VII. štajerska deželna učiteljska skupščina v Gradcu. (Dalje.) Zborovanje sekcij se je potem vršilo vzgoraj omenjenih prostorih. Prva sekcija je imela predsednika Gassareka in je od 6. do 8. ure zvečer pretresovala 22 predlogov. Druga sekcija je imela predsednika Horvateka in je razpravljala o 54 predlogih, Stalni konferenčni odbor je imel svojo drugo sejo dne 11. avgusta od 8. do 9. ure zjutraj, baveč se z gradivom, ki je bilo prerešetano v omenjenih sekcijah. Tretje glavno zborovanje se je pričelo po 9. uri dopoldne dne 11. avgusta. Po verifikovanju zapisnika .o II. glav. zboru omeni predsednik g. P. Končnik, da po § 12. ukaz za dež. učit. skupščino ni naloga skupščine sklepanje (odgovor Gassareku). Po odhodu predsednika predseduje dr. Fretten s attel ter se otvori diskusija o govoru prof. Veselyja. Delegat pl. Calisto priznava, da so nazori podavatelja velike važnosti, graja pa, da se v moderni pouk risanja hoče vtihotapiti neka neodkritosrčnost. Nova metoda ima mnogo vrlin, da bi pri zmernih zahtevah lahko ostala pri goli resnici. Potem prečita neko tiskano poročilo »Tagesposte« o novi metodi, kjer se na vprav smešen način pretirava hvala modernega risanja, kakor bi bili mali paglavci že sami umetniki. Tudi mu ne ugaja sedanji način razstav risb, ker se kažejo samo najboljša dela, s čimer se obiskovalci le vodijo k zmotam, ker se potem poizkusi v praksi navadno izjalovijo. Zato bi morala biti razstavljena vsa dela in tudi najslabša. Končno opozarja na izdelano učbo sekcije graškega učit. društva in stavi predlog: VII. štajer. deželna učit. skupščina prosi visoki štaj. deželni šolski svet za uvedbo modernega pouka v risanju, 1.) da se odstranijo vse ovire za uvedbo nove risarske metode, ki so: neenaka izobrazba učiteljstva z ozirom na novo risanje, preveliko število učencev v razredih, pomanjkanje primernih soban za risanje in modelovanje in nedostatek potrebnih učil; 2.) da se določi tak učni načrt, sodržujoč le one zahteve, katerim lahko ustrezajo vsi učitelji in večina učencev na podlagi one učbe, ki jo je sestavila 3. sekcija graŠkega učit. društva. Za izobrazbo učiteljev v risanju naj se uvedejo posebni kurzi.*) Govor prof. Veselyja naj se natisne. Dr. Frettensattel pove svoja opazovanja, ki jih je dobil o priliki nadzorovanja, omeni, da se je dotični slavospev »Tagesposte« nanašal na neko angleško šolo ter pristavi, da se po pojasnilu od strani g. dež. šol. nadzornika Končnika ne misli sestaviti definitivni učni načrt. Smoter predavanja je bil le-ta, da se učiteljstvo začne zanimati za moderno risanje ter se po možnosti samo dalje izobrazuje. Deleg. Wernbacher pogreša v razstavi risb iz Tadnice, na kar pravi dr. Frettensattel, da je to še bolje, zakaj na vadnici so povsem druge razmere nego na ljudskih šolah. Deleg. Lichtenwallner pogreša določno izražen smoter, ravnatelj F e 11 n e r pa predlaga, naj se risbe C a1 i s t a razstavijo; temu doda B i s c h o f b e r g e r, da se naj risbe Calista razstavijo v učiteljišču, in sicer metodično urejene od nižje stopnje do višje. V končni besedi pravi prof. Vesely, da je zaradi pomanjkanja prostora nemogoče razstaviti vseh risb (tudi slabih); v novi metodi delamo šele poizkuse, in takšni morajo biti tudi učni načrti. Zato predlaga: Novametoda risanjanajsev ljudski šoli uvede polagoma razmeram primerno. Vsi predlogi se enoglasno sprejmejo. Govor prof. Veselyja in učni načrt za risanje od Calista se natisnejo. O biološki metodi prirodopisnega pouka govori delegat Supper (iz Irdninga). V I. delu podavanja govori vobče o bioloŠki metodi, kar se lahko čita v knjižici: Scbmeil — Reformbestrebungen auf dem Gebiete des natur- *) Meseca septembra vodi tak kurz učitelj Schmorantzer v Celju. geschichtlichen Unterrichtes. V 2. delu omenja biološke opazke o veverici, o ježu, netopirju, o branilih živali in o rastlinah.*) Predsednik g. Končnik zahvali govornika. Deleg. Bischofberger želi, da bi se v novib čitankah prirodopisni sestavki bolj ozirali na biologijo. V 5. štaj. dež. učit. skupščini (pred 15 leti) je bil izvoljen odbor za sestavo čitank, o tem odboru pa se nič ne ve. — Deleg. Wernbacher omeni neko novo čitanko, ki je že po biološki metodi sestavljena ter se omejuje ves verbalizem, dalje zahteva, da naj izborne slike spremljajo učenca ves čas pouka. Deleg. Fellner odgovarja, da je odbor za izdelovanje čitank bil svoj čas sklican ter je svoje delo dokončal; ne ve pa, kaj je iz istega postalo. Sedanje čitanke so slabe. Podrobne učne načrte sta izdelala Lipp in Eidam. V prirodopisnem pouku morajo učenci živali in rastline sami opazovati, ne pa modele ali pa slike. V šolski sobi naj se pokaže razvoj metulja iz jajca naprej, rastlinski razvoj pa iz semena. On je tudi proti izletom s številnimi razredi. Ako je na izletu le 4—10 učencev, potem je lahko koristen pouk, pri večjem >tevilu je ves pouk nemogoč. Deleg. Monschein opozarja na učila, katera je razstavil »I. avstrijski laboratorij za biologijo in projekcijo« ter jih toplo priporoča. Poročevalec Supper stavi sledeča predloga: 1.) V ljudskih in meščanskih šolah naj stopi, kolikor se ni že zdaj zgodilo, namesto opisovalnega prirodopisnega pouka po bioloških načelih zasnovan pouk. Pri tem se je izogibati enostranskemu poudarjanju biologije. Temveč sistematika, morfologija in biologija se imajo smatrati kot skupaj spadajoče. 2.) Pri bodoči preosnovi učnih načrtov naj se na omenjeno zahtevo ozira. V čitanke naj se sprejmejo primerna berila. Predloga se sprejmeta. Deleg. Gassarek odgovarja na opazko predsednika zaradi sklepanja skupščine ter zahvali Suppera, da je stavil predloge. Predsednik g. P. K o n č n i k prečita zahvalo c e s a rjevo, HartlovoinClaryjevo. Predlogi. Deleg. Gassarek kot predsednik 1. sekcije je poudarjal, da je deželna učit. skupščina kraj, kjer povejo zastopniki vsega učiteljstva vsedeželekot strokovnjaki svoja mnenja v korist šolstva, čeprav se v drugih strokah vedno tako godi, le pri nas ne. Mnogokrat se učiteljem brez vzroka očita, da zahtevajo pretiranosti. Ko je g. dež. šol. nadzornik Končnik v stalnem konf. odboru izjavil, da bo želje učiteljstva krepko podpiral (ploskanje), ye stalni konf. odbor skleml, omejiti se na najnižjo mero. Stvari, ki še niso dozorele, se ne bodo omenjale. V sekciji določeni poročevalci stavijo sledeče predloge: Del. ravnatelj Trunk: 7. štajerska deželna učiteljska skupščina se izreče, da je treba sedanje učne načrte ljudskih šol v marsikaterem oziru izboljšati. Deželni šolski svet se naprosi, da se učni načrti temeljito predelajo. Vzroki za to *) Čitatelje opozarjamo na znamenito knjigo prof. dra. Otto Schmeil in sicer: Lehrbuch der Zoologie (12. izdaja 1905) in Lehrbuch der Botanik (4. izdaja), Obe knjigi sta jako zanimivo pisani z ozirom na biološke razmere živali in rastlin ker jih lahko vsakemu najtopljeje priporočamo. Zlasti so izborne slike, ki so tudi za ljudske šole izišle v večjem merilu. so: Sedanji učni načrti sodržujejo preveč snovi ter se premalo ozirajo na šole nižje kategorije, zlasti na olajšave šolskega obiskovanja. V nekaterih točkah sodržujejo obžalovanja vredne prezgodnosti, tako z ozirom na slovnico in računski pouk. Na mesto principa snovi mora stopiti princip moči. Zato naj se sestavi normalni učni načrl. Predlog se z odobravanjem sprejme enoglasno. Del. Horvatek predlaga omejitev domačega dela po šolskih otrokih za plačilo. Del. Gassarek zahteva za zanemarjeno otroke ustanovitev rešilnic. Sprejeto. Del. Lux predlaga razširjenje dosedanjih učite!jišč na več letnikov ter ustanovitev novega učiteljišča. Sprejeto. Del. Horvatek predlaga, da se naj skupščina izreče, da so domače naloge pedagoško in higijeniško zlo ter se imajo odpraviti. — Del. Trunk je le za delno omejitev, ravno tako del. Gassarek, kakor je sklenila sekcija. Za zadnje se izreče skupščina. Del. Gassarek predlaga, naj se uvedejo počitnice v mesecih julij in avgust. OlajŠave za šolsko obiskovanje naj trajajo od 1. junija do 1. oktobra. Sprejeto. Del. Gassarek zahteva odstranjenje pogojnih vročinskih počitnic. Sprejeto. Del. S t a n d predlaga, naj se v razredih zniža število učencev. V nerazdeljenem razredu pod 80, v razdeljenem pa jih ne sme biti čez 100. Sprejeto. Del. T o m p 1 a k predlaga, naj se pouk v telovadbi preloži na poletni čas in se za takrat zato ure pomnožijo. Sprejeto. Del. Schreithofer predlaga, naj se za šolska naznanila uvedejo knjižice; ista se izdajejo samo dvakrat v letu, redi se naj pišejo s številkami. Sprejeto. Del. R o b i č predlaga uvedbo normalnih zvezkov. Po pojasnilu g. predsednika, da se to zgodi uradnim potom umakne svoj predlog. Del. F e 1 1 n e r zahteva uvedbo enotnih oblik črk. Sprejeto. Del. Gassarek zahvalii vse poročevalce, zlasti ravnatelja Trunka, ki je s svojim bogatim strokovnim znanjem delo jako olajšal. Predsednik g. P. K o n č n i k po prečitanju imen delegatov opozori na demonstrovanje v I. avstr. laboratoriju za biologijo, deleg. C a 1 i s t o pa na razstavo njegovih risb na učiteljišču. Konec ob polu 1. uri. Stalni konferenčni odbor je sklican na sejo ob 2. uri popoldne, da se posvetuje o predlogih 2. sekcije. Četrto glavno zborovanje se začne ob 3. uri popoldne. (Dalje.)