Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. Kar nam koli rožic na svetu cveti, Tak mi to vince naj lepši diši; Naj je zima alj spoinlad, Naj je človek star alj inlad, Vsak mi pije ja vince rad! i. t. d. Star. narod. naša vinska lrta, trs, loza, francosko cep de vigne, Prežlahtna rastliiia, po srbsko čakot, česko revva, nemško Weinstock, -rebe, -ranke, latinsko vitis vinifera imenovana, je morala s svojim lepim vabljivim sadoni preljubega okusa že pred vcsoljnim potopom znana biti, kako bi jo razumel diugač Noje, izstopivši iz barke, kakor se pripoveduje. bregu Kanat Erivan viničar in prvi dalje tudi ne- hitro na arrnenskib gorah vPerziji zasajati? še dandanašnji ondotDi previbalci kažejo popotuikoni na prvi Nojetov vinograd. Naj že bo Noje prvi vinopivec al ne, povestnica mu pusti to čast, moremo nazaj kakor do leta 2325 pred Kristom, prvo po vesoljneru potopu- Že v starodavnih časih so pesniki trto popisovali, kakor Homer, Kato, Varro, Dioskorid, Plinij, Atenez, Lucian in Horac, Virgil in Kolumela. Od Virgilijeves pesini, kako trsje gojiti, irnamo lepo prestavo uašega dra. Subica, dobra bi tudi bila od Kolumela zlatih starih navkov, (on piše vrčev pučele iznašli, od Grkov pa omike se napili, kakor jo rni zdaj posilama od Nemcev jemljemo (?). Na Fraucosko je trta prišla poFocejcih (Phocaer) tako, da je sploh okolj leta 200 pred Kristom trta v južni Evropi domovala, če ravno je verjetno, da je ttidi divja trta, tukaj rastla in se na drevesa vpinjala. Rimljani so začeli iz posebnih vzrokovtrto zanemarjati, cesar Domicijaii je celo ukazal trto pokončati in prepovedal jo saditi, in tako je vinoreja 200 let po Kristusu hirala, dokler je naš slavni preded, modri in junaški cesarProb (us) rojen Ilir iz kruetov bjizo Sirmijc lbl po Kristu začel gorice saditi, (še Nemci mu hvalo pojejo, da je on prvi na Renu terto vpeljal), tudi naše ljutomerske in haložke gorice, kakor tudi vogerske so še od tod, in sirmiško vino je bilo do bitke pri Mohaču naj prvo, po tem še le Tokajec. Naši pridni prededi niso takrat peli: ,,Bratci pimo vince!" — ,,Veselimo se bratci, da se vidimo —! vender so kaj veselja imeli pri vinogradu iu vinobranje, to je največo obhajilo bilo do danes, tudi so bili gostoljubni in še desetino so radi davali, da so le mir imeli. Čeravno je ali dobrega namena ali po božji vojli že očak Abrabam zapovedal Melkisedeku od pridobljenega plena in Mo^es od vsega desetino davati, tak je vender prav za prav še le ccsar Karl Veliki desetino in gornjo od vinogradov v 8. stoljelju vpeljal, in večnega spomina vredno pa je leto za nas namreč 1848, kedar je tota službenost odpala, Zares nirna rastline na svetu, ktera bi tako potrpeča še pri tako nerodni roki bila, zato je toliko razširjena. (Dalje prihodnjič.) Domače stvari. (Da se ribe tudi lehko po naj vekši vročini dobroohranijo) in dalje pošljejo se jim na Francoskem usta in škrg s testom napolnijo, ktero senapravi iz drobtine in močnega spiritusa, za tim se povije vsaka riba za se naj- prej v koprive in za tim v slamo. (Neue Erfind.) reči obrani.) postavim, njegov brajdni trs znaDJa, kako je nek Paradij je imel 2000 starši imel 2 grojzdov, in nahčeri in en vino- grad, ko je omožil staršo bčer je dal za doto 3ji del vinograda, in je še poteni ravno toliko vina pridobil, takoje dal mlajši hčeri 2gi del vinograda, vender muje po marljivi strežbi ostali tretji del ravno toliko donašal). Pierij Valerian nam naznanja, da je trs obrezovati nek osel iznašcl, ker je lačen nektere trte čisto objedel, in gospodar si misli trte izgubljeae, v jesen pa vidi tiste najbolj (Kako se erjavenje železnih Vzemi ednaka delka belega voska in lerpentinovega olja, raztopi ju toliko, da ,ju lehko prav dobro zmešaš, s.takim mazilom dobro naraaži železne reči, ktere hočeš erje varovati in s cuujo tako dolgo teri, da bodo prav svetle. (Fraueu Ztg.) (Oblekoin sploh robo napraviti da se ne vžge ali vsaj z platnenom ne gori.) Mora seroba ali obleka v stekleno vodo (Wasserglass,) — se dobi v apoteki — namočiti. Taka obleka se ne more vžgati, temoč samo počasno tleje. Fuks pravi da se tudi les ne vžge, kterije vtako vodo namočen bil. (Frauen Ztg.) Sadjoreja. (Kedaj j e najbolje sadno drevje obreza-  o_..v._.; t 4 ^ vatiV) Iuienitiii sadjorejec Lukas pravi, da je v pomladi, grozdja polne, poskiišaA-a večkrat trte obrezavati in še drugejkedar je obrezavanje naj bolj navadno to tudi najbolj škoduči. Zato imajoGrki in drugi stari narodi svoje krive vinske ljivo. Priporoča zato , naj bi se to po Iof" *inUn '" °;"Q" bogove, kteriui so vinograjdbo in blagoslov pripisavali, kakor Bahu in Silenu na oslih jahajoče, in so je tudi nespodobno častili, da so Bakanalije nazadnje gnjusobno končale. Žalostno, da se še dandanašnji včasih kaj takega primeri. 0 času Abrahama je v kanaanski deželi tudi trta najžlahtniji pridelk dala, tudi Židovi so se trtoreje skrbno poprijeli, ko so v obljubljeno deželo Palestino prišli, iz ktere stajini že prej dva poslanca znani velikanski grozd in sniokve prinesla, branje je bilo največe iu slavno obhajilo. Tudi Kristus je vino blagoslovil pri gostovanju v Kani Galileji kakor znauieDJe zvestobe. Feničanom gre prva čast, da so izlndije spravili v naše južne dcžele rodovitno in imenito trto. Najboljše vino je takrat bilo cipersko, kiosko in falernsko, ob času Julija Oezara je ročka falernskoga vina 300 rimskih denarov koštala. drli Blizo 610 1. pred Kristom (im J. d. Gali in Kelti, revjio ljudsto iz Azije Welt 3390) so v naše kraje, pn- (ali Panonijo) ia so pod vodjem Belovezijcm še dalje strašnc planiuske gore (Alpe) prekoračili, zapustivši svojo domovino in svoj želodui živcž, ker so čuli tamo od sladuega grozdja, smokevin oljk, in soto doRekePo, najbrš naši stari prededi bili^ kteri so pridno trto in drevje sadili, in namcst mehurjev, mesca junija, bi se to po letu činilo ln sicer  , .._„ , kteri čas je, po njegovi skušnji, naj boljši za ta posel. Če se koj v pomladi drevje obreže, pravi Lukas, Iehko zboli, kajti sok, kterega se ta čas muogo izlije, ima mnogo sladkora, kteri na zraku hitro okisne, to pa čini, da pri toplem in volhkeu zraku drevje g o b a s t o postane, t. j. zboli in se naskorem celo posuši. (Allgm. Land. u. Forst. Ztg.) (Kako se listne uši naj lože p okonča j o.) Ako uši listje napadejo, poškropi vejice z apnenim mlekom (beležem). Tudi prigor in maroge na jabolkah se lehko obra- nijo ako je z apnenim mlekoin zmocis. (Land. Zeitschrift.) (Kako se najlože preženejo zelske bolhc.) G. Trap, kteri je že mnogovrstne pomočkc proti takim bolham skušaval, pravi, da mu niuoben toliko koristil, kotpravi pcrurianski gnoj, (guaiip), ktcrega je kterim je bolhe opazil. Če sc to potrdi, ali golobji gnnj tudi koristiti. na želišča trosil, na bi moral naš kurji (Land-u.Forst-Ztg.) Sloveuski župan. Pod tem naslovom prinaša ,,slovenski gospodar" vse, karkoli se primeri važnega za župane sploh, zlasti pa za župaiie na Slovenskem. Treba je namreč, da kdor je za župana izvoljen, tndi ve iu sicer dobro ve, kaj mora župan znati kako se obnašati, in sploh kakošen mora biti. — Ce pa župan tega ne ve, če je bil le zavoljo tega izvoljen, ker je morebiti naj bogatejši mož v celej soseski, ali ker ume ravno nekoliko nemških besed vpletati v svoj govor, tedaj župan ni na pravem mestu in celo občinsko življenje hira. To pa je v vsakiv državi velika nesreča, ker vsaka država le obstoji iz občin. Ce so tedaj občine neredne, če se ne zavedajo svojih pravic in le v beli dan naprej životarijo, kakor niegla brez vetra, obeuti to nerednost cela država in začenja se duševno in materijalno bolehanje. Tako je bilo tudi pri nas vAvstriji. Dokler je bilstiogi absolutizem, so se jemale pravice komur le mogoče, tako tudi soseskam in občinam in župau je bil predstojnik soseski in občini le v tem, da so muljndje takorekli, — drugih pravie pa ni imel skoro nič. — Pozno skoro prepozno je naša vlada spoznala, da v našem stoletji, ko drugod povsod državljani duševno in materij alno naprcdujejo, ne more vedno tako ostati. Zato je dala soseskam in občinam več moči in več pravic, da se lehko bolj prosto gibljejo, ker do sedaj so bile kakor otrok v povojih v zibelji. — Ce pa dobijo soseske in občinc več pravic, treba tudi, da jih prav rabijo, sicer bi se reklo, da za političuo življenje še niso dorasle, in da če se jim dajopravice, ki jih ne uuiejo rabiti, je skoro taka, kakor bi kdo dal otroku nož v roke. Da tedaj kaj takcga nihče ziniti ne more, to naj bode skrb vsaki soseski, svaki občini, posebno pa njihovim županom. Kerpamorda marsikteri slovenski župan, nevevsemn kaj, kar se tiče občinskega življenja, prinaša ,,slovenski go- spodar" v predalčeku, ki je slovenskerau županu odmerjen, vse, kar mora slovenski župan vedeti. Prinaša vse dotične postave pa tudi potrebne obrazke (Formulare) za uradovanje županov ali županovanje. Razdelil pa se bode ta predmet na troje, namreč: I. Kakošen mora župan biti? II. Ktera so njegova opravila? III. Kako naj župan svoja opravila izvršuje? (Dalje prihodnjič.) Slovonsko slovstvo. Ravnokar je v tisku gotova in se razpošilja knjižica: aSlovenci, kaj čemo?" ktero je spisal rodoljubni gosp. r. Jože Vošnjak v slov. Bistrici in jo zdaj za poduk in prcvdarek podaruje svojim slovenskim rojakom štajerskim. Živo priporočanio vsem Slovencem, naj jo pazljivo prebirajo in si globoko v srca vtiskajo resnične besede svojega rodoljubnega rojaka. Vprihodnjič govorimo obširneji o ti željno pričakovaDi politični knjižiei, ktero si lehko omisli vsak Slovenec, ker ji je cena sarao 20 krajc. V Gorici je začel o novem letu izhajati nov slovenski časnik pod napisom .,Domovina" posebno za primorskodeželne, pa tudi sploh slovenske zadeve. Vrednikovo ime g. Marušica je nam porok za njegovo izvrstnost; toraj ga vsem slovenskim rodoljubom prav iskreno priporočarao. Cena mu je za celo leto 2 gl.