalno urejenih zemljišč. Sicer pa tudi v brežiški občini opažajo v zadnjem času nekoliko manjšo gradnjo zasebnih hiš. PRED PRAZNIKOM - Na zadnji seji so delegati občinske skupščine imenovali 11 članski odbor za organizacijo proslav in prireditev ob skorajšnjem občinskem prazniku. Njihovo število bodo kasneje povečali še s članom, ki bo zastopal krajevno skupnost, v kateii bo tokrat osrednja praznična prireditev. Izza samopostrežne trgovine M^et v Brežicah sicer redno odvažajo smeti, jezijo pa se nad otroki, ki venomer brskajo po košarah z odpadno embalažo in iščejo uporabne kartonske škatle. Seveda pa pri tem vse razmečejo in smeti raztrosijo daleč naokoli. (Foto: J. Teppey) Obeti, ki postajajo resničnost V brežiški občini letos velike naložbe v negospodarstvo, zlasti zdravstvo Kar na tri in pol stare milijarde dinarjev so ta čas ocenjene naložbe, ki so jih v brežiški občini že pričeli uresničevati ali pa so že pred skorajšnjim zaključkom. Po vrednosti in pomenu je najbrž na prvem mestu gradnja novega zdravstvenega doma v občinskem središču, za katerega so zasadili prvo lopato že prejšnji teden delavci podjetja „Beton-Zasavfe" iz Trbovelj, nj sklenjeni pogodbi naj bi bilo poslopje z okoli 2200 kvadratnimi metri površine nared že do srede novembra prihodnjega leta, stak) pa naj bi 1,4-milijarde starih dinarjev. Občinski samoprispevek bo za „dom" dal kar 650 milijonov, drugo pa dodajajo celjska regionalna zdravstvena skupnost ter brežiški zdravstveni dom in lekarna. Tudi druga pomembna naložba sodi v zdravstvo. Z nekaj nad pol milijarde starih dinarjev bodo do letošnjega občjnskt^ praznika končno preuredili staro poslopje brežiške BREŽIŠKE VESTI bolnišnice, prvi del pa so že te dni. S pr^raditvami prostorov bodo poslej v sobah le štiri postelje. Nove bodo tudi vse instalacije ter stavbno in drugo pohištvo. Po vrednosti je na drugem mestu naložba v novo šolo na Bizeljskem, katere postavljanje tudi hitro napre- MANJ BOLNIŠKIH Sindikati v Jutranjki spodbujajo svoje člane k uresničevanju ukrepov, ki jUi je njihova organizacija sprejela za boljše gospodarjenje. Zavzemajo se za zmanjševanje bolniških dopustov, za boljšo organizacijo dela in izpopolnjeno tehnologijo. duje. Mariborski „Marles" bo brez dvoma „ujel" dogovorjeni rok, to je mesec oktober. V poslopju bo osem učilnic, kuhinja, jcdilnica, knjižnica, telovadnica in dva prostora za otroško varstvo. V istih dneh bodo verjetno izročili namenu še en „šolski" prostor. To bo velika telovadnica za brežiški „Šolski center", objekt, ki bo služil tudi drugim občanom. Ž. SEBEK ARTIŠKI LOVCI SO SLAVILI V nedeljo, 10. julija, so se zbrali člani artiške lovske družine v Arnovem selu, kjer imajo svoj lovski dom. Tam so praznovali trideseto obletnico obstoja družine. Na jubilejno slavje so povabili številne goste in jim v nagovorili predstavili zanimivosti iz kronike o delu družine v minulih treh desetletjih. Le za pol „popravljenih" štipendij Krško: aktiv direktorjev, članov ZK obravnaval tudi kadrovsko politiko Tudi zadnja seja aktiva direktorjev, članov Zveze komunistov, je poleg aktualnim stabilizacijskim prizadevanjem, posvečala največ časa prav uresničevanju dogovora o kadrovski politiki in samoupravnemu sporazumu o štipendiranju. ' Ugotavljali so, da bi se moralo v občinskem solidarnostnem Krške novice ŠUŠMARSTVU „NA PRSTE" -Kot ugotavlja občinski sodnik za prekrške, je v krški občini veliko obrtnikov, ki svojo dejavnost opravljajo „na črno". Kljub temu so v Eoldrugem letu dni izrekli le sedem azni kršilcem zakonov, ki so jih prijavili delavci milice. NOV ROK! - Na minuli seji direktorjev delovnih organizacij, članov aktiva ZK, so se domenili, da morajo po vseh kolektivih opraviti kritično oceno sedanjega gospodarjenja in ukrepov, ki naj bi prispevali k splošni stabilizaciji, do 1 5. avgusta. Dosedanjega roka, ki je potekel 20. julija, se skoraj nihče ni držal, so ugotavljali predstavniki družbenopolitičnih oiganizacij. štipendijskem skladu ob popolnem izpolnjevanju obveznosti vsak mesec zbrati okoli 160.000 dinarjev. Žal to zadostuje le za polovico že „popravljenih" štipendij, to je usklajenih z višjimi življenjskimi stroški. Pomoč je v minulem šolskem oziroma študijskem letu prejemalo 480 štipendistov, v novem pa vsekakor več. Zato bo potrebna pravočasna in sprotna solidarnostna pomoč republike, več pa bi moralo biti tudi,.kadrovskih štipendij". Po zadnjih podatkih, ki pa še niso popolni, potrebujejo delovne organizacije 121 delavcev z OBISK DOBER! 10.553 nočitev, ki so jih doslej našteli v krškem hotelu „Sremič' in „Pod Gorjanci" v Kostanjevici, je po oceni turističnih delavcev kar dober rezultat. Razveseljivo je tudi to, da je bilo to poletje v Kostanjevici precej več tujih gostov kot prejšnja leta in da so tamkaj ostali po več dni. višjo in visoko šolsko izobrazbo, štipendirajo pa jih 81. Komunisti se zavedajo, da bo treba drugega zagotoviti s hitrejšo gradnjo družbenih stanovanj. Govorili so zato tudi o možnostih za solidarnostno združevanje sredstev, ki bi jili usmerili v stanovanjsko gradnjo za zaposlene v šolstvu, občinski upravi, zdravstvu in sodstvu. To so namreč službe, ki samo s svojim denarjem nikakor ne bi mogle kupovati stanovanj. Ž.Š. ENOTNO NASTOPANJE Nova podružnica Ljubljanske banke za Posavje, ki posluje od 1, julija dalje, zagotavlja hitrejši razvoj regije in odpravljanje neskladij med posameznimi dejavnostmi ter območji. Spodbujala bo izvozne načrte proizvajalcev in vplivala na manjši uvoz. Posavska banka se bo zlasti posve- tila pospeševanju proizvodnje in modernizaciji proizvodnili postopkov. Buldožer rije v hrib za Tehniško srednjo šolo v Krškem in pripravlja teren za novo igrišče. Urediti ga nameravajo tako, da bodo na njem lahlco organizirali tudi večja tekmovanja. To igrišče bo Krčanom nadomestilo izgubljeni športni prostor v Celulozi, kjer zdaj gradijo novo tovarno. (Foto: J. Teppey) 16 Boljši časi za kozjanske kmete Tudi odročni kraji zanimivi za pridelovanje hrane — Obisk inž. Iva Marenka V četrtek je obiskal sevniško občino pomočnik republiškega sekretaija za kmetijstvo inž. Ivo Marenk s sodelavcem inž. Aleksandrom Skokom. Po razgovoru s predstavniki sevni^ega kmetijskega kombinata in občinske skupščine so si ogledali nekaj kmetij na Kozjanskem. Najprej so si na Veliki planini ogledali kmetijo Lenarta Klenovška, ki se loteva gradnje sodobnega hleva. Na tem območju je v programu za letos še nekaj hlevov: pri Kranjcu in Pajku, nekaj pa je že jajčnih. Tako je tudi tja že zakoračil razvoj. -Pbleg vse bolj utečene živinoreje, želi sevniški kmetijski kombinat na- vezati še več sodelovanja s kmeti tudi v sat^rstvu, predvsem okrog Canja in Blance. Tam so že pred desetletjem zasadili prve jablane, s čimer so zasloveli kot sodobni sadjarji, sedaj pa govorijo dosežki za intenzivngše nasade, kot Jih že imajo na Blanci. Kot pravi inz. Srečko Žveglič, direktor TOZD Proiz- vodnja pri ^ ladnjl kombinatu, tehnologijo, ^ pft(f| so usmerjena v to, I nili tudi še kaj dena^ 1 celo mednarodni , |(,vanja' ^ Poleg večjega sod ijjjt 9* operanti diti novih 12 J®fLtekoI^| Impoljci, na ^lang ^oO 1^ za gradnjo Od nimi metri lahko J po industrijskem i, kar z vagoni (jnjič ali v hladi^ce. Sled^J^^ sevniški obcini gjamov-^ vlaka pri pripravi pr ^ Sevniški LONČAR^ MinuIis& NIRALI MOST e delavci občinske betonirali jjosc yoZ^o ^ **T N0V ><*$ KRMELJ: NO^,9V.f _ Za novega presna J ti krajevne skupnostKoče^ izvolili Zvo",eenega«^ tako »menjal^ ših predsednik0 *»• ASf^l SEVMCA: „o prevleko-S'3" |]ce k ie 'tS vtcaU^'^ Nasadi jablan v strnjenih vrstah (jMllar) sevni^^a Kmetijskega kombinata, TOZD Proizvodnja na Blanci vzbujajo zanimanje tudi med zasebnimi sadjaiji, ki se že lotevajo sajenja dreves po tem načinu, ki daje velike donose. Na sliki: vodja drevesnice na Canju in Blanci Lojze Kobal med drevesi, ki jih ni prizadela toča. (Foto: Železnik) Šofer oi več peto k0'* nike vdruštv^ . Na Mirni prvi v občini organizirali šoferje in avtome a^ — Rudi Krošl je kmalu po prihodu v Dano začutil potrebo po društvenem življenju šoferjev. V tej tovarni premorejo tudi edini organizirani avtopark, zato kraj nastanil nov^a Sofeiji so nekakšne dvoživke. Večino delovnega časa ponavadi prebijejo za krmilom, v tovarni so le malo med delavci, čeprav drug brez drugega ne morejo. Nekako odtrgani so od ostali članov Kolektiva. društva ni prav nič naključen. Na dan šoferjtv in avtomehanikov so tako lahko končno imeli ustanovni občni zbor, novo društvo pu šteje 18 članov. Da je težak vsak začetek, velja tudi za mirenske šoferje in melianike. Za nujno potreben denar, ki ga terja vsaka aktivnost, ne nameravajo moledovati pri nikomCT, temveč nameravajo nase opozoriti z delom. Na risalni mizi Rudija Krošla že nastaja načrt prometne uredile tovarniških površin, kjer ne b^o manjkali niti'prometni zruki. Vse potrebno delo nameravajo opraviti prostovoljno, kar bo na^d do otvoritve nove polnilnice in destilacije za občinski praznik. Predsednik novoustanovljenega društva v skromnosti sicer šc nerad govori o za kaf Odrezali so se Na Selu pri Mirni kar ne morejo odneliati: najprej vodovod, sedaj pa nov gasilski kombi. Gasilci so zbirali moči kar dve leti, uspeh pa je nadvse razveseljiv, saj bodo v nedeljo ob 14. uri krstili nov kombi, na domu pa bo zatulila tudi nova električna .sirena. Funkcije, ki se kje drugod držijo nelatcrih v nedogled, na Selu smelo menjavajo. Franc Kirm (znan kot Franc Kirm tretji) je bil poveljnik do !etos 12 let, sedaj pa so vse glavne dolžnosti v rokah mlajših. Poveljnik je ključavničar Jože Žlember^r, predsednik pa kmet Marko Be-Icnt in. „Vsi so se odrezali," ne dela poveljnik razlike med nikomer, ki je imel posluh zu akcijo gasilcev, da so prišli do avtomobila. „Izkazali so sc zdomci, celo izseljenci iz Kanade, predvsem pa mirenska krajevna skupnost, ki je prispevala 25.000 dinarjev. Sevudji pu tudi od vaščanov ob nobeni zbiralni akciji nismo od-liajali praznih rok," so zatrjevali vsi trije. Pokrovitelj nedeljske slavnosti IM V, TOZD Tovarna opreme z Mirne, je primaknila 5.000 dinarjev. 2Si takšen kraj kot je Selo ni mačji kašelj zbrati nekaj tisočakov manj kot 100.000 dinarjev. A. Ž. I' kra),.; SS®.< s^ CES^E|g«^ sSf^sfSg SsSž®^'- ^nc' >^50d^ ^,J| dcna^žcokr po^1^ •£*£§# S"js*1s8j&§ ćeli ffLjŠĆ«' priPrV $ *1* ba ob%iorCiviWW *" A v nedeljo ^ ,y0 čem Kalu pri gostilni Kogelj!_a,no namenu novo gasilsko urj Slavnost sc bo pričela ob ' ';7vr-nokrovitelj je Tone Gole, čto snega sveta občinske skup^1 Trebnje. DOLENJSKI UST |1| S i pil i hqB1 Drobne iz Kočevja O0| jfj |e^ |(ar S\ UStVaril NI REDITEUEV - Celotni tmd in stroški za ureditev mesta so zaman, ker vse uničimo ob proslavah. Organizatorji proslav bi morali ustanoviti obvezno rediteljsko skupino, katere člani bi imeli vidne oznake in bi občinstvo opozarjali na red. Ljudje namreč še nismo tako vzgojeni, da bi sami varovali nasade, zelenice, okrasno grmičje in drugo. Ni dovolj, da je mesto lepo samo na dan proslave, temveč mora biti vse leto: Pri nas pa med proslavo pjopolnoma odpade vsa naoč prometnih znakov, saj vozniki vozijo in parkirajo, kjer je zanje najbolj primerno. DRUSTVO CaABETIKOV? -Sladkornih bolnikov je v Sloveniji po ugotovitvah ljubljanskega diabetična dispanzerja največ v Kočevju. ^ večkrat smo v Dolenjskem listu pisali, da bi kazalo ustanoviti društvo, later^ glavni namen naj bi bil organizirati nekaj predavanj o tej bolezni in o posebni prehrani sladkornih bolnikov, ftav priprava dietične prehrane zadaja gospodinjam često težave. Taka predavanj bi lahko priredili že jeseni. Diabetiki in njihove žene, če ste za to, sporočite na dopisnici na naslov Ar ko Andrej, Kočevje p. p. 19! Ce bo dovolj prijav, bomo sldicali sestanek in se o vsem pogovorili. VETER ČISTILEC - Nova postaja podjetja SAP v Kočevju še ni povsem gotova. Zgrajen je samo po-lait peron za odhod in prihod avtobusov in asfaltna ploščad. Kljub temu Im morali peron redno čistiti, saj je tam raznih smeti, že za celo smetišče. SAP ali pa kdo drug bi moral poskrbeti za redno čiščenje, ne pa samo za občasno ali sploh nikakršno. Ceščenja ne bi smeli prepustiti samo vetru. Ponekod delijo višje osebne dohodke, kot bi jih lahko na osnovi ustvarjenega dohodka — Sem slišal, da imajo pri Mercatoiju lepo izbiro aparatov za izddo vanje prepe čenča. — Dobro pa bi bilo, če bi razen teh aparatov redno prodajali tudi posebni kruh, kije primeren za peko v teh aparatih. NOUtCL V kočevski občini v vseh delovnih kolektivih živahno razpravljajo o poletnih obračunih in stabilizacijskih programih, vendar so razprave premalo kritične tam, kjer izplačujejo višje osebne dohodke, kot bi jih z ozirom na ustvarjeni dohodek lahko. Kolektivi in organizacije v glavnem le ugotavljajo, da so kršeni dogovori o uresničevanju ciljev družbeno-gospodarske politike, ne zavedajo pa se dovolj posledic takega obnašanja, ki koplje grob stabilizacijskim prizadevanjem. Usklajevalna komisija za usmerjanje družbeno-gospodarske aktivnosti in za uresničevanje ciljev družbenogospodarske politike ugotavlja tudi, da sedanje inačice za pokrivanje iz^be v kmetijstvu in Trikonu ne Hvala darovalcem Pa tudi organizatorjem, aktivistom in šolarjem fted kratkim je občinski odbor RK Kočevje pregledal svoje delo v prvi polovici leta. Ugotovil je, da je bilo predvsem zaradi prizadevanja in razumevanja posameznih občanov in o^anizacij zelo uspešno. Ob tej fariloznosti je občinski odbor Rdečega križa sklenil, da se bo za sode-tovanje v akc^h. toplo zahvalil vsem, ki so darovali prostovoljne prispevke ob fluorograflranju, in skupinama, ki sta j)omagali pri zbiranju prispevkov v mestu in podeželju; delovnim organizacmm in občanom, ki so darovali v človekoljubne namene papir; izvajalcem in organizatorjem programa ob krvodajalski proslavi, Id je bila v Seškovem domu in vsem, ki so darovali rabljena oblačila in obutev. Zahvala velja tudi prizadevnim članom mestnega odbora RKS Kočevje in učencem osnovne šole. Se posebna zahvala pa velja krvodajalcem, ki so se v dneh 28., 29. in 30. maja v zelo velikem številu odzvali vabilu RK za darovanje lavi. dajejo mnogo upanja za trajno odpravo izgube. Zaradi zaostrene politike na področju investicijske potrošnje gre vedno težje v promet investicijska oprema, ki jo proizvajata ITAS in LIK. SGP Zidar pa nima težav, ker gradi pretežno stanovanja, za kar je denar zagotovljen. Usklajevalni odbor je skupno z izvršnim svetom občine in družbenopolitičnimi organizacijami sklical posvetovanje v treh delovnih organizacijah, kjer imajo težave zaradi uvoza surovin, plačilne sposobnosti, zalog, izplačil osebnih dohodkov, izgub in drug^a. Organizacije ZK, sindikat in ZSM pa tudi sklicujejo sestanke v CTezi z ukrepi za stabilizacijo, akcijskimi programi in izpolnjevanjem sprejetih nalog in sklepov. Občinski izvršni svet (IS) je tudi ugotovil, da bo dovoljena splošna poraba za letos premajhna za polg-i-tje vseh proračunskih izdatkov, saj se bo občinski proračun moral znižati s 14,584.096 din na 13,201.656 din ali za 1,382.440 din. IS je sprejel tudi stališče, kako bo izvajal sklepe zadnje občinske skupščine, sprejete na osnovi analize gospodarskih gibanj v občini v prvem poUetju letos. J. P. gibanje prebivalstva Na območju matičn^a urada Kočevje je bil v juliju rojen en deček. Poročilo se j§ 12 parov. Umrli so: Marija Debeljak, družinska upokojenka iz Klinje vasi 10, stara 74 let; Valentin Volf, i^kojenec iz Stare cerkve 25, star 69 let; Ignac Pire, upokojenec iz Kočevja, Roška cesta 3l, star 73 let; Ivana Rus, upokojenka iz Dolge vasi 15, stara 81 let; Antonija Knavs, gospodinj iz Livolda 50, stara 85 let; Terezija Štricelj, socialna podpiranla iz Dolge vasi 70/a, stara 85 let; Katarina Horvat, kmečka upokojenia iz Radmožancev 98, umrla v Cvišlerjih 5, stara 72 let, in Jakob Poje, upokojenec iz Livolda 35, star 67 let. SEMIČ: 113 NOVI H STANOVANJI v Semiču bodo dobili 7 novih, blokov ali 113 stanovanj. Zazidal površina, kjer bodo stali novi blobi je namenjena predvsem za blokovne stanovanjsko gradnjo. Kot ie razv>^ deti iz zazida&i(xa načrta bil razstavljen 90 dni v izložbi Semič), so predvidene velike zde;| niče, 60 podzemnih garaž, parkin*! prostori, kasneje pa naj bi ob no« soseski zaživela tudi otroškaVMStl|fr na ustanova. Nemalo turistov te dni spregleda pri GradcU opoždnlho tablo, da je cesta odprta le do Vranovičev. In ko se pripeljejo do prvega podvoza, morajo svoje avtomobile obrniti. Da lahko pridejo v Črnomelj preko Gradca v Stranski vasi, lahko zvejo šele po pogovoru z domačini. Zato bi bilo prav, ko bi v Gradcu ob opozorilni tabli postavili še napis, ki bi turistom preprečil, da bi zaradi ,4skanja bližnjic" izgubili več ur. Na sliki: do konca avgusta bodo delavci novome^ega cestnega podjetja cesto pod podvozom poglobili za meter. (Foto: J. Pezelj) Knjižnica ima 29 novili članov V juniju in juliju so si Crnomaljci izposodili na dom 1693 knjig — Največ berejo učenci, najmanj kmetje Kljub temu, da je turistična sezona na višku in da ljudje te dni preživljajo po dopustih, se v črnomaljski knjižnici skoraj vsak delavnik ustavi precej občanov. V knjižnici so nam povedali, da je bil obisk v juniju nekoliko večji kot v juliju. Knjige sta si na dom izposodila 402 občana. Največ je bilo učencev - 375, knjige pa sije izposodilo še 21 uslužbencev, l3 delavcev in 11 upokojencev, gospodinj in vojakov. V juliju je knjižnico obiskalo 43 moških, 37 žensk in 78 mladincev ter 172 mladink in pionirk. Od te^a sta bila dva delavca, kmet, 26 uslužbencev, 238 učencev in dijakov ter 18 upokojencev, gospodinj in voja-kov. V juniju so Crnomaljci prebrali 314 lepodovnih del, 537 mladinskih del in 85 strokovnih knjig, skupaj torej 936 knjig. V juliju so prebrali 179 knjig manj. Najpc^ostejsi bralci so bih zopet pionirji. Sposodili so si 372 mladinskih del, po romane je prišlo 325 ljudi, v sedmem mesecu pa so izobraženci segali manj po strokovni literaturi, sposodili so si samo 60 knji^. Kljub vročim mesecem se je v juniju vpisalo v knjižnico 18 občanov, v naslednjem mesecu pa je knjižnica dobila 11 novih rednih ljubiteljev dobre knjige. osmerokotnik 2e opozarja! Pred kratkim so delavci na Vinici že začeli na najbolj nevarnih delih mesta nameščati nove prometne znake. Precej bolj opazni osmerokotni znaki „STOP" bodo TO vsej verjetnosti postavljeni po Vinici v teh dneh, najprej pa so jih postavili pri bencinski črpalki. k oe: Črnomaljski drobir SKRB ZA REKREACIJO -Odkar so na zaslužen dopust odst tudi cestne „zebre" (prehodov ». pešce že dalj časa ne rišejo), F * Črnomlju zelo veselo. Ljudje J1* vedo, kje naj prečkajo cest0'; avtomobilisti pa, ki jim je nov zakoj pošteno zagodel, ustavljajo le p1*1 zebrami. In ker teh ni, se ljudje mk reirajo. Pešci s hitrimi teki čez & sto, avtomobilisti pa z urjenje® refleksov. NOVI POSESTNI LISTI r maljska geodetska uprava obve** lastnike in imetnike, ki imajo pt* co uporabljati zemljišča na °bm0 £ črnomaljske in metliške občine^ lahko v teh dneh dobijo novo sti°/, no nastavljene liste. PREMETENE BRANJEVKE ' Kot kaže, so branjevke in na črnomaljskem živilskem t®* dobri trgovci, lđ poznajo cene 4 novomeškem živilskem trgu. se je zadnji tržni dan neka Belo*® njica odrezala: „Če se vam zdi P drago, pojdite v Novo mesto. tj* boste odšteli še več denarja. To,*Jj imam na stojnici, bom prodala tu ^ brez vas... MLADINO, POJDIMO V SUjjJ KRAJINO - Mladinska deloVJ akcija „Suha krajina 75", na k3' mladi za domačine kopljejo v0° vod, se bo zaključila 27. Prav bi bilo, ko bi črnomalPJ mladinsko vodstvo pripravilo sKu&j no brigadirjev, ki bi do konca al^J pomagala na težki trasi - pa čep", le nekaj dni. 3 Novice iz Ortneka NARCISE LE V ORTNEKU -Pred kratkim sem zapisal, da so v poljanskih gozdovih narcise, kar pa ni jres. Narcise so le v Ortneku, v gozdovih pa ne. Tam so samo ciklame. frepričan sem, da so mojo napako bralci sami opazili in mi oprostili. VABILO UPOKOJENCEM - V nedeljo, 31. avgusta, organiziramo enodnevni avtobusni izlet po na S deželi. Obiskali bomo vrstnike v Litiji, kjer si bomo ogledali njihov dom in farmo, ki jo obdelujejo upokojenci. Popoldne si bomo oglcaali še znameniti grad Bogenšperg, nato pa nas bodo sprejeli v novem domu upokojencev v Šentvidu pri Stični. Na povratku se bomo ustavili še na Polževem. Vožna bo veljala 70 din. Prijavite se do 25. avgusta v trafiki ali vsak dan od 9. do 11. ure v novi družbeni dvorani v stanovanjskem bloku za gozdarskim domom. SLAVJE NA GRMADI - V nedeljo, 3. avgusta, je bila spominska svečanost ob spomeniku na Žuko-vem. Ob 30-letnici osvoboditve smo se spomnili vseh pri nas padlih borcev. Po svečanosti je bila še veselica na Grmadi. Obisk je bil nepričakovano velik. Dom na Grmadi bo treba povečati in postaviti razgledni stolp. V. P. Divjad za stabilizacijo Naki ribniška lovska družina je plačala minulo lovsko leto kmetom veliko odškodnine zaradi škode divjadi, družbenemu kmetijstvu pa nič. Vzrok ni zapostavljanje družbenega kmetijstva, pač pa dejstvo, da ima divjad na zasebnih površinah veliko izbiro dobre hrane, medtem ko na družbenem lahko dobe le travo in osat. Divjad se boji zelenega plana, po katerem naj bi specializirali proizvodnjo posameznih kmetijskih pridelkov po pokrajinah. Zdaj imajo kmetje veliko majhnih njiv in še na vsaki izmed njih rastejo kar tri različne kulture. Tako je izbira hrane za divjad dovolj pestra, zaradi česar divjad tudi zagovarja razdrobljeno kmetijstvo. Če bi izpeljali kak zeleni plan, bi imela nova cenilca škode Tonček Zobec iz Lepovč in Lojz Cešarek iz Ribnice pre-klemano malo dela, posebno še, če bi se še naprej specializirali za pridelovanje trave in osata. Vendar lovci že ne bodo plačali vse škode. Lani se je medved posladkal v Otavi-cah z medom, pa je bilo le- tos sklenjeno, da z odškodnino ne bo nič, ker čebele niso bile zavarovane in ker tam ni bila odobrena lokacija zanje. Lovci pravimo: „Čebele v Otavicah, to je prav tako, kot bi kmet privezal konja pred medvedov brlog, nato pa zahteval zanj od lovske družine odškodnino." Pa to še ni vse. Po Mali gori rastejo divji vikendi oziroma iz desk z bi te barake za oddih in raznorazne namene. (Vse to so seveda črne gradnje.) In se naj zdaj v tak „vikend" vseli medved, lovska družina naj pa odgovarja .. . Ja, ja, lovska je težka. Sem šel oni dan klicat srnjaka, pa je prišla medvedka z dvema mladičema. Še bolj se je prestrašil pa moj lovski tovariš, ki je čakal jelena, prišlo pa je pet medvedov. Lepo je za lovca, če je revir poln divjadi, ampak kar je preveč, je pa preveč. In pri vsem tem je občinska skupščina na zadnji seji odobrila vsem petim lovsldm družinam v občini odstrel le petih medvedov. P-c Poiskati še nove oblike varčevanja Beti: vse temeljne organizacije združenega dela imajo varčevalne programe — Sem slišal, da proizvajate dabše in po višjih cenah kot veljajo na svetovnem tigu. Kaj boste pokrenili, da boste več prodali in izvozili? — Natiskali bomo prospekte v več svetovnih jezikih. le lisičke Ribniški gobarji letos nimajo po-Kbne sreče. Naberejo Je lisičke, jurčkov, ki so najbolj priljubljeni, pa ni, čeprav se precej redno menjata dež in sončni dnevi, kar naj bi bilo po zatrjevanju gobarjev glavni pogoj za uspešno gobarsko sezono. RE5ET0 kasni te v pri nacrtu Razen redkih izjem kasne v ribniški občini vsi, ki so dolžni izdelati srednjeročne programe razvoja za obdobje 1976/80. Občinska skupščina je zdaj izdelala rokovnik, kaj vse in do kdaj je dolžna izdelati vsaka delovna ali druga organizacija. Posebno je v tem rokovniku poudarjeno, do kdaj morajo biti načrti sprejeti in da načrti ne smejo biti nikakršen „podjetniški plan", ampak načrt interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Za izdelavo načrtov oziroma osnutkov so zadolžili kol osebno odgovorne vse direktorje. za lepsi videz Odlok o zunanjem videzu naselij v občini Ribnica je bil sprejet na zadnji skupni seji vseh zborov občinske skupščine. Novi odlok, ki združuje nekatera določila odloka o uvnem redu in miru ter odloka o komunalni ureditvi, je bil sprejet na pobudo Turističnega društva Ribnica- Odlok določa predvsem, kaj so dolžni storiti občani ter delovne in druge organizacije za lepši videz kraja, pa tudi precejšnje kazni za tiste, ki določil odloka ne bodo spoštovali. V Beti so se resno lotili izvajanja s^bilizacijskega programa. Že pred kolektivnim dopustom so se sestali ožji politični aktivi, ki so izdelali konkretne predloge in ukrepe za reševanje gospodarske problematike. O ukrepih bodo potekale razprave te dni tudi na se^h delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela in na zborih delovnih ljudi, kjer bodo še posebej poglobljeno spregovorili o srednjeročnem načrtu razvoja podjetja. V prihodnje bodo posve- LDlliCn ' ■ "v ^ i. ■ Lokviški mladinci so letos zelo delavni. Še najraje se ukvarjajo s športom, dokaz za to pa je tudi njihova nogometna enajsterica, ki je v občinski mladinski ligi bila med boljšimi. Na novo tekmovalno sezono se Lokviča-ni pripravljajo že sedaj, najprej pa so s prostovoljnim delom uredili igrišče, poskrbeli za primerno reklamo (na sliki), sedaj pa delajo še tribune za gledalce. Ni kaj, njihovo delo lahko pohvalimo, prav pa bi bilo, ko bi se tako odrezali tudi na kakšnem drugem področju - na primer: lahko bi oiganiziraH mladinsko ekipo za pomoč pri delu starejšim in one-, moglim kmetom in podobno. (Foto: Janez Pezelj) čali v Beti posebno pozofnost povečanju izvoza, a tudi doslednejS obdelavi domačega tržišča, nenehno bodo skrbeli za kvaliteto svojih proizvodov, za racionalizacijo poslovanja V Beti trezno in z optimizmom gledajo v prihodnost prav zato, ker so vsem težavam vedno posvečali skrb že v preteklosti. Tako imajo vse temeljne organizacije izdelane programe varčevanja z energijo, materialom in delom, posebno pozornost posvečajo izdatkom. Iščejo še nove oblike varčevanja in možnosti, da bi še povečali storilnost dela. J »l/ni v tovarni so posebno delovni ni Zveze komunistov. Že v febr"* so sprejeli sedemnajst ukrepo^' katerih so že večino uresničili- „ifi TONI GASPE^ Sprehod po Metili Metlišlii Monte Carlo Ni res, da mladina v Metliki nima dovolj zabave. Kdor zgornji trditvi ne verjame, naj se prepriča na metliškem kopališču. Na klopeh pred točilnico skoraj vsak dan brezskrbno sedijo deset- do petnajstletni fantiči mrkih in zamišljenih obrazov, ki v rokah tiščijo - karte. Pred njimi so lepo zloženi kupčki dinarjev (tako kot dolarji v „najboljših" kavbojskih filmih) in fantiči v domači angleščini vpijejo: „daj mi tri, odneham, povišam za bata (10 din), izenačim in povišam, potolči ga, blefira, imam kento, poker..." Do streljanja sicer še ni prišlo, a do pretepa ni dosti manjkalo. Golobrade hazar-derje vedno gleda veliko otročajev, ki se v igri na srečo poskušajo tudi sami. KONČNO cvetličarna V Bevčevi hiši blizu bencinske ^ na Cesti bratstva in enotnost« dni odprta nova prodajalna^^, Ljudje so cvetličarno najbolj P^Vi ali pred prazniki, ko so rože v Črnomelj, Novo mes* celo v Karlovac. J VSE ZA SOLO - V pr°&h „Mladinska knjiga" na Trgu , zagotavljajo, da imajo potre® za šolo že v svojem skladišču- 5 jf in šolarje prosijo, naj nakupi)0 s J pravočasno, da ne bo nekaj di»' ^ pričet kom pouka prevelike l $ kot kaže, bo knjigarna pouka odprta cel dan. • ciJ* NOČNI NEMIR - Bližnji valci privatnih gostišč se priIieP da ponoči ni miru, ker imajo teri gostinci odprte lokale J dlje, kot jim to dovoljuje 28 javnem redu in miru. Ljudje s«' ^ jo, da kršiteljev nihče ne niti kaznuje. NOVI POSESTNI LISTI - ^ maljska geodetska uprava c' vit" lastnike in tiste, ki imaj° PLijf uporabljati zemljišča na °?jne,^ črnomaljske in metliške obCi -j-lahko v teh dneh dobijo novo no nastavljene posestne liste- J KONČANI DOPUSTI -organizaciji Beti in Komet ¥ jgK čali kolektivne dopuste wJyeŽ zopet normalno poteka- i mestu je večji, daljše pa so U' I v trgovinah, še posebno preo j. I no v samopostrežni trgovin«- d ZAČUDENI U UDJE - °j- V metni nesreči na mostičku F Trnovec, kjer seje smrtno P. nj, d* čil motorist, so ljudje zacl j niso nikjer postavljeni Pr0in,L.rIiic)L ki, ki biopozarplinata ncvan j* nek, ki je terjal že več človc ljenj. IV) zgledu na hnjats^,^ bi znak CRNA TOČKA voznike na nevarnost. v kratkem modne revije Metliška Beti hov kratkem ponovila lanskoletne uspele interne revije, ki bodo letos na Vinomeru v preurejenih prostorih nekdanjega gostišča. Kupcem lx) metliška trikotažna industrija prikazovala modele iz pomladno-poletne kolekcijo 1976, tu ogled pa vabijo vse ljubitelje sodobnega in praktičnega oblačenja. otliški tedni 16 DOLENJSKI LIST St. 33 (1360) - U. avgu^ [KRANJ OBIŠČITE XXV. jabitojni iMdnarodni od 8. do 18. avgusta. Sajem ja odprt od 9. do 19. uro. GORENJSKI SEJEM V Kranju Vsak vaiar zabavni program od 19. do 24. uro i ŠTIPENDIJE! 'zvrini odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega spo-^uma o štipendiranju učencev v občini Črnomelj RAZPISUJE ^'pendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1975/76 razpis se lahko prijavijo: učenci in študenti s stalnim bivališčem v občini Črno-melj, "" učenci in študenti Iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo TOZD v občini Črnomelj, ■" učenci in študenti, ki že prejemajo kadrovsko štipendijo organizacij združenega dela ali iz skladov samoupravnih interesnih skupnosti za dopolnilno štipendijo iz p ^^"^ženih sredstev. oiovica mesečnega dohodka na družinskega člana ne.sme presegati: za učence 1.550 din (za šolanje izven kraja stalnega bivališča), 1.250 din (za vozače do 20 km) in 1.100 din, če se šolajo v kraju stalnega bivališča. zg študente pa ne 1.650 din, 1.350 din oziroma 1.200 din. polnjeni prošnji na Obr. DZS 1,65 je treba priložiti: ^ potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih ftlanov, potrdilo o osebnem dohodku staršev v letu 1974 ( v ^ obrazcu prošnje), potrdilo o višini otroškega dodatka v letu 1975 za pro-^ silca oz. izjavo, da ga ne prejema. prepis (fotokopijo) zadnjega šolskega spričevala oz. po-^ trdila o opravljenih izpitih, Ijv Pp^''dilo o vpisu v šolo za šolsko leto 1975/76. enci in študenti, ki na razpise organizacij združenega dela p^®[l^°^Pravnih interesnih skupnosti niso uspeli dobiti šti-5tj priložijo odgovore teh organizacij, i,ki prejemajo kadrovske štipendije, priložijo en '^vod štipendijske pogodbe. P^iave: za učence do 15. 9. 1975, za študente do 25. Veli '• v'09® po ""oku bomo obravnavali z Proš^"°'^° od prvega naslednjega meseca po vložitvi. kandidati pošljejo na Skupščino občine Črno-^ 1. oddelku za splošno upravo in družbene službe. Izvršni odbor OKTOBRSKE NABRADE! RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine BREŽICE — razpisuje UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE „OKTOBRSKE NAGRADE" ZA LETO 1975 Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. Kandidate za oktobrske nagrade lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani. Obrazložene predloge je. treba poslati do vključno 1. oktobra 1975 občinski skupščini Brežice — upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1975. 4. UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE 0 ŠTIPENDMEI „DONIT" kemična industrija MEDVODE, n.sol.o. razpisuje za šolsko leto 1975/76 za A. TOZD Tovarno tesnil, plastičnih mas in filtrov, n.sub.o. in DSSS Medvode, n.sol.o. 1 štipendijo na strojni fakulteti — smer energetika 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na administrativni srednji šoli B. TOZD Fenolit Borovnica, n.sub.o. 10 štipendij na TSŠ-kemijski oddelek (s pričetkom štipendiranja v I. letniku) C. TOZD Tovarno Sodražica, n.sub.o. 1 štipendijo na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na strojni fakulteti 1 štipendijo na tekstilni fakulteti 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli 1 štipendijo na TSŠ — strojni oddelek 1 štipendijo na TSŠ — tekstilni oddelek D. Obrat Velika Loka pri Trebnjem 4 štipendije na TSŠ — strojni oddelek 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli 2 štipendiji na administrativni srednji šoli Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo kandidati iz vi^'ih letnikov. PROSTA UČNA MESTA! Objavlja tudi prosta mesta za VAJENCE, in sicer: 2 učni mesti za orodnega ključavničarja 2 učni mesti za strojnega ključavničarja Mesečne nagrade so solidne in ob dobrem učnem uspehu v šoli in pri praktičnem pouku krijejo življenjske stroške. Dijake in študente vabimo, da oddajo svoje vloge najkasneje do 20/8-1975 v splošni službi podjetja DON IT, Medvode 59. LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana , nevozen, 1967 Ljubljana bo 31. 8. 1975 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile in drugo blago. bo v prostorih TVD PARTIZAN v Ljubljani, Pokopališka O 1 ^ 31. 8. 1975, s pričetkom ob 8. uri. soho* ^ drugega blaga z vplačilom kavcij bo možen samo v LiiiKi-' • od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Carinarnici ''ijana, hala E, vhod z Letališke ceste. ^ZNAM BLAGA ZA JAVNO DRAŽBO DNE 31. 8.1975 P- blago letnik 5* nevozen 1969 3 FodR ^^ ^ nevozen, 1972 4 R?£9 TAUNUS L. zaleten, 1973 5 S, zaleten, 1969 6 SpR I^ANSIT, nevozen, 1967 7* zaleten 1975 9 vS/ 2. zaleten, 1973 lO' m?d zaleten, 1974 11' 200 D AUTOMATIK. i 12 zaleten. 1971 13" nevozen. 1968 14* oppt zaleten, 1970 15" COUPE L. zaleten, 1968 16' forR ^ 1975 17 FhdR 2300. zaleten, 1969 18 oSfP CONSUL L. ialeten, 1973 '19 OPpf' 1^00« nevozen, 1968 20 nprV 'REKORD, nevozen, 1968 21' Fnok^^l'^P'A. zaleten, 1968 22 cSJP CAPRI 1300, zaleten, 1968 23* vu?9!^ 1301» zaleten. 1969 24' nevozen, 1965 25" 504 AUTOMATIK. zaleten, 1971 26 Ruuf rekord 1700. zaleten, 1967 ^ 27' A 2000. nevozen. 1969 28' "motorja. 1970 29" n^.^' nevozen, 1966 30 ^MODORE GS. zaleten. 1969 31 pSSD 17 M. zaleten. 1968 32' CAPRI 1700 GT. zaleten, 1968 33' vS/ zaleten. 1971 34 AiV 500 VARIANT, nevozen. 1966 35 1600 SUPER. nevozen, 1968 36 pi i^ REKORD, reg. motorja. 1973 37 eno parcelo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam v devizah. Milan Badovinac, Stopiče 34. telefon 21-727. KUPUJEM zemljo za gradnjo hiše do 10 arov v Sevnici severna stran. Naslov v upravi lista (19K1/75). NOV ALI MAl.O rabljen sadni mlin na motorni pogon z motorjem ali brez kupim. Jože Godnjavec, Gor. Gradišče, Dol. loplice. pp O S E S T PRODAMO KNOSOBNO komfortno stanovanje v Novem mestu, blok 1. nadstropje. Centralna kurjava, telefon, opremljena kuhinja, soba z balkonom. Plačljivo v gotovini, vseljivo spomladi 1976. Infgrmacije na telefon 21-025 popoldne. PRODAJAM zemljišče v Sevnici blizu Sv. Ane, približno 20 arov. Naslov v upravi lista (1980/75). PRODAM gradbeno parcelo v bližnji okolici Novega mesta ob cesti, potoku ter gozdu z zgrajenim objektom do 1. faze ter materialom za nadaljnjo gradnjo. Naslov v upravi lista (199b/75). PRODAM parcelo, primerno za vikend v izmeri 5 a 86 m2 v Novi gori nad Podgoro pri Prečni. Naslov v upravi lista (1951 /75). PRODAM stavbeno parcelo v izmeri 78 arov, od tega 10 arov siidov-njaka, ostalo v pripravi za vino- grad na terase v Stari Bučki ob cesti II. reda. Na parceli elektrika in vodovod. I-ranc Srna k, Stopno, Skoc)i n. PRODAM gospodarski' objekt, primeren za preureditev v hišo, 4 km iz Novega mesta. Na.slov v upravi li.sta (1963/75). PRODAM zemljo, primerno za vino- frad in vikend, ter del vinograda v lovi gori. Informacije pri Ivanu Jarcu, Prečna 24. PRODAM enostanovanjsko komfortno hišo, 5 km od Novt»a mesta v vznožju Trške gore. Muzejska 8, Novo mesto. PRODAM NOVO erK)družinsko stanovanjsko hišo z velikim vrtom in majhnim sadovnjakom, od magistralne cc^te oddaljeno 100 metrov, 500 metrov od železniške postaje. Vseljivo po dogovoru. Poizvedbe pri Antonu in Mariji Medved, Boštanj 65 samo ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah po 15. uri. PRODAM starejšo hišo, potrebna adaptacije, z ustreznimi dokumenti. Ogled ob nedeljah dopoldne. Marjan Boh, Re-gerča vas 61. Novo mesto. RAZNO NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽA- luzije, platnene zavese VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMA BOGO RADI, ŽABJA VAS' 15, NOVO MESTO IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRSKO. 25. julija 1975 sem od gostilne Per v Novem mestu do hotela Metropol izgubil denarnico z osebno in zdravstveno izkaznico in denarjem v višini 4.000,00 din. Poštenega najditelja prosim, dajo proti nagradi vrne na naslov Jože Bre-^nt, Žaloviče 32, Šmarješke Toplice. 28. julija 1975 sem iz Nad mlini preko kandijskega mosta do porodnišnice izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo Dolenjskega lista. IZGUBIl Sc je pes Lesi. Najditelja naprošam, da gii proti nagradi vrne Niku Marjanoviču, Stranska vas 41, Novo mesto. POROČNI PRSTANI! - Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz sta-' rega vam naredi nov prstan O t mar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! 0O^STILAl DOM FRATA obvešča, da bodo v soboto 16. avgusta 1975 ob lf7. uri z nadaljevanjem v nedeljo igrali Vl-;SELI FANTJE S PEVCE- MA. Postrežem boste z domačo specialiteio, jedili na žaru in divjačino. Obenem obveščamo, da prirejanx) vsako nedeljo ples. CENJENE GOSTE obveščamo, da bo gostilna l>renik.na Cikavi zaprta od 5. avgusta do I. septembra 1975. JANEZ POVSL, RATEŽ 7, BRUSNICE, prepovedujem kopanje feska na moji gozdni parceli na eskovcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno prt^anpl. METOD VAVPlC, SELA 6, OTO-CEC, prepovedujem vsem vožnjo in gonjo živine po mojem posestvu. Obenem opozarjam Marijo Gorenc iz Sel, da me pusti pri miru. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARJAN VERSCAJ, Stranska vaš 4 a, preklicu jem, kar sem rekel zoper Marijo Plantan iz Stranske vasi, in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. DOBRI IN SKRBNI mami in stari mami MARIJI SAJETOVI iz Cior. Gradišča pri Šentjerneju čestitajo za 85. rojstni dan in god vse lepo, posebno pa zdravja. Otroci Micka, Tone, Cilka, Pepca, 8 vnukov in 2 pravnuka. I ili Po dolgoletni in težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil dragi mož, oče. stric' in brat FRANC VVEISS iz Gorenje vasi pri Šmarjeti i.skreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in vašča-nom za podarjeno cvetje in vence ter vso pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih, nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnika pa v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo sc tudi strežnemu osebju bolnice Novo mesto - oddelku kirurgije za vso pomoč m nego. Posebna zahvala Zdravilišču Šmarješke Toplice za podarjeni venec in vso pomoč, župniku za opravljeni obred. Vsem šv enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Mimi s sinom, sinova Jože z družino in Tone, snaha Ivanka, bratje Tone, Gustelj in Lojze z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN Dne 15. avgusta 1975 bo minilo žalostno leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj komaj v 38. letu starosti zapustil naš ljubi mož in oče FRANC ŠEGA z Dolža 45 Nikoli ga ne bomo po/abUi. Cun dalje jc, tem liujša jc žalost v na.ših srcih. \ Neutolažljivi: žena Nežka, sinovi Franci, Jože in dveletni Stanislav, bratje in sestre ter drugi sorodniki . V SPOMIN 15. avgusta 1975 tx> minilo leto tini, odkar nas je /.a vodno /iipustil naš dragi in nikdar pozabljeni sin, brat m stric ALOJZ GORENC iz Površja pri Raki. Cas beži, a ne celi ran. Te so vse globlje, žalost vse večja, a naša srca polna solz. Hvala vsem, ki ga niste pozabili in še vedno prinašate cvetje in prižigate sveče na tako prezgodnjem grobu. Posebno hvala l aniki. Neutolažljivi: domači in vsi, ki .so ga imeli radi. " ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi očeta, sina, brata in strica FRANCETA ZRIMŠKA iz Lobetove 30, Novo mesto ^ zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, MsedtOT in vaščanom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrelui sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se m1^-Ijujemo GD za častno spremstvo, godbi in pevcem, ZB, SZDl^ SŽM, KD, TOZD Varnost in Standard, kolektivu Novoteksa, KZ Krka in blagovnici. Posebno pa se zahvaljujemo govornikom za ppslovilne besede pri odprtem grobu. Žalujoči: sin Franci, mama, oče, sestra in brata z družinami - -v v SPOMIN N 17. avgusta bo minilo leto dru, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka FRANC CiNKOLE bivši gostilničar iz Šmaijete v 70, letu starosti Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, najlepša hvala. Žalujoči: žena Francka, otroci Franci, Justina, JuB- " jana, Fani ter Lojze z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANE MIKETIC roj. Grabrijan iz Velikih Sel 4 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremih na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, pevkam za zapete pesmi in žup-^ niku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Tone, hčerke Marica, Anka, Slavica, Katica J in Angela z družinami. J Velika Sela, Bedenj, Kočevje ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in babice ANTONIJE KNAVS roj. Ožbolt so zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ji darovali cvetje m nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Rupniku za zdravljenje, medicinski sestri Stanki Žagar, govornikoma tov. Vrabiču in tov. Krničruku, pevskemu zboru „LONČAR" iz IX)lenje vasi in vaščanom za nudeno pomoč. Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo. Livold 50 pri KočevjiT DOLENJSKI UST IZDAJA:Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Nov'' mesto USTANOVI l ELJI I ISTA: oočiii.ske konference SZDL žico, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metliku, Novo mesto, Ribni*^' Sevnica in I rebnje. . UREDNIŠKI ODBOR: Maijan Legan (glavni in odgovčmi ure® nik), Ria Bačer, Marjan Baucr, Milan Markelj, Janez Peželj, Prime, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zora in Alfred Želcznik.*Oblikovalec priloge Peter Simič. . IZDAJA TELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Tredsc'*' nik: 1-rane Bukovinsky. . IZHAJA Vsak četrtek - Posamezna .številka 5 din - Letna nar*?^. niru 16'} dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej ' Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (® , ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni rač'"^' 52100-620-107 32000 -009-8-9 CKJLASI: I cm vi.šine v onem stolpcu 60 din, 1 cm na določon' strani 90 din, I cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsa" mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za'V^ druge oglase m oglase v barvi volja do preklica cenik št. 7 od 3. '• 1975 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/^ od 28. 3. 1974) so za Dok. glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ; ČETRTEK, 14. AVGUSTA: 8.10 , »jlasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -i^agan Lukić: Bomba v skodelici Q ~ V. 9.20 Iz glasbenih šol Pesmice na potepu. 10.15 vam zaigramo po želji. ' li.OO Poročila - Turistični napotki , ^ naše goste iz tufine. 12.30 Kme-' ysla nasveti - di. Franc Habe: V^nizacije prašičereje v nekaterih ^elah. 13.30 Priporočajo am ... 14.40 Med šolo, družino in ■Jelom 15.45 „VrtU^k". 17.20 Iz : on|ač^ opernega arhiva. 18.05 ; orkestrov in solistov. 18.35 : kaset in gramofonskih Plo^ Ljubljana. 19.40 Minute KjH^bJjanslam jazz ansamblom. : , l^hko noč, otroci! 20.00 • ®^*ov večer domačih pesmi in 21.00 Literarni večer, iim ? -.^P® melodije. 22.20 Naši jnetmki muzicira jo. 23.05 Literarni *^°^^rno. 23.15 Paleta popevk in : plesnih ritmov. 15. AVGUSTA: 8.10 : l^sbena rnatineja. 9.05 Pbčitniško ■ od strani do strani -Lukić: Bomba v skodelici 9 r Godala v ritmu. 1« Vc "Soslovanska narodna glasba, -„v., ^ Talijinih poteh. 11.00 Po-Turistični napotki za naše 1. ® ^ tujine. 12.30 Kmetijski na-: Tone Zafošnik: Kako P1 a bujnost trsa na količino in : «Kovost pridelka vinske trte. 13.30 "•^ročajo vam... 14.30 Naši |Wsiu^lci čestitajo in pozdravljajo. 7h;?^. 16.50 Človek ta ^\^e. 18.05 Ogledalo našega časa. r, ■ ^ Zvočni signali. 19.40 Minute if/JJfniblom Mihe Dovžana. 19.50 i S 2? 20.00 Stop-pops • o morju in pomor-^ kto^ j 22.20 Besede in zvoki iz ■ domačih. 23.05 Literarni ngk-1 pred polnočjo. Y SOBOTA, 16. AVGCSTA: 8. 9.05 Pionirski : i'« Naš Plesni orkester ima ■ 11 n^n_ Sedem dni na radiu. ' 2a no* ~ Turistični napotki i goste iz tujine. 12.30 Kme- «Ktmiia ~ France Guna; .^mljenje v čebelarstvu. 13.30 Pri-vam.'. .i4 io S pesmijo Lahko "i Bojana Adamiča. 19.50 ^ se v otroci! 20.00 Dobimo Včđriu 21.00 Za prijetno raz-^SelJi!^' ^ Oddaja za naše iz-^nce. 23.05 S pesmijo in plesom teden. 17. AVGUSTA: 3-07 ha ^ Otroke. 8.52 Sklad- Var;? '"^dino. 9.05 Sc pomnite, to-Dni J " ■; 1^-05 Iščemo popevko ' naitotti Poročila - Turistični "11 5n xi^ naše goste iz tujine. In«,J poslušalci čestitajo in dravljajo. 16.00 ^dijska igra: 10 Mojstrovine Sama Soma - Eliksir življenja. 1 9.30 Obvestila in zabavna glasba. 19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jugoslovanski glasbeni umetniki pred mikrofonom. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 18. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Glasbena pravljica. 9.40 Orkestri in zabavni zbori. 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe. 11.00 Pbročila - Turistični napotki za naše goste iz tu^ne. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Janez Saksida: Opraševalni odnosi pri bučah. 13.30 ftiporočajo vam ... 14.30 Naši roslušalci čestitajo in pozdravljajo. 5.45 „Vrtilpk . 16.45 Kulturni globus.^ 17.20 Koncert po željah poslušalcev. 18.05 Ob lahki glasbi. 19.40 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Ce bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 19. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - Iz domače literature - I. 9.20 Pojo mali vokalni ansambli. 9.50 Znane melodije, znani orkestri. 10.15 Pro-menadni koncert. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Zore: Organizacija pitanja in odkupa ter oblikovanje cen za klavno živino. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „VrtUjak". 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska gra: Jok in škripanje z zobmi. M.25 Zvočne kaskade. 22.20 Pozabljena dela znanih skladateljev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 20. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe. 10.15 Ltednikov dnevnik. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Božič: Nasadi robinije pomemben vir za pridobivanje kolja in drogov. 13.30 ftiporočajo vam... 14.30 Naši poslu&ilci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto-vrtiljak". 16.45 Zvoki in barve orkestra Leroy Anderson. 18.25 Predstavljamo vam ... 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz naš<^a studia. 21.40 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov azza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabav-nc £[isst)c* ČETRTEK, 21. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - Iz domače litCTature - 11. 9.20 Iz glasbenih šol. 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam za Kramo po želji. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - mag. Franc Skledar: Pridelovanje koruze v Prekmurju z največjimi stroji. 13.30 ftiporočajo vam .. 14.4'0 Mehurčki. 15.45 „VrtUjak". 17.20 Iz domačega opern(^ arhiva. 18.05 Revija orkestrov in solistov. 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Novi posnetki Lisztovih klavirskih del. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Janko Rop^et, naš nocojšnji gost. TELEVIZIJSKI SPORED 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentju- (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) -20.00 Humoristična oddaja (Lj) -20.30 Koncert ob jubileju: Ob 30 letnici PORL-a (Lj) - 21.20 Pro-pa^ndna oddaja (Lj) - 21.25 Kojak - serijski barvni film (Lj) -22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Atletski pokal Evrope - posnetek iz Niče (Lj) ČETRTEK, 14. AVGUSTA: 18.05 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Napoleon in ljubezen - barvna serija (Lj) -19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20, T\ »Dolenjski list« v vsako družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega drag^a moža, očeta, brata, strica in svaka FRANCA ZRIMŠKA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sos^om za pomoč, ki so nam jo nudili v teh težkih trenutkih, in vseih, ki ste ga spremili na nj^ovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebno se zahvaljujemo govornikom, gasilcem, godbi, pevcem, vsem organizacijam, kolektivu Varnost in aktivu ZMS Žabja vas. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožica, sin Franci, hčerka Zdenka, mama, oče, sestra in bratje ter drugo sorodstvo Cik-cak (Lj) - 19.30 tV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 J. Pristley: Nevarni ovinek - sovjetska RADIO BREŽICE ČETRTEK - 14. avgusta: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, 2^ vas smo si ogledali, Poročila, Nove plošče RTB - 16.15 - 16.30 -Aktualnost tedna - 16.30 - 17.00 - Obvestila injeklame - 17.00 -18.00 — Glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 16. avgusta: 16.00 -16.20 - Za gram humorja in glasbe - 16.20 - 16.40 ~ Jugoton vam predstavlja - Sobotno kramljanje -17.00 - 17.30 - Kronika - Obvestila in reklame - Pravljica za naše najmlajše - Posnetek iz naše glasbene šole — 17.30 — 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 17. avgusta: 10.30 - 12.00 - Napoved programa -Uvodnik - Domače zanimivosti -Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis: Jutranjka TOZD Orlica Brežice praznuje -Obvestila in reklame - Spored naših kinematografov 12.00 - 15.00 — Naši občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 19. avgusta: 16.00 -16.20 - Napoved programa - Iz produkcije RTV Ljuoljana — Poročila 16.20 - 16.45 - Iz naše matične knjižnice - Obvestila in reklame - Spored brežiškega kinematografa 16.45 - 17.00 - Iz zakladnice lahke glasbe radio sevnica Nedelja, 17. avgusta 1975 -10.30 reklame, oglasi in obvestila -11.00 otrokov prosti čas - 11.20 po domače - 11.40 naš razgovor (TLK Krmelj) - 1 2.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa Sreda, 20. avgusta 1975 — 16.00 poročila - 16.10'reklame, oglasi in obvestila — 16.30 po domače — 16.45 poklic naš vsakdanji (pohištveni mizar) - 17.05 disko klub brez imena — 17.35 predstavljamo vam ... (Ajdovski gradeč v Vranju) - 18.00 zaključek programa Sobota, 23. av^sta 1975 - 16.00 sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) - lo.l5 pcrt minut m... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila 16.35 EPP 11. del — 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved programa za nedeljo TV nadaljevanka (Lj) - 21.15 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.25 Pogovor o gospodarski stabilizaciji (Lj) -21.55 Iz koncertnih dvoran: Mauri-ce Ravel (Lj) - 22.35 TV dnevnik (Lj) - PETEK, 15. AVGUSTA: 18.00 Obzornik 18,10 Morda vas zamma: Partizanski taborniški odred Bičko-va skala (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) -18.45 Tuja folklora: Grčija, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.3(3 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 V trdi noči - celovečerni film (Lj) - 21.40 625 (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 16. AVGUSTA: Športno popoldne - nogomet — 625 -Obzornik - Mozaik - Janošik -poljska barvna nadaljevanka (Lj) -19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cik-cak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega drag^a moža, očeta in starca očeta PETRA STAREŠINICA iz Žuničev 19 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sovaščanom in prijateljem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, ga pospremili na nj^ovi zadnji poti, darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju VIATOR TOZD Bela krajina Črnomelj, Gasilskemu društvu Žuniči, Francu Starešiniču za ganljive poslovihie besede, župniku za opravljeni obred, ter vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči; žena Magdalena, sin Mihael, snaha Biseika in vnuk Mario ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi našega ljubljenega sina IVA AVSCA iz Malega Slatnika se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem, sošolcem in njegovim vzgojiteljem ter mladincem za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala vsem sosedom in zdravniškemu osebju bolnice Novo mesto, ki so se trudili, da bi ga obudili k življenju, za nesebično pomoč. Iskrena zahvala tudi duhovniku za tolažUne besede in lep obred. Vsem pa, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat prisrčna hvala. Neutolažljivi: mama, oče, sestrici Marjanca in Darinka ter drugo sorodstvo labod labod labod labod fs.fin2gar 6 nummiH Nato je šla hitro na dvorišče, sedla na 'O prejj drvarnico in stisnila glavo med dlani tiho raztogotila do solz. Niti opazila ni, da je zdanilo, in tudi slišala ni, kako so že tu in zakrulile podne dveri, ki so jih odpirali ^^Podarji ali pa dekle. Tudi pri Maticu so se Prle vežne duri in Lojza se je začudila, ko je j Pedala Jero sključeno na tnalu. t jlj'era!" jo je poklicala. ' J® dvignila glavo in rekla: '^tal ^ praviš? " Z rokami si je brisala oči in ^T^i jokaš? " je omenila Lojza. pojdem," je začela Jera, ki je, dasi na-vse slišala, kar je bilo njej prav. L »Ne bodi čudna, Jera, in ne ženi si vsega tako ; Potrpi, le j jo." la potrpim. Samo tega, kar sem sedajle vide-; '"^^bom." W "eki? Strahove, ka-li? " seje Lojza jiri-nasmehnila. več ko strahove. Veš, da sem šla za njim, Je odpeljal gepelj, in sem se skrila." to je grdo," se je razbudila Lojza. v^^podaria takole zdezovati! To je že natolce-"j« in greh!" ^3 (1360) - 14. avgusta 1975 ,,Greh, aha, greh! Ko je pa ona tam govorila z njim skozi okno taka, razmahedrana, kakor po štena ženska z moškim ne govori nikoli — to pa ni greh. In kako jo je gledal! To je prešuš-štvovanje in pri takih jaz ne bom služila. Ko se mu je izmuznila, lisica, in ga zvodila za nos, sem bila jaz dobra. ,Le ostani, Jera, Jerica, vidiš, Lojza je bolehna, nič ne hodi proč,' me je pre-prosil in sem res ostala do danes in mu nisem bila v spotiko nikoli in sem delala za dve in se šc zmenila nisem, ko so vsi rekli: ,Jero naj vzame, saj je ne dobi boljše; če nima dote na kupu, ima pa roke za dve' - o — roke in tudi sicer sem za tolikanj že kakor ta Franca, kozjebrda, prešuštna. Jaz grem." Jera je odločno zamahnila z rokami, stisnjenimi v pesti, da sta se' na hrbtu skoro srečali. Lojza je pa stopila do nje in jo umirila bolj z znamenji kakor z besedo. Za roko jo je prijela in odvedla v hišo. „Ne pojdeš, Jera, ko te jaz ne pustim. Le pomisli: če bi seduj šla po enajstih letih, kaj bi rekli ljudje? Samo s tem, če zdajle ^eš, sredi leta, ob najvčjem delu, obrečeš našo hišo." ,,Ne, vaše ne bom. O njej pa povem vsakemu. Drugega ne zsluži taka nastava." „Jera!" Lojza je dvignila prst, oči so ji žarele in vse čelo se ji je prepreglo z gubicami. „Jera, ali nimaš vesti? Kradla bi, dobro ime bi vzela nedolžni! Jera, Jera!" „Ni nedolžna!" „Je in ti natolcuješ!" Jera je gledala v tla in si začela zapenjati nedrjak. Nato je odšla v kamro, od koder se je vrnila mrka na delo. Lojza je kurila na ognjišču in gledala zamišljeno v plamene, dokler ni polglasno izrekla: Slutila sem Jero in nisem verjela. Danes se mi je pa razodela." Ko je vzšlo sonce, je bila pri Jančarju vsa družina okrog Franceta. Gepelj je bil postavljen, France ga je samolež pognal praznega. Zobje so natančno ubirali, prazna mlatilnica je gladko tekla. „Tlic, hi-jo-hi," je koracljal Janezek v srajčki za Maticeni. France ga je dvignil in posadil na debelo oje in zavrtil še enkrat, da se je deček peljal naokrog. Tedaj je nastala zavist med otroki in na oje so morali vsi, razen Ferjana in Micke, nastarejšili dveh. Franca je stala in gledala. Ko so se otroci pripeljali naokrog, jim je velela: ,,Dosti! Le na tla!" „Še, še, stric, še, še!" so vsi kar hkrati prosili in bingljali z bosimi nogami na ojesu ter se branili na tla. „No, marna, pa pusti še enkrat," je prosil France za otroke. ,,Naj bo," je rekla Franca in srce se ji je smejalo, ko je slišala otroški krik in - hijaliot - pa gledala v oje napreženega .strica'. „Tako! Sedaj je dosti!" je rekel France. Otroci so pa prosili: „Še, še! Hijoho!" „Ubogati!" se je zresnil Matic in gledal izpod čela. ,,Mamo moramo vsi ubogati; še jaz, ki sem že velik." France je pogledal Franco, ki se mu je nasmehnila. Otroci so zlezli z ojesa. „Torej, križ božji, kar začnimo. Ječmen, jeli? " Franca je potrdila in potegnili so voz h kozolcu ter pričeli nalagati. Medtem so prišh dninarji: tri dekleta in bajtar Luka. „Ho," se je čudil France, kije visel v kozolcu za lato. „Kaj nas je! Kot toporišč! Ce se popri-memo, bo drevi kozolec do malega prazen.*' Franci, ki je na vozu zde vala snopje, se je samo smejalo. Ko je Matic natezal vrv okrog žrdi, daje pokalo, ga je občudovala. In ko je iztegnil roke, da ji je pomagal z visokega voza, je zardela kakor mlada deklica in naglo odšla v kuhinjo. France se je pa takisto zmedel in izpregovoril prve besede dninarjem, ko jih je razpostavljal, tako tjavdan, da ga ni nihče razumel, kaj bi rad. Ponovil je še enkrat: „Manca, ti tukaj podajaj snope, otroci jih bodo reševali, Johana, ti boš devala v mlatilnico, saj si že pri nas večkrat, Luka, ti veži otepe in jaz bom drugo, kjer bo treba." Zapregli so živino. Drrr--je zapela mlatilnica in začela požirati suho klasje. Roke delavcev, ki so doslej stali, poslušali Franceta in se pogovarjali, so se zganUe. France je hodil okrog njih, prijel in pomagal sam tamkaj, kjer je videl, da kdo komaj zmaguje, zavpil z glasom, ki je premagal ropot in šum mlatilnice: ,Le poženi, Ferjan!' ,Otroci, naglo snope!' ,Manca, pazi na prste!' S poda se je kadil prah, dninarjem je tekel, pot po ličili, ženskam so se na lase, kolikor jih je gledalo izpod rut, nasedale tanke pleve, da so bile vse, kakor bi nenadoma osivele. Gospodinja Jančarica je prišla pred pod in vprašala Matica: „Kaj naj jaz? " „Nič, Franca, ti nič," je hitel mimogrede Matic in zmetaval z vilami slamo. Vse dopoldne so prenehali toliko, da so pre-pregli in nekaj prigriznili. Kozolec se je praznil, nihče ni zinil besede, ker^ni utegnil. Ko je Franca poklicala južinat, so se vsi oddahnili. France je izpregel voli, delavci so si otepali prah in brisali znoj, ki jim je z umazanimi curki pisal lica. ,4'resnelo si nas gnal. Matic," je rekel bajtar Luka, ko so sedli okrog mize pod hruško. „Jaz? Jaz že ne! Delo žene, delo!" seje smejal France in pomežiknil Franci, ki je postavila skledo na mizo. Franca ni hotela videti njegovega hudomušnega mežikanja, s katerim ji je hotel dopovedati: „Vidiš, če sem jaz zraven, se takole dela." Potegnila je z Lukom: „To je res, Luka. France misli, da so vsi ljudje železni, ko.t je sam. Preveč jih ženeš!" DOLENJSKI LIST 19 r Duhovni mecen kolonije Ime prof. Andreja Pavlov-ca, ravnatelja škofjeloškega muzeja, na Dolenjskem ni neznano. Razstave, ki so se vrstile . v Kostanjevici, Krškem, Trebnjem, Novem mestu in drugih krajih, bi bile brez njegove uvodne razlage, ki smo jo slišali na otvoritvah ali prebrali v katalogih, manj zanimive in dojemljive. S preprosto, zato pa nič manj strokovno besedo je znal kot recenzent vselej vzpostaviti umljiv dialog med razstavljenimi deli in gledalci Z njegovo besedo v roki ali v spominu se obiskovalec na razstavi ni mogel '„izgubiti". Kv je govorilo zanj, ko so izbirali komisarje za prve slikarske kolonije na Slovenskem - od prve v Izlakah do tradicionalnih škofjeloških. Idejo o kolonijah, ki jo je v Slovenijo prinesel Marjan Dovjak, takoj pa podprl Ive Šubic, je sprejel z obema rokama. Takoj je spoznal, da bo v koloniji možno uresničiti, kar je z neizmerno ljubeznijo gojil vse do svoje smrti pred šestnajstimi leti že njegov oče, akademski slikar France Pavlovec, od umetnostnih zgodovinarjev in kritike označen kot mojster barvno prefinjene krajine. Menil je, da bi lahko krajina spet dobila nekdanjo veljavo, delo v koloniji pa naj bi izbezalo na svetlo slikarje, ki so bili, čeprav nagnjeni h krajinarstvu, malce preveč zaverovani in zaprti v ateljeje. Rezultati prvih kolonij so prof. Pavlovca prepričali, da velja začeto nadaljevati. Ko je vzniknila želja, naj bi eno takih kolonij osnovali na Dolenjskem, je takoj privolil, da so ga izbrali za komisarja. Morda je to storil tudi zategadelj, ker se v njem pretaka kri dolenjske matere. (Njegova mati je bila Gorče-va iz Šentjerneja.) Privolil je vsako leto in tako letos že petič preživel deset dni, kolikor traja Dolenjska slikarska- kolonija, s slikarji v osrčju Dolenjske. Brez pridržka smemo reči, da je njegovo ime s to kolonijo povezano vsaj tako trdno in neločljivo kakor dobrohotnost Novoteksa, ki Dolenjsko slikarsko kolonijo omogoča z denamihti prispevki že od njene ustanovitve. Če pravimo, da je prof. Pavlovec komisar, povemo s tem vse in ničesar. Sam pravi, da se mora v tej vlogi zaplesti v toliko drobnih in večjih opravil, da se včasih ne vidi iz kože. „Skrbi in dela je ogromno, zaobseči je treba vse - od tega, kako in katere ljudi zbrati za kolonijo, do same razstave. Človek mora vnaprej vedeti, kaj bo nastalo." Komisarstvo mu je čedalje bolj v breme, ker mu vzame preveč časa. Za kolonijo si mora vzeti dopust in vse to uskladiti z roki „Najbrž bi kazalo razmisliti, da bi v naslednjih kolonijah moje delo opravljal domač človek, se pravi Novomeščan. Mimogrede bi, brez večjega napora in potrate časa, uredil mnoge zadeve, zavoljo katerih moram jaz nalašč priti iz Škofje Loke." In kaj smemo pričakovati od letošnje kolonije? „Glede na motiviko - tema je bila ,^ovo mesto in njegovi prebivalci" - in sodelujoče umetnike pričakujem razstavo, ki bo bolj umirjena, morda bi lahko rekel tudi bolj ubrana, od dosedanjih." Prihodnje leto naj bi bil osnovni motiv za udeležence kolonije spet Novo mesto. „Dolenjska z Novim mestom je likovno zares neizčrpna." IVAN ZORAN i WKGW±~ it—"i m i i i mmm m biiii— —mi i i ' Vinograd brez listja. Kot da ne bi bilo poletje, temveč pozna jesen ali zima! Usodni strup iz zelenkaste steklenice Le pol litra deherbana je zadoščalo, da Je bilo na Pleterski gori pri Šentjerneju požganih 56 arov lepega, mladeS* vinograda — Nehote tudi drag opomin tistim kmetom, ki še podcenjujejo pomen strokovnih navodil Petek je menda res slab začetek. Tisti dan je bil petek, 27. junija, pa še pozno popoldne. S škropljenjem se je mudilo in na^ca je pripomo^a, ^ je bil vinograd >hnka Štembergerja iz Šentjerneja poškropljen z deherbanom, močnim strupom zoper plevel v žitih -in v nekaj naslednjih tednih uničen. Škode je za 20 do 25 starih milijonov, če upoštevamo izgubljene letine. Previdnosti ni nikob preveč. Sem ter je že slišati, da je kak neuk ali povrkn človek, ki sc je požvižgal na navodila, s herbicidom ali kakim drugim pripravkom posmodil tudi kulturno rastlino, toda primer, kakršen se je zgodil Stembergerje-vim, je v resnici lahko ojx>min vsem. Zakaj kemija ne pozna sale. K sreči nesreče Vinko Stember-ger ne jemlje z najbolj tragične plati. Kaj pa bi mu sicer to pomagak)! Ko smo ga za trenutek zmotili pri delu v vinogradu, je takole opisal nesrečen slučaj: „Tistega petka popoldne smo vinograd škropili že petič v tem letu. Delo je opravljal sin Vinko, vendar ne z domačo škropilnico s cevmi, s katero bi verjetno prej opazil, da je nekaj narobe, temveč z atomizerjem, ki smo ga dobili na posodo v Pleterjah. Kot običajno je antracolu. škropivu zoper peronosporo, in cosanu, ki zatira plesen, dodal vlažilec riedel, misleč, da je v steklenici zares tisto, kar piše na njej. STEKLENICA JE 2E BILA • ODPRTA! Toda v zeleni steklcnici, zaprti z bakelitnim zamaškom, za katcr(^ ni mogoče zanesljivo trdit i,, da šc ni bil snet, je bil namesto vlažilca hcr-bicid dcherban A, pripravek za zatiranje plevela v žitu. Po pomoti nam je sosed nehote vrnil v steklcnici deherban namesto vlažilca, ne da bi kdo ^pravil varljiv napis na steklcnici. Tako se je zgodilo, da je komaj pol litra herbicida uničilo 56 arov vinograda in šc več bi ga, če nc bi škropljenja prekinil mrak." Žalostna je podoba uničenega vinograda, vinogradniku se mora trgati srce, četudi na zunaj tega noče pokazati. Namesto košate Portugalke v sedmem letu rasti in sort za pridelovanja cvička v četrtem letu starosti, štrlijo zdaj v nebo posušeni trsi, ki čakajo le še na scki- VIniškI sprehod skozi zgodovino Razstava starih predmetov — teh je več kot 250 — bo odprta do 1. septembra ro. Vinograd bo treba narediti nanovo. Dela bo prav toliko kot ob prvi Življenje „vredno" enega iuko vtikača Aleksander Mrgole iz Telč 13 ne bo več mešal malte na tastovem mešalcu. V petek, nekako med 13. in 14. uro, je obležal ob njem. Ko smo za strokovno mnenje o vzrokih nesreče vprašali varnostnega inženirja pri Elektru v Krškem Alojza Cerja ka, ta ni mogel skrivati jeze ob tolikšnem podcenjevanju nevarnosti elektrike. „Ljudje več ne potrebujejo električarjev, zakaj vse znajo že sami" je komentiral to nesrečo. Kar preveč pogosto skuša namreč marsikdo biti „mojster" v svoji hiši, posebno, kadar gre za razne stroje, ki potrebujejo priključke (kable). Natikajo vse mogoče vtičnice, tako da že kar praviloma izostaja zaščita. Karli-čev mešalec (Sigmat Brestanica) ima sicer tro-žični kabel, vendar so ga priključili kar na navadno ^vtičnico! ^ PRETRESLJIV POGREB V ponedeljek popoldne so se na telškem pokopališču poslovili od tragično preminulega Aleksandra Mrgoleta, ki gaje minuli petek ubila elektrika zaradi nestrokovno priključenega mešalca. Pokojnik je bil prizadeven gasilec PCD Telce, dolgoleten strojnik in od predzadnje nedelje tudi novi društveni prapro-ščak. Presunljivo je, da je na proslavi ob 20-letnici društva, ob sprejemanju prapora dejal: „Le komu bo prvi služil!" Spet pet medvedov Na območju petih lovskih družin v ribniški občini bo v tem lovskem letu predvidoma odstrcljenih 5 medvedov, 77 glav ielenjadi, 258 srnjadi, 15 divjih prasčev, 75 jerebov, 4 gamsi in 205 zajcev. Lanski načrt odstrela je bil v glavnem izpolnjen, saj je bil odstreljen le en medved manj, medtem ko je bil načrt odstrela jelenjadi in srnjadi dosežen. Delegati so na zadnji seji občinske skupščine zahtevali večji odstrel medvedov, predvsem na območju lovske družine Ribnica. Vendar je bil kljub temu sprejet predlagani plan, ki ga je že prej osvojila komisija za lov in ribolov pu tudi vse lovske družine. Upravičene pripombe bodo upoštevali pri sprejemanju načrta odstrela za prihodnje lovsko leto. Kdor ljubi sprehode v zgodovino naših prednikov, se naj te dni zapelje na Vinico. V osnovni šoli sta pripravila šola in viniško prosvetno društvo izredno mikavno razstavo starin, predmetov, Id so jih pred 300 in več leti za domačo uporabo izdelali kmetje sami ali obrtniki. In v vseh razstavljenih predmetih - teh je več kot 250 - je nekaj posebnega, nekaj, kar prisili obiskovalca, da obstoji pred njimi in si zaželi, da bi jih imel doma za poživitev in okras sodobnega stanovanja. Težko bi ocenil kateri del razstave je zanimivejši; ali tisti v telovadnici, kjer med številnimi predmeti kraljujeta več kot 300 let star čoln 'in železno okorno kolo, katerega je napravil spreten belokranjski „iznajditelj", ali prikaz lončarij. Ta je prav gotovo dokaz, da je imel belokranjski človek svoje dni veliko nadarjenosti za to obrtniško zvrst. Razstavljene lončenine se odlikujejo po trajnosti, obiskovalcu pa ne more uiti lepota oblik in okrasja z uporabnostjo. Te majhne, a mogočne posode - do nedavna so ležale zavržene po vaških hišah - za marsikaterega obiskovalca predstavljajo zanimive umetniške stvaritve, narejene z estetsko tenkočut-nostjo preprostega kmeta. In kdo je razstavo pripravil? Na črnomaljski kulturni skupnosti so poudarili: ravnatelj viniške šole Anton Troha in predsednik prosvetnega društva Mirko Bartolj. Ko sem obiskal šolo, je Troha povedal; ,,Za raz- stavo so najbolj zaslužni učenci. Neumorno so zbirali in prinašali predmete in nas o težjih obveščali. Na razstavi — vsak dan si jo ogleda veliko tujcev in domačinov — so vsi predmeti očiščeni m zaščiteni. j pg^ELJ Na sliki; „viniški" plug, ki so mu organizatoiji prisodili več kot 250 let. Prav gotovo je med najbolj zanimivimi razstavnimi predmeti. PODRL DVA PEŠCA IN POBEGNIL Crnonutljčan Jože 2agar je v ponedeljek. 4. avgusta popoldne, peljal 7 osebnim aviomobilom s prikolico od Črnomlja proti Melliki. Pri Vra-novičih je dohitel pešia Jožeta in Kristino Petrovič i? Vranovičev. ki sta druf za drugiin hodila oh desnem robu ceste. ?.agar je oba |H)drl, nato pil ocipoljul naprej. Miličniki so pa pnjeli v Metliki. Jo^e Petrovič (74 let) jo bil luulo poškodovan, odpeljali so ea v bolnišnico. .Sumijo, da je Jože Žagar vozil pod vplivom alkohola. obnovi, če ne še več. „Tudi to bomo naredili, tako kot smo svoj čas obnovili pogorelo poslopje," pravi optimistično Vinko. „Rrihodnji teden bomo začeli sekati. Ni druge pomoči. Ko so dva dni po škropljenju prišli ljudje povedat, da je z našim vinogradom nekaj narobe, da je čudno uvel, smo še mislili, da se bo dalo kaj rešiti. Vprašali smo v žalski hmeljarski inštitut inž. Kačevo. Svetovala je takojšnje močno gnojenje z dušikom, ki da bo morda kaj pomagalo. Storili smo to, toda vinograda ni bilo več mogoče rešiti. Začuda: enoletne sadike so ostale žive in jih verjetno ne bo treba zamenjati. Zanimiva izkušnja je tudi, da deherban ni čisto nič škodoval sadnemu drevju, čeprav je bilo poškropljeno z enako koncentracijo. Trta je nadvse občutljiva, Brusniški šolarji izsledili lisičino — Ujetih 9 lisičk zlasti žametna črnina je takoj klo'*' In kako naprej? Vinko ger, ki ima skupaj 9 hektarov Ije, od t(^ 1,30 hektarja vino^"^ povečini na terasah in sodobni ^ i ji na žicah, se bo v delo nanovo. Namesto obdane tetine mu je usodna zniot^^ katero ne krivi nikogar, nove stroške. Občinski knirfiJ|2 sklad mu je resda obljubil miljona starih dinarjev posojila,^®^ to bo komaj za stroške Drugo bo moral trpeti sam. Se go dobre volje in optimiztna treba, da bo spet čez nekaj let kot je bilo še 27. junija letos, bila pogubna tekočina še v zeleni* sti steldenici, na kateri je napa'' pisalo; Riedel. _.ij MARJAN LEGA"^ Prelisičene zvitorepke] V gozdovih okoli Brusnic imajo lisice rade svoje brloge in pogosto se zgodi, da se s kokošjo mastijo v lisičini, namesto da bi jo imeli domači za nedeljsko kosilo. Zato živijo kokoši v stalni nevarnosti pred lisicami. Zlasti ti.sta, ki je imela lisičino v gozdu tik nad vasjo, je bila zvita; nikakor- ji niso mogli do živega in pravijo, da je odnesla kakih 30 ko- Vaški otroci so sklenili, da jo bodo izsledili. Jožko Derganc, učenec 5. razreda brusniške osemletke, in šc nekaj njegovih prijateljev so šli po lisičji sledi, pot pa jim je kazalo tudi kurje perje. Ko so našli brl(^, so poklicali Medletovega strica. Ta je Sel po psa Lumpija in ga spustu brlog. In pes je privlekel ven ose^ | mladih lisic. ^ j „Kake tri mesece so bile stare ,, bi kmalu same začele hoditi na 1° ' pravijo brusniški otroci. Nato brlog razdejali in ujeli še deveto sičko. Stara pa jo je še pravi časr pihala. j „Hudoklinov Brane je LumpJ jemal lisičke in jih dajal nam "V-kom. Mene je ena tako ugriznila, mi je v roki ostal njen zob," se r hvali Jožko. :e Čeprav so udomačene lisice W boljši čuvaji kot psi, tega v Brus . cah ni hotel nihče pieveriti. lisici, taki ali drugačni, je kok°s vedno najljubša jed ... ► 'V,- , - * ■ . r • '* --- ' ■' " J nji Kar devet mladih lisic je pes Lumpi izvlekel iz lisičine v gozdu ^ Brusnicami. Fantje so jih navezali na vrvice kot mlade psičke ii^ slikali za spomin. (Foto; J. Hudoklin) J * Pes streljal na lovca Ranil ga je v roko in prsi Nenavadna ne.sreča se je pripetila 6. avgusta ob 19.20 uri v (ilažuti v ribniški občini, ko je pes sprožil puško in ranil lovskega čuvaja Mirka l-fankoviča iz Jelenovega žleba, starega 37 let. Mirko I rankovič in gozdarski inženir Rudi Oražem iz Dolenje vasi sta šla v sredo 6. avgusta na lov v lovišče Združenega KG P Kočevje. Na nekega srnjiika sta streljala oba, vendar ga nista ,.|x)ložilu na dlako", kot pravijo lovci, ampak le obstrelila, za^o jima je ranjena žival pobunila-Brez lovskima p.sa ranjenega srnjaka ne bi dobila, zato sta se odpeljala poni vGlažuto. Lovski čuvaj Mirko Frankovič je -šel avta po psa, na sedežu pa j*-' pustil nabito pu.ško. Ko je pes skočil v avto, se je puška syoi»" la in krogla je zadela Mirka rtaO' koviča v zapestje ter prsni ko>-.Sreča v nesreči jc, da rane nisO nevarne. J. P- i iw i)#? I -V /iTiii« Vinko Štembeiger: „Taka je ta zelenka. Za pomoto ne krivi® nikogar____"