e--------------------------®
Izhaja 1- in is. vsa--------kega meseca.
Cpna za leto K 6’ —
______za pol leta K 3- —
za četrt leta K 1'60
ž)-------------------------®
—- —________^ Glasilo _—
„Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug“
Cena oolasom: Tristopna petitvrsta: 1 krat 12 vin., 2 krat 10 vin., ----------— 3 krat 8 vin., za večkrat primeren popust.
Ss------------------------------0
Rokopisi se pošiljajo uredništvu „Slov. obrtnika" v Ljubljani, Tržaška cesta 33, naročnina in oglasi pa na-siovć: Engelbert Franchetti v Ljubljani, Jurčičev trg 3-
e>------------------------------&
Št. 5.
V Ljubljani, dne 1. marca 1906.
Leto I.
Protestni shod.
V nedeljo, dne 4. marca 1906 ob V2IO. uri dopoludne se vrši v „Mestnem domu“ v Ljubljani javni protestni shod krojačev, šivilj, čevljarjev ter v to stroko spadajočih pomočnikov iz Ljubljane in okolice. Kot poročevalec bo na shodu v prvi vrsti nastopil gospod F. W e g e 1 - L e c k 1, predsednik zveze nižjeavstrijskih krojaških zadrug ter svetnik dunajske trgovske in obrtne zbornice.
Ta shod je velike važnosti za krojače in obrtnike, zato je potrebno, da natančneje pojasnimo povod temu shodu.
Z izpremenjenim obrtnim redom leta 1883. se je obrtnemu stanu pridobilo precej pravic in obrtniki so se nadejali boljših časov. Toda skoro se je pokazalo, da so v novemu zakonu različne luknje in luknjice, skozi katere se je puščala pot različnim ugodnostim — ne za obrtnike, ampak za nasprotnike teh. Dokaz usposobljenosti se ni strogo zahteval in konfekcijonarji so si celo pridobili pravico jemati mero, oziroma jim je upravno sodišče leta 1888 zagotovilo s posebnim sklepom, da smejo jemati naročila po meri.
Krojaške in čevljarske zadruge in zveze so od tega časa na neštevilnih shodih, po peticijah in deputacijah prosile in zahtevale, naj se ta za omenjene obrtnike nad vse kvarna pravica odpravi. Končno je le prišlo do tega, da je vlada izprevidela, da je obrtni red potreben korenitih pre-memb. Kakor znano, se je ustanovil obrtni odsek, ki je dolgo časa sklepal o izpremembah, ki se imajo izvršiti v obrtnem redu. In obrtni odsek je sklenil za obrtnike še precej ugodne sklepe, zlasti v tem oziru, da trgovci ne smejo sprejemati naročil po meri ter popravil rokodelskih izdelkov, razen ako niso dokazeli usposobljenosti za dotični obrt.
To pa ni dalo miru konfekcijonarjem in koncem novembra lanskega leta so sklicali državni shod konfekcijo-narjev ter protestirali proti sklepom obrtnega odseka. Njih protest je imel vpliv, kajti obrtna predloga se je že izpre-menila in vlada jo hoče državnemu zboru predložiti v taki obliki, da bodo konfekcijonarji z moško in damsko obleko ter čevlji, t. j. oni konfekcijonarji, ki obstoje že zdaj, še vedno imeli pravico sprejemati naročila po meri in popravila.
To je pa ravno tako, kakor bi se ničesar ne storilo za obrtnike. Kajti trajalo bo 30 do 40 let lahko, da izumro sedanji konfekcijonarji, medtem pa nastanejo zopet novi zakoni in drugačne razmere.
Ali ni torej dolžnost zlasti krojačev in čevljarjev, da odločno protestirajo zoper to? Gotovo, in zato so se priredili že po vseh večjih krajih protestni shodi. Tako se je vršil na Dunaju že dvakrat, potem v Linču, v Gradcu in dne 4. t. m. imamo protestni shod v Ljubljani.
Povsod so bili shodi mnogobrojno obiskani, povsod so zavedni obrtniki odločno protestirali proti tako izpreme-njenim sklepom obrtnega odseka. Zato tudi v Ljubljani ne smemo zaostati. Sveta dolžnost vsakega krojača, vsakega čevljarja in tudi pomočnikov teh strok je, da se udeleži shoda. Pa tudi drugi obrtniki so vabljeni; bodimo v vsem solidarni, nastopajmo vedno skupno, saj smo enega stanu in če ena stroka doseže malo več pravic, se morajo vsi obrtniki le veseliti tega. Pridite ne samo ljubljanski obrtniki, ampak pridite tudi z dežele v obilnem številu 1 Pokažite, da ste zavedni obrtniki, pokažite s svojo navzočnostjo, da Vam je veliko na tem, da se Vam ne prikratijo še te bore pravice, ki jih doseže obrtnik po dolgoletni učni in pomočniški dobi. Saj ne zahtevamo nobenih ugodnosti, zahtevamo le nekaj, kar nam gre po vsej pravici.
Kranjski obrtniki se tako malokrat snidemo in če se vendar skliče kak shod, se tega tako malo obrtnikov udeleži, da nas mora biti sram. To je oni naš greh, da se brigamo za vse drugo, le za koristi lastnega stanu ne. Zadnji čas je, da se vzgojimo tudi v tem zmislu in zato 4. t. m. vsi v Ljubljano na naš shod.
Cim več nas bo, tem odločnejše pokažemo svoj upor in tem več bodo zalegli naši ugovori! Tu ne gre za liberalce, ne za klerikalce, dosega naših zahtev je življenskega pomena za našo bodočnost in velike važnosti za obstoj krojačev in čevljarjev. Pridimo vsi na shod in odločno ter dostojno zahtevajmo le to, — kar nam gre! Na svidenje v nedeljo !
Važne odločbe obrtnih sodišč.
XIX.
Ako je imetnik obrta sprejel od pomožnega delavca podano osemdnevno odpoved, ne more več naknadno zahtevati, da se drži pomožni delavec postavnega 14-dnevnega odpovednega roka. (§ 77. o. r.)
Ob sklepanju delovnega razmerja nista glede odpovedi ničesar dogovorila tožnik (krojaški pomočnik) in toženec. Dne 5. junija 1900. 1. je odpovedal tožnik delo na osem dni in toženec je odpoved sprejel z besedami „prav, prav“. Ko pa je po preteku tega roka zahteval tožnik, naj mu izroči delavsko knjižico, je toženec ni hotel dati, češ, da bi bil moral po zakonu odpovedati na 14 dni, ker pa tega ni storil, mora delati še en teden.
Tožnik zahteva plačilo zaostale mezde v znesku 7 K 10 vin. in pa svojo delavsko knjižico.
Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodilo.
Razlogi: Ker se stranki glede odpovednega roka nista dogovorili, bi bilo sicer po § 77. obrtnega reda treba 14-dnevne odpovedi. Ali ker je toženec dne 5. junija podano osemdnevno odpoved sprejel in se ž njo zadovoljil, ga veže ta dogovor in torej ni bil več upravičen, po preteku osmih dni zahtevati od tožnika, naj dela pri njem, da poteče 14 dni. Delovno razmerje je po preteku osemdnevnega odpovednega roka smatrati za končano. Toženca je bilo torej po § 80 lit. c. obrtnega reda obsoditi na izročitev delavske knjižice in pa na plačilo zaostale mezde, s katero je bil, kakor je pripoznal, še na dolgu.
XX.
Odpoved, kakor jo določa § 77. obrtnega reda, ni vezana na določen dan v tednu (soboto ob izplačilu mezde.)
Kovač A. V. je tožil svojega mojstra J. V. na plačilo izgubljene mezde v znesku 36 K, ker ga je dne 25. februarja leta 1901 odpustil brez odpovedi. Toženec je predlagal, da se zavrne tožba, ker je tožniku odpovedal dne 11. februarja na 14 dni in ga po preteku 14-dnevnega postavnega roka odpustil dne 25. februarja.
Tožnik je sicer pripoznal, da mu je mojster 11. februarja odpovedal, vendar pa je trdil, da je odpoved neveljavna, ker se ni podala v soboto ob izplačilu tedenske mezde, ampak v ponedeljek.
Tožba se je zavrnila.
Razlogi: V § 77. o. reda, ki določa postavni odpovedni rok, ni povedano, kateri dan je podati postavno odpoved; odpoved je dopustna vsak dan v tednu, torej je veljavna tudi v ponedeljek podana odpoved. Ker se je toženec držal odpovednega roka, je zahteva tožnikova po določbi § 84 obrtnega reda neutemeljena.
XXI.
Štirinajstdnevnega odpovednega roka nedelje in praznike ne prekinejo; po § 84. o. r. je povrniti le mezdo za delovne dneve odpovednega roka.
Toženo stavbno podjetništvo je sprejelo tožnika v službo za opravljanje talnih del. Delal je v akordu in vsak teden prejel plačilo za dela, odkazana mu med delavnim
tednom. Dne 28. decembra leta 1900 je bil zajedno s petimi drugimi delavci svojega oddelka odpuščen, in sicer po preteku tridnevnega odpovednega roka. V tožbi zahteva povračilo mezde za preostalih 9 dni 14-dnevnega odpovednega roka v znesku 29 K 52 vin.
Toženec ugovarja, da je bil tožnik pri njem v službi kot dninar, ki je izkopaval zemljo, ne pa kot obrtni pomožni delavec.
Ko so se šteli delovni dnevi, je trdil toženec dalje, da božični prazniki in nedelje, ob katerih ne dela in tudi ni plačila, ne morejo prekiniti odpovednega roka.
Polir, ki je bil zaslišan kot priča, izpove, da je tožnik zabrani! podpis, da se bo ravnal po delovnem redu, na kar je on dejal tožniku, da mu mora odpovedati delo; ali je pri tem govoril o 14-dnevni odpovedi ali ne, ne ve več.
Odpoved se je podala 21. decembra 1900. L, ko je tožnik odrekel zahtevani podpis.
Proti tej izpovedi izjavi tožnik, daje polir dejal: „No, ako nočete podpisati, moram vam na 14 dni odpovedati.‘-
Tožniku se je prisodil znesek 19 K 68 v.
Razlogi: Čeprav tožnik kot dninar z dogovorjeno mezdo po členu V. razglasilnega patenta k obrtnemu redu ni imel pravice do 14-dnevne odpovedi, je bi! vendar v pričujočem primeru na temelju s polirjem dogovorjenih pogojev upravičen, terjati vračilo mezde, katero bi si bil v 14 dneh počenši od 21. decembra zaslužil.
Da se je dognalo soglasje glede odpovednega roka, se more sklepati iz tega, ker se je tožnik branil sprejeti krajši nego postavni odpovedni rok, ker je polirja izrecno opozoril na 14-dnevni odpovedni rok in ga tudi zahteval, nadalje pa iz tega, ker je bil za naslednje 3 delovne dni zopet sprejet v delo in za svoje delo tudi plačan.
Ko pa se je štelo 14 dni počenši od 21. decembra
1.	1900., se je moralo vpoštevati, da toženec ob božičnih dneh, ki so bili v odpovednem roku, ni delal in da je dne 28. decembra, t. j. prvi izplačilni dan, ki je sledil odpovedi, en delavni teden že potekel, zategadelj mu je bilo povrniti le mezdo za drugi delavni teden, t. j. za 6 dni. Prisodil se mu je torej znesek 19 K 68 v. (6 X 3 K 28 h).
XXII.
Ako se je v pogodbi dogovorilo, da je pomočnik ob določenem dnevu prost dela, in je pomočnik določeni dan ob dogovorjeni uri odšel, ne da bi bil gospodarja obvestil, se ne more reči, da je neupravičeno popustil delo.
Marker K. W. je imel po dogovoru vsak ponedeljek in petek ob 8. uri zvečer prosto. V ponedeljek dne prvega januarja 1. 1900. 1. se je poslužil svoje pravice, ali nastopni dan ga je toženec odpustil iz službe.
Tožbi na povračilo mezde za čas odpovednega roka in na vračilo nedobljenih napitnin je sodišče ugodilo.
Razlogi: Ako se je tožnik dne 1. januarja leta 1900 zvečer, ne da bi bil obvestil toženega gospodarja, poslužil svoje pravice in odšel iz kavarne, ni neupravičeno popustil dela po § 82. lit. f. obrtnega reda; kajti tožnik je imel po dogovoru vsak ponedeljek in petek prosto in nikdar prej ni obvestil gospodarja o svojem odhodu; torej ni bilo povoda, da bi bil to storil dne 1. januarja 1. 1900., ampak
mogel je celo domnevati, da ni zadržka, če se hoče odstraniti, saj ga žena toženčeva ni ovirala, ko je videla, da odhaja.
Tožnik je bil torej brez vzroka odpuščen, zategadelj mu je bilo pred vsem prisoditi mezdo, ki odpade na 14-dnevni odpovedni rok. V § 84 o. r. navedenim z „dogovorjenim dohodkom" pa je pri markerjih, ki pobirajo denar, poleg mezde vsekakor šteti tudi napitnine, ker je pri uslužbencih te vrste prav iz ozira na napitnine mezda redno manjša. Da je v pričujočem primeru ob določitvi mezde tudi napitnina bila na umu, sledi iz tega, da je mesečna mezda tožnikova znašala le 30 kron, to pa je tako majhen znesek, da bi bil tožnik javaljne le za ta denar opravljal svojo službo. Ker so dohodki kavarne znašali na dan po 80 kron, ni dvoma, da bi si bil tožnik mogel v 14 dneh prislužiti na napitninah vsaj 42 kron; prisodila se mu je torej odškodnina v skupnem znesku 56 kron (42 -|- 14).
Obrtni davek.
(Konec.)
Volilno pravico ima vsak pripadnik davčne družbe, ki uživa politične in državljanske pravice, poleg tega pa tudi inozemci, ki plačujejo občno pridobnino. Za nedoletne ter pod skrbstvom stoječe osebe voli njih zakoniti zastopnik; ženske volijo zase, njim ni potreba zastopnika. Voljen je lahko vsak, ki je dopolnil 24. leto in ki uživa politične in državljanske pravice.
Glede volilnih imenikov, glasovnic ter načina volitve bomo o priliki, ko se bodo vršile volitve v pridobninske komisije podali v listu natančne podatke, da se bo lahko vsakdo vedel ravnati.
VI. Kraj obdačenja, pravna sredstva in drugo.
Načelno določilo našega zakona je, da se občna pri-dobnina predpiše v oni davčni občini, kjer se izvršuje podjetje ali opravilo. Torej utemeljuje stajališče ali obratova-iišče posameznih podjetij ali opravil krajevno davčno dolžnost. Ta princip se najenostavnejše porablja pri takih obrtih, ki imajo stalno obratovališče v eni davčni občini.
Drugače je kajpada, ako ima kako podjetje eno ali več podružnic ali skladišč v raznih davčnih občinah. Za te slučaje velja pravilo, da je občno pridobnino za vsako podjetje posebej predpisati. Izjema velja le tedaj, ako je podružnica z glavnim podjetjem v taki neločljivi zvezi, da se ne more poizvedeti srednja donosnost za vsako obratovališče posebej. V takem slučaju se obe obratovališči skupaj obdačita in se davčni postavek potem porazdeli na vsako posebej. Skupno obdačenje se izvrši redno tedaj, ako leže obratovališča za en in isti obrt v isti davčni občini, dočim se morajo sicer posebej obdačiti.
Pri tej priliki hočemo interesentom dati dober svet. Ako ima n. pr. trgovec v Ljubljani na dveh krajih trgovini, naj o priliki, ko odda pridobninsko izjavo, zahteva pri davčni oblasti, naj se mu davčni postavek, ki mu ga bo pridobninska komisija predpisala za obe trgovini skupaj, porazdeli na vsako posebej. V slučaju namreč, da je predpisan za obe trgovini neporazdeljen davčni postavek, se mu ničesar ne izbriše, ako opusti le eno trgovino, ampak mora ves znesek plačevati do konca priredbine dobe. Ako pa je davčni postavek porazdeljen za vsako trgovino posebej,
tedaj se mu izbriše na trgovino, ki se je odpustila, odpad porazdeljeni znesek v zakonitem roku, t. j. koncem četrtletja, in mu je treba le oni davek plačevati, ki odpade na trgovino, katero še izvršuje.
Pa tudi ako izvršuje v enem in istem prostoru dva obrta, je dobro, da se davčni postavek porazdeli na vsak obrt posebej. Iz prakse navajam zgled, ki najbolj dokazuje praktično vrednost tega sveta.
Neki trgovec v Ljubljani je izvrševal v istem prostoru trgovino in pa trafiko. Za oba obrta je imel predpisan davčni podstavek 120 K. Meseca maja 1002 se je pa preselil s trgovino v drug ljubljanski okraj, dočim je trafiko imel še v starem prostoru. Prosil je pri davčni oblasti, da se mu za prejšnje obratovališče davek odpiše in iznova predpiše za trgovino posebej in za trafiko posebej. V zmislu zakona se pa to ni moglo zgoditi in je moral dotični trgovec plačevati ves davčni postavek 120 K do konca priredbene dobe, t. j. do 1. januarja 1904 za prejšnji prostor, kjer je le trafiko izvrševal, dočim se mu je za trgovino od 1. maja 1902 posebej predpisal nov davek. Če bi bil torej davčni postavek 120 K porazdeljen na trafiko in na trgovino, za vsak obrt posebej, bi od 1. julija 1902 plačeval le oni znesek, ki odpade na trafiko, recimo 6 K, ostali na trgovino odpadli davek bi se mu pa izbrisal. Tako je pa moral za trgovino skoro dve leti plačevati dvojni davek, namreč za novo obratovališče, kjer je trgovino res izvrševal in pa za staro obratovališče, kjer že od 1. maja 1902 ni izvrševal trgovine.
Važnejše določbe o občni pridobnini smo že razpravljali v tem članku, zato omenjamo le določila glede pravnih sredstev zoper občno pridobnino in glede popusta in znižanja tega davka.
Pritoži se lahko zoper davčno obveznost, zoper odmerjeni davčni postavek, zoper izračunjeni davčni znesek (po odbitku ali pribitku porazdelbenih odstotkov), zoper odreko davčnega oproščenja, zoper kraj odmere davka in zoper začetek obdačenja. Zoper davčno obveznost ali zoper odmerjeni davčni postavek se lahko pritoži le v prvem letu priredbene dobe, čeprav se plačilni nalog dobi za vsako leto posebej. Zoper plačilni nalog za leto 1905 se torej v zgoraj označenih dveh slučajih ni mogoče pritožiti.
Priziv se vloži pri oni oblasti, ki je izdala plačilni nalog torej v Ljubljani pri c. kr. davčni administraciji, na deželi pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Predpisani davek se pa mora vkljub temu plačati in če se priziv ugodno reši, se davek, ki se je preveč plačal, vračuni za drugo leto.
Prizivni rok je 30 dni od dneva po vročitvi plačilnega naloga. Prizive je vedno kolekovati in sicer ako je davčni postavek manjši nego 100 K od vsake pole po 30 vinarjev, ako je večji nego 100 K od vsake pole 72 vinarjev. Tudi priloge je kolekovati. Glede prizivov odločuje deželna pridobninska komisija. Zoper odločbe te komisije je dovoljena pritožba na upravno sodišče tekom 60 dni.
Kakor smo že večkrat omenili, se občna pridobnina odmeri za priredbeno dobo dveh let. Izpremembe v obratnih razmerah pridobninskih zavezancev med priredbeno dobo ne vplivajo prav nič na odmerjeni davčni postavek, bodisi da bi se ta zvišal ali znižal. Izjeme nastopijo le v dveh slučajih.
Ako nastanejo v obratu znatne ovire, da se obrat ne more redno vršiti ali da mora celo prenehati, in ako povzroče
take razmere izredne okolnosti, n. pr. smrt ali bolezen imetnika, požar, poveden itd. tedaj se za eno ali več četrtletij davek deloma ali popolnoma odpiše, oziroma popusti, Neko-lekovano prošnjo za popust davka je vložiti pri davčni oblasti prve instance ali pa tudi pri deželnem finančnem oblastvu (na Kranjskem finančno ravnateljstvo v Ljubljani). Poslednje odločuje na podlagi dejanskih razmer, katere so poizvedbe dognale, naj se li davek v posameznih četrtletjih popolnoma ali te deloma popusti. Zoper to odločbo je dovoljen priziv na finančno ministerstvo.
Pri mirujočih (obrti, ki se ne izvršujejo, toda se bodo morda še izvrševali), radiciranih (ako je obrt tesno spojen s kakim poslopjem) in drugih realnih obrtih se na prošnjo davčnega zavezanca zniža davek na najmanjši davčni po-stavek 3 K, na takozvano brezobratno kvoto. O tem smo pa že govorili.
Le v teh dveh slučajih se davek zniža oziroma za nekaj kvartalov odpiše, sicer se pa le pri odmeri občne pridobnine za novo priredbeno dobo ozira na izpremembe, ki so se izvršile v obratnih razmerah prejšnje priredbene dobe.
Pričujoča razprava sicer ni popolna, a vendar so v nji navedena vsa važnejša določila glede občne pridobnine. Ako si interesenti vse to vtisnejo v spomin, bodo dovolj vedeli, kaj jim je storiti v enem ali drugem slučaju, da ne bodo trpeli škode. Za natančneja pojasnila v posameznih slučajih je pa vsakemu na razpolago „Razpredelek za vprašanja in odgovore11 v listu.	Dr. R. Al —n.
Mojstrska bolniška blagajna za Kranjsko.
V prvi številki „Slovenskega obrtnika11 smo priobčili namen bolniške blagajne in zato nam ni treba danes tega ponavljati. Opozarjati pa moramo vse one obrtnike, ki se zanimajo za bolniško blagajno, da ta članek, kakor tudi v omenjeni številki razglašeni poziv še enkrat prečitajo, da dobč natančne informacije.
Z ozirom na to, da je posameznim zadrugam jako težavno sklepati glede obligatoričnega pristopa k blagajni, ker je treba za tak sklep tri četrtine navzočih članov, in z ozirom na to, da načelstvo bolniške blagajne ne more več čakati na imenovane zadružne sklepe, ker je mnogo obrtnikov, ki ne pripadajo k nobeni zadrugi, vendar bi pa radi pristopili k blagajni, se je načelstvo odločilo, da prične s 1. aprilom 1906 bolniška blagajna svoje poslovanje. Vsled tega vabi podpisano načelstvo vse samostojne obrtnike in njih družinske člane na Kranjskem, ki so dopolnili 24. leto svojega življenja in niso prestopili 60. leta k pristopu in sicer naj svoj pristop naznanijo najkasneje do 20. marca. Obenem naj naznanijo tudi rojstvene podatke in razred zavarovanja.
Nato se bode čimprej sklical ustanovni občni zbor in bolniška blagajna bo začela poslovati.
Čim večje število obrtnikov pristopi k blagajni, tem lažje bo vztrajala.
Radi tega apeliramo na vse zavedne obrtnike, ki vedo ceniti potrebo bolniške blagajne, naj čimprej priglase svoj
pristop in naj tudi ostale svoje tovariše vspodbujajo k pristopu.
Vsa nadaljna pojasnila daje radovoljno podpisano načelstvo.
Za načelstvo bolniške blagajne mojstrov deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani
Eng. Franchetti,
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Kako pospešuje država mali obrt.
Trda gre dandanes malemu obrtništvu. Mnogoteri so vzroki njegove stiske, najhujši sovražnik pa mu je nedvomno velikoobratno obrtništvo. Ogromni kapital, uporaba vseh modernih tehničnih naprav, kar najrazvitejše delodelje, popolno izčrpavanje produkcijskih sredstev zlasti omogočujejo velikemu obrtništvu, da more nerazmerno ceneje in hitreje proizvajati nego mali obrtnik. V hudem, posrednem in neposrednem, konkurenčnem boju z velikimi vršbami gre za nohte rokodelstvu, in marsikatera maloobrtna stroka je že šla pozlu, v drugih pa čimdalje huje pritiska veleobrt na malega mojstra. Od dne do dne bolj mu manjša neposredno prodajo konsumentu. Ne majhno število malih obrtnikov dela že danes za tovarne, v mnogih strokah pa so primorani pri njih kupovati poluizdelke, ker se jim ne izplača več, da bi jih izdelovali sami. Včasih je ključar sam izdelal ves ključ, danes mu ga ulije tovarna, ključar ga le opili in prilagodi. Se celo na poprave se že razteza konkurenca velikih vršb. Tako se malemu obrtniku vedno bolj krči delo, zaslužek mu gre na malo, in zatorej že mnogi pretresajo vprašanje, če se more samostojno rokodelstvo, iz-vzemši majhno število strok, sploh trajno vzdržati.
Važen je maloobrtni srednji stan za državo, in naravno je, da se je mnogo ugibalo in se ugiba, kako mu pomagati, umevno je, da se je moral s tem pečati tudi državni zbor. Že pred petnajstimi leti, ob proračunski razpravi v seji dne 10. novembra 1891. L, je državni zbor vzel na razgovor težavni položaj malega obrtništva. Državni poslanec dr. Maks Menger je pri tej priliki opozoril na mnenje odličnih strokovnjakov, da bi bilo precejšnje število malih obrtov moči rešiti, če bi se jim omogočila uporaba modernih tehničnih pripomočkov ; razstave v Frankobrodu, na Dunaju, v Monakovem in v drugih mestih da so pokazale, da je človeški duh malemu obrtu izmislil obilo takih tehničnih pripomočkov, ki bi nekatero malo vršbo mogli poleg velike industrije ohraniti godno za življenje, — ti delovni pripomočki pa da se razširjajo sila polagoma, ker mnogi, tudi izvrstni obrtniki, o njih ne izvedo ničesar, če pa izvedo zanje, dostikrat nimajo sredstev, da bi si jih nabavili, ali pa nimajo zaupanja vanje, kar je lahko umeti: težko se je malemu obrtniku zanesljivo poučiti o vrednosti kakega stroja. Zategadelj je dr. Menger, podpiran po nekaterih drugih poslancih, sprožil takoimenovano akcijo v ohranitev i n o k r e p i t e v o b r t n e g a s r e d n j e g a s t a n u. Te akcije namen naj bi bil, uvesti kakor motorje in stroje tako tudi nove načine izdelovanja, nove delavne metode, potem pa tudi osnovati strokovne tečaje za različne obrtne stroke, zlasti za črevljarje.
Vlada še je s hvalevredno vnemo lotila dela v zmislu dr. Mengerjevega predloga. Že 1. decembra 1891. leta je državni zbor sprejel vladno predlogo, predloženo po trgovinskem ministru markizu Bacquehemu, da naj se vladi za 1. 1892. dovoli 10.000 gl. kredita za pospeševanje malega obrta: 1. marca 1. 1892. pa je bilo v trgovinskem ministrstvu prvo posvetovanje o primerni uporabi tega kredita, in se je kmalu nato že pričelo z akcijo v korist malemu obrtniku. V teku zadnjih let se je ta akcija znamenito razvila, se postavila na široko podlago in se pomnožila z mnogimi novimi pospeševalnimi sredstvi. Državi pa so se pridružile tudi z znatnimi denarnimi žrtvami dežele, trgovske in obrtniške zbornice in drugi obrtnikom prijazni faktorji. Vsega skupaj se je v zadnjem desetletju porabilo nad 7 milijonov kron za malega obrtnika.
Izvrstni uspehi, ki odlikujejo to akcijo, so vzbudili celo v inozemstvu pozornost, priznanje in posnemanje. Na Pruskem, na Bavarskem in v mnogih drugih državah so po avstrijskem vzoru začeli delovati v povzdigo malega obrta.
To akcijo v ohranitev in okrepitev obrtnega srednjega stanu opravljajo tačas tri skupine: tehnično pospeševanje obrta z uvedbo preizkušenih pripomočkov za delo (motorjev. strojev in orodja) in izkušenih načinov maloobrtnega izdelovanja ; gospodarska organizacija obrta s pospeševanjem pridobitnih in gospodarskih zadrug in obrtnega kreditstva; vplivanje na izobrazbo vajencev.
Sredstva, s katerimi izkuša ministrstvo doseči te namene, so naslednja:
1. Strokovna pojasnila, katera daje c. kr. trgovinskega ministrstva urad za pospeševanje obrta (Gevverbeforderungs-dienst) na c. kr. tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju.
(Dalje prihodnjič.)
Naši dopisi.
Iz Novega mesta. Dne 18. februarja t. 1. se je vršil v hotelu Jakaz v Novem mestu shod črevljarjev novomeškega mesta in okolice. Shoda se je udeležilo 13 mojstrov, zadružni instruktor iz Gradca, g. dr. Blodig in načelnik skupne zadruge novomeške, g. Davorin Frančič.
Po pozdravu navzočih je g. dr. Blodig govori! o pomenu in koristi strokovnih zadrug za obrt Omenjal je, da se povsod ustanavljajo take zadruge, ker v vseh deželah kaže izkušnja, da je skupnim zadrugam jako težko, skoraj nemogoče doseči svoje cilje. Potem je govoril o strokovni organizaciji zadrug in priporočal, naj se zedinijo te v strokovne zveze, kakor že obstoje v nekaterih deželah.
Navzoči mojstri so enoglasno sklenili, da se ustanovi strokovna zadruga za črevljarje sodnega okraja novomeškega. Odsotni mojstri se bodo po dopisnicah vprašali, če se strinjajo z nameravano ustanovitvijo.
Potem so se prebrale najvažnejše določbe pravil ljubljanske strokovne zadruge. Dr. Blodig je priporočal, naj se sestavijo pravila nove zadruge po vzoru pravil ljubljanske črev-Ijarske zadruge, toda z nekaterimi izpremembami. Ta predlog je bil enoglasno sprejet.
Za načelnika pripravljalnega odbora so izvolili g. L. Ciglerja, črevljarskega mojstra v Novem mestu, za odbornike Pa gospode D. Stefanovič, F. Pucelj in L. Puš.
Nato so govorili g. Frančič in drugi mojstri, ki so toplo Priporočali obrtnikom, da strogo skupaj drže in da ob vsaki Priložnosti nastopajo za obrtniški stan in za korist rokodelstva. Končno je zadružni instruktor še priporočal, da podpirajo °brtniki tudi svoje časnike. Rekel je, da bi bilo treba, da si Naroči vsak obrtnik edini obrtni časnik v slovenskem jeziku, »Slovenskega obrtnika". Ko bi to ne bilo mogoče, ko bi po-
samičen obrtnik ne mogel plačati majhne naročnine (1 krono 60 vin. za 3 mesece) naj se naroči več obrtnikov skupaj na ta list.
Upati je, da se izvrši ustanovitev nove zadruge še tekom spomladi.
Obrtniške vesti.
Dopolnilna volitev v trgovsko in obrtniško zbornico. Dne 22. febr. t 1. so bili pri dopolnilni volitvi v to korporacijo izvoljeni naslednji gospodje: 1. v trgovinskem odseku: Fran Kolima n n. Feliks Urbanc, Viktor Rohrman n, Fran Šubelj in Pavel Velkavrh. 2. V obrtnem odseku: Andrej Gassner, J. Schrey, Filip Supančič, Ivan Rakovec, Davorin Frančič, J. Globel n ik in Karol Luckmann. Vse izvoljene gospode svetnike brez ozira na politično prepričanje pozdravljamo z veseljem in nadejamo se, da bodo zlasti gospodje obrtnega odseka po najboljši moči zastopali koristi obrtnega stanu. Ravno trgovska in obrtniška zbornica je ena najvažnejših korporacij, v kateri se za obrtnike lahko veliko doseže, zato pričakujemo od obrtnih zastopnikov, da se bodo krepko in neustrašeno vedno potegnili za naš stan. Zastopstvo jim nalaga dolžnosti in zato smo prepričani, da bodo te dolžnosti gotovo v polni meri izpolnovali.
Avstrijska razstava v Londonu. V dobi od meseca maja do oktobra t. 1. bo v Londonu razstava izključno avstrijskih izdelkov. Misel, prirediti to razstavo, je sprožilo nižje-avstrijsko obrtno društvo, ki si je pri tem zagotovilo moralično in materijelno podporo avstrijske vlade. Namen te v velikem obsegu nameravane razstave je, da se z izložbo izdelkov industrije, obrta, umetnosti in poljedelstva kar najbolj pospeši izvoz v in skozi Veliko Britanijo. Velikega pomena bo ta razstava tudi za povzdigo prometa tujcev; s to razstavo se bo namreč angleško in sploh mednarodno občinstvo opozorilo na naravne krasote avstrijske; če se pa pospeši promet tujcev v naših deželah, bo to gotovo tudi ugodno vplivalo na razvoj trgovine in obrta. Razstave se udeleži tudi deželna zveza za promet tujcev v Ljubljani. Nižjeavstrijski deželni odbor je v svoji znani naklonjenosti do malega obrta sklenil, da sezida na razstavnem prostoru na lastne stroške veliko razstavno poslopje, kjer bodo brezplačno razstavili svoje izdelke izključno le mali obrtniki. Tudi pošiljatev razstavnih predmetov bo nižjeavstrijski deželni odbor preskrbel brezplačno, kakor bo tudi na last e stroške najel zastopnike, ki bodo posredovali pri nakupu razstavljenih predmetov.
Dunajski ključavničarski mojstri združeni v ključavničarski zadrugi so vsem stavbenikom in arhitektom naznanili, da zvišajo vsled vedno rastoče cene surovin, vsled skrajšanja delavnega časa in povišanja plač delavcem cene za vsa ključavničarska dela za 20 do 25 odstotkov. Obenem odklanjajo vsako odgovornost za pravočasno izvršitev del za časa stavk ali bojkotov.
Vrednost delavnega časa. Med tisoči pomočnikov, tako piše neki nemški rokodelski list, je le malo takih, ki bi hoteli umevati pojem natančnosti, točnosti in reda. Večinoma njih se nauči tega šele takrat, ko nosi vojaško suknjo. Tako navaja dotični list za vzgled, kako točni so pomočniki pri začetku dela in pri delopustu. Vzemimo, da delo traja v delavnici delavni čas od 7. do 12. ure dopoldne in od 1. do 6. ure popoldne. To bi bilo v resnici 10 ur delavnega časa na dan. Vsakdanja izkušnja pa uči, da se pomočniki in delavci tega ne drže strogo. Mesto da bi bili točno ob določeni uri pri delu, prihajajo takrat šele polagoma v delavnico, se še nekoliko pogovarjajo in tako potratijo gotovo 10 do 15 minut, predno pridejo do rednega dela. Ista potrata časa se ponavlja opoldne in pri delopustu. Pri enem delavcu se tedaj lahko računa izgube delavnega časa na dan 40 minut, na teden 5 ur, na leto približno 200 ur. Ako se vrednost dela računa na uro po 20 h, ima vsak mojster vsled omenjene netočnosti pri vsakem pomočniku na leto 80 K izgube. Tega si kajpada mojster nikakor ne sme vračunati, nasprotno pa zahteva vsak pomočnik, da, že celo vsak vajenec, da se mu mora plačati vsak trenotek, ki ga mora vsled nujnega dela prebiti v delavnici čez normalni delavski čas.	„Alp. Handw. Ztg.u
Zadružne vesti.
Vabilo k javnemu protestnemu shodu krojačev, kro-jačic in čevljarjev in v te stroke spadajočih pomočnikov iz Ljubljane in okolice, ki se vrši v nedeljo dne 4. marca 1906 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma“. Dnevni red: 1. Stališče k obrtni reformi oziroma k najnovejšim izpremenjenim sklepom stalnega obrtnega .odseka. 2. Stališče proti načrtu, s katerim se uredi delo na domu. 3. Stališče zoper nameravano uvrščenje krojaškega in čevljarskega obrta v zavarovanje zoper nezgode. Na shodu bo poročal načelnik avstrijske zveze krojaških zadrug in svetnik trgovske in obrtne zbornice g. Fran Wegel - Leckl z Dunaja. Tovariši! Ker se gre za našo bodočnost, je upati, da se shoda vsi zanesljivo udeležite in s svojimi močmi pripomorete do uresničenja naših zahtev in pravic. — Za načelstvo zadruge krojačev, krojačic itd. v Ljubljani: Fran J e 1 o č n i k, načelnik. Za načelstvo zadruge čevljarjev v Ljubljani: Alojzij Erjavec, načelnik.
Po shodu sestanek v hotelu „Ilirija".
Zadruge krojačev, krojačic, klobučarjev, rokavi-čarjev in krznarjev v Ljubljani redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 11. marca t L dopoldne ob pol 10. uri v prostorih „Rokodelskega doma“, Komenskega ulice štev. 12. pri g. Ložarju z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo načelnika o zadružnem delovanju in premoženju.
3.	Volitev načelnika, dveh odbornikov, dveh preglednikov, enega člana v razsodniški odbor in 7 delegatov na občni zbor „Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug". 4. Določitev doklade za leto 1906. 5. Obligatorični pristop k mojstrski bolniški blagajni deželne zveze. 6. Raznoterosti.
Ker je shod za posamezne člane zelo važnega pomena, se vsi gosp. mojstri in mojstrice v svojem interesu uljudno vabijo, da se tega občnega zbora v polnem številu udeleže. Posebno se gg. člani opozore na določbo pravil, po kateri je vsak član dolžan, se občnih zborov udeležiti, sicer se primerno kaznuje. Važna je tudi v interesu zadruge volitev novega načelnika in pa pristop zadruge k mojsterski bolniški blagajni „Deželne zveze obrtnih zadrug11, ker se vedno ponavljajo žalostni slučaji, da večina obrtnikov ni zavarovana za slučaj bolezni in slučaj smrti. Pripomniti nam je, da so tekom enega meseca umrli trije člani zadruge in sicer g. M. Košir, g. Ivan Komat in AL Golob, vsi trije popustivši žene in otroke v največji revščini in to samo zaradi tega, ker niso bili pri nobeni bolniški blagajni. Opozarjamo, da bo vlada in to morebiti v najkrajšem času izdala ukaz, da bo moral vsak samostojen mojster biti zavarovan za slučaj bolezni in slučaj smrti. Kakor so se ustanovile okrajne blagajne za delavce, tako se bodo prav v kratkem vpeljale bolniške blagajne tudi za mojstre, na kar se cenjeni člani zadruge vnaprej opozore, da ne zamude prilike priti na shod in storiti sklep, da zadruga skupno pristopi bolniški blagajni. Za tak sklep pa je treba po pravilih nadpolovične večine.
Za zadrugo: Fr. Jeločnik, t. č. načelnik.
Vprašanja in odgovori.
1. Vprašanje. Imam učenca, kimi nagaja kolikor more. Ker imam pa v učni pogodbi zapisano, da je njegov varuh odgovoren za vsako škodo, ki bi jo učenec povzročil vsled nagajivosti ali neubogljivosti, stavim vprašanje, če smem zahtevati kako odškodnino za obleko in drugo, kar dobi učenec pri meni, v slučaju, da bi učenec sam odšel ali da ga jaz odpustim?	Jos. J. v Stranski vasi.
Odgovor. Ako je v učni pogodbi navedeno, da smete od učenčevega varuha terjati odškodnino le za škodo, ki jo povzroči učenec vsled nagajivosti ali neubogljivosti, tedaj ne morete zahtevati kako odškodnino za obleko ali kaj drugega. Merodajna bi bila v slučaju spora le vsebina pogodbe in pa zakon, zlasti pa §§ 90. do 104. obrtnega reda Priporočamo Vam kakor vsakemu obrtniku, da si nabavi obrtni red.
2. Gosp. Jav. firma K. v Radečah pri Z. m. Vaša vprašanja so za zadnji list prepozno došla. Prvih pet vprašanj ne moremo razumeti, ker ste se jako nerazumljivo izrazili, zato Vas prosimo, da jih še enkrat napišete in sicer kratko, toda jasno, kaj hočete vedeti. Glede petega vprašanja Vam nasvetujemo, da si naročite pri kranjski kmetijski družbi v Ljubljani knjižico „Kratek pouk o užitnini na meso in vino", spisal c. k. finančni tajnik M. Kostanjevec. Stane ako se ne motimo 60 h. Na šesto vprašanje, ako se more star obrtnik za starost in onemoglost zavarovati, Vam odgovarjamo, da se to lahko vsak dan zgodi pri privatnih zavarovalnih družbah, katere so Vam gotovo znane po imenu. Tudi pri mojstrski bolniški blagajni deželne zveze kranjskih okrtnih zadrug, ki začne aprila poslovati, se lahko zavarujete. Glede te Vas opozorimo na prvo številko našega lista.
Posredovalnica „Slovenskega obrtnika"
Priobčevanje oglasov in ponudb za delo v tej rubriki je za naročnike lista brezplačno. Nenaročniki plačajo za enkratno objavo: Samostojni obrtniki 80 v, pomočniki in vajenci 50 v, kateri znesek je vnaprej poslati. — Naznanila sprejema upravništvo „Slovenskega obrtnika4*.
Posredovalnica dež. zadruge brivcev, frizerjev in iasničarjev v Ljubljani )e. pri načelniku gosp. Engelb. Franchetti-ju, Jurčičev trg 3. — Pristojbina za člane: 4 v, za nečlane 1 K. Pomočniki so pristojbine prosti.
Posredovalnica zadruge gostilničarjev in kavarnarjev
je na Starem trgu št. 19 v Ljubljani. — Oglase sprejema istotam zadružni načelnik g. Iv. Tosti.
Mizarskega vajenca,
kateri bi imel veselje do te obrti, sprejme / Josip Judnič, mizarski mojster, Stranska vas pri Semiču, Dolenjsko.
Radi opustitve obrta se proda še popolnoma dobro ohranjen
šivalni stroj
(Ringschiff)	’	(2—2;
za krojače. V rabi je bil samo eno leto. — Natančna pojasnila daje Franc Rupar, kovač, Škofja Loka, št. 16.
Hiša
ništvu
v Ljubljani v kateri se nahaja dobro idoča gostilna kakor tudi velik hlev, proda se takoj. Več poizve se v uprav-Slovenskega obrtnika".	^
K
Pozor! Creuljnrji Pozor
n
Surovinsko društvo
črevljarske obrtne zadruge
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7
priporoča svojo bogato zalogo vseh
čevljarskih potrebščin.
Kupujte edino le v surovinskem društvu
in prepričali se bodete o dobrem blagu in nizki ceni. Držite se gesla: Svoji k svojim!
Prodajalna je na
k
Sv. Petra nasipu v Ljubljani.
J!
000)0:
1

Lepa priložnostna darila!
Krasna darila ^ ^
za razne prilike:
ure, verižice, zapestnice,
najrazličnejšo
zlatnino in srebrnino
sploh, tudi v modernem, secesijoni-stičnem slogu, po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu
Fran Čuden
urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice.
Filijalka: Mestni trg.	4
Nov ceniki tudi po pošti brezplačno.

Prvu slovenska ztdoft
zobotrebcev.
Lastnih: Josip PltMKHF, Dolenjska cesta 53.
100 butare .... K t'20 g §-.22.> '. „	„	. . . . „ 180 S.5-n<^
•sl"«! ”	»	• ' • ' ” 3;20 ISc.gl
•|- a .2, “ ^	' S S S
“•- ra^ J Cene nizke. — Postrežba točna. ' ^ S-™«3
O c n oj to	i i ^
fi3ifcJirnbrati3iir3in3ifniiiaifi3i[nJi[iJitnbtnbfi3ifaiir3irainrhfn3ifC3itC3i
ffl |uon ^ipl/ I(IaTec in prekajevalec mesa v Ljubljani	^
U IVčlll WJ1 rv Poljanska Cesta 7, prodaja na drobno v Šol.drevoredu g
priporoča p. n. občinstvu, sosebno gg\ gostilničarjem svoje izborno xn prekajeno in okusno prašičje meso. — Jako fine klobase, UJ izborna šunka in drugo vedno sveže, v stroko spadajoče blago ffl vsak dan na razpolago. — Pošilja se tudi po pošti.	5 gj
n3itt3ifai[C3in^fain=hfairi=hn3iP3ifrrhtnhfr3i[ai[nii[u3in3inr>iri3ifnhtu3i
Prva dolenjska
tvornica lončenih peči
Iv. Appe v Kandiji
pri Novem mestu
priporoča sl. občinstvu in častiti duhovščini
svojo bogato zalogo	4
lončenih peči in štedilnikov
za stanovališča, šole, župnišča, gostilne in večje dvorane. Trpežnost peči proti vročini in nespremen-21jivost barve odlikujeta izdelke te tvrdke pred vsa-
Tvrdka	)
ČEfilIK & MILAVEC
^ Špitalske utice U LjuBijCMi Lingarjeve ulice ^
priporoča slavn. občinstvu
izvanredno lepo svojo zalogo
suknenega, modnega
/ manufakturnega blaga \
po najnižji ceni.
/ / Postrežba strogo solidna / /
12-4
Ustanovljeno leta 1852.	——.—
Milko Krapeš, urar
v Ljubljani,
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nikalnih ur, uhanovin prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloge strun za l\ nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.	-24—5
Dz


Cenik tiskovin
OO za vodstvo obrtnih zadrug. @0
Izdala deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
Založila tiskarna J. Blasnika nasledniki v Ljubljani, Breg 12. Obr. 1. Učna pogodba 10 kom 20 v. Obr. 2. Knjiga zadružnih dohodkov 10 kom. 60 v. Obr. 3. Knjiga zadružnih stroškov
10 kom. 60 v. Obr. 4. Zapisnik pomočnikov 10 kom 60 v. Obr 5.
Zapisnik zadružnih članov 10 kom. 60 v. Obr. 6. Zadružnih
vajencev 10 kom. 60 v. Pobotnice, blok a 100 listov 1 blok 80. v
Matko Malovlč
mizar v Novem mesto
se priporoča slavnemu občinstvu v izvršitev poljubnih
V mizaPcsko stroko spadajooib dol
katera izdeluje mehaničnim načinom v najraznovrstnejšem poljubnem slogu 4	solidno In poceni.
Ivan Kregar
v Ljubljani, Poljanska cesta 15
izdeluje predmete iz bronca, poniklja, posrebri in pozlati stare stvari.	s
>«!
o s.
X (B
c!«
a C 0 »
e te
■S>o
E J.
= JS
M
o o ex
v 0)
> u
(S
(fi
Q)
0
'/	g«.
G A
OD
o
s
i 4 j' ® - TŠ g . .tS - >»cfl O Ci.CL
iS " oT -» a, °
^ >S 'e
c S'g o a)'« S.Se 2 -4 2 I-n' .S | .
=3
09
e
; a
>© ”5
o ^1 ,
s.
x>
r
HM	i
:	w E o
<8-5 aT 2 . ^	°-o =
G ' O

II!
S-2'
w zrc

> i73
^ ” b = o > C o* N g E ° i « ~ ,g „ - ° « sr
w ^ 33	CU k*
>N S u .t: o
8

8
Prodaja na dešiolo in drobno!
Ustanovljeno leta 1832.
" 1—---ZS—^
Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
firnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in	5
najHnejše lake
ć2I1|§l6Šl&C j za vozove,kočije itd.
barve za umetnike, fine oljnate barve za
Študije dr. Schonfelda;
akvarelne barve, trde in
tekoče;
tempera-barve v tubah za
umetnike in šolo,
pastelne barve, raznobarvne tinte, tuše in barve za obreze knjig, bronce, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva
in sob, pleskarje in mizarje
najnovejše slikarske vzorce,
prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
Prva tovarna oljnatih barv,firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (gips), karboli-neja, kleja za mizarje, hišnih fasadnih barv za apno in najboljših čopičev za zidarje in vsako obrt.
Zahtevajte cenike!
L. M1KUSCH
tovarna dežnikov in solnčnikov
v Ljubljani, Mestni trg štev. 15
priporoča
svojo veliko zalogo
dežnikov
in solnčnikov
priprostih in elegant-nejših. solidno, trpežno izdelanih	5
po naj nižjih tovarniških cenah.
Prevleke in poprave izvršesedobro in poceni
Lepe priložnosti
naj ne zamudi, kdor hoče poceni kupiti
hišo v Črnomlju
na Glavnem trgu št. 18,
I
M pripravno za vsako obrt in trgovino. O K e.er je v bližnji bodočnosti^zasigurana T n gradnja železnice skozi Črnomelj, je U K upoštevati, da se more sedaj kupiti po a ^ 5	ceni. — Pojasnila daje
g g. Davorin Frančič v Novem mestu, ff
Krojač
Fran Jeločnik
Ljubljana, Trabarjeve ulice 2
priporoča slav. občinstvu svojo
krojaško obrt.
Naročena dela izvršujejo se točno in ceno.
Ponoroma Kosmoroma
v Ljubljani, Dvorni trg 3 ^ pid „Narodno kavarno" w
le*----------------J?


Stalna razstava od-J? likovanih izvirnih g slik na steklu, o Vsak = teden nova serija. Foto- M JU vanje po vsem svetu. Jako § Wk zanimivo in poučljivo za JU odrasle in mladino. Znamenitost prve vrste za slehernega. Elektr. razsvetljava
Tovarna
sto I OV
i Franceta Svigeljna;
J na Bregu, d. Borovnica, Kranjsko {
“	izdeluje	!
g vsakovrstne stole g
® od preprostih do najfnejših po I g najnižjih cenah brez konkurence, g
llustrovani cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.	5