G fírapharl-
Umrl je režiser Ingmar Bergman, švedski »filmski poet«
/
10
Jutri proslava stoletnice skavtizma
V Kraški hiši fotografsko vabilo Mirne Viola na Kraško ohcet
Primorski
TOREK, 31. JULIJA 2007
Št. 179 (18.962) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Trst ni glavno mesto Furlanije...
SandorTence
Predsednik Deželnega odbora za komunikacije Franco Del Campo se je pred nekaj dnevi pritožil, da veliki italijanski časopisi stalno predstavljajo Trst kot glavno mesto Furlanije. Njegova pritožba je povsem upravičena in upamo, da jo bodo novinarji upoštevali in pisali, da je Trst glavno mesto Furlanije Julijske krajine.
Če pogledamo zadnje polemike o Furlanih in zaščiti furlanščine pa imamo vtis, da je Trst včasih res glavno mesto Furlanije. Drugače si ne predstavljamo takšnih »tržaških« skrbi in takšnega strahu za zakon, ki ga komaj obravnava ožja skupina deželnih svetnikov in katerega končna vsebina bo morda znana šele jeseni.
Vsi imajo seveda pravico do izražanja mnenj, stališč in tudi strahov, javni upravitelji pa bi morali biti pri ocenjevanju stvari nekoliko bolj previdni od navadnih državljanov. Prav zato, ker so nosilci javne koristi, bi se morali opredeliti o stvareh, ki jih poznajo, in ne komentirati zadev le na osnovi časopisnih vesti ali politične polemike.
Osebno mi ni jasno, zakaj ta predlog zakona za Furlane in furlanski jezik tako močno skrbi Piccolo in zakaj vzbuja toliko strahov pri tržaškem županu Robertu Dipi-azzi. Sam se sicer ima za Furlana, obnaša pa se kot nekdanji melonar-ji, ki so se bali vsega, kar bi lahko »ogrožalo« Trst.
Čudi tudi stališče goriškega poslanca leve sredine Alessandra Marana, kije pred nekaj dnevi prav v zvezi s Furlani omenjal Južno Tirolsko, potem ko sam dobro ve, da je situacija vnaši deželi popolnoma različna od situacije v bocenski pokrajini.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
ITALIJA - Osem kandidatov za liderja Demokratske stranke
Presenečenje je Antonio Di Pietro
Kandidati še Veltroni, Bindi, Letta, Pannella, Colombo, Adinolfi in Gawronski
VREME - Po vsej deželi občutno znižanje temperatur
Hladna fronta
Na Goriškem sunki vetra lomili veje in povzročili gmotno škodo na avtomobilih - Težave tudi v Trstu
Dež je včeraj močno ohladil ozračje. Posnetek je z goriških ulic
bumbaca
GORICA - Hladna fronta je včeraj zajela Furlanijo-Julijsko krajino in prinesla občuteno znižanje temperatur, na Goriškem pa tudi gmotno ško-
do. V Laškem in v Gradežu so močni sunki vetra lomili veje, ki so poškodovale več parkiranih avtomobilov, v Štarancanu pa so gasilci imeli polne
roke dela z izruvanimi drevesi, ki so padla na cestišče. Več težav je bilo tudi na Tr žaš kem.
Na 6. in 12. strani
RIM - Sinoči se je iztekel rok za vložitev kandidatur za primarne volitve voditelja Demokratske stranke, ki bodo 14. oktobra. Že znan seznam tekmovalcev je v glavnem potrjen, vključno z Marcom Pannello, za presenečenje pa je poskrbel Antonio Di Pietro, ki je vse do zadnjega kandidaturo zanikal. Tako Pannellova kot Di Pietrova kandidatura sta sicer po mnenju pobudnikov Demokratske stranke sporni, ker se mora kandidat odločiti za eno samo stranko in torej izstopiti iz svoje ali jo razpustiti. To je včeraj potrdil tudi superfavorit Veltroni, ki je potrdil močno podporo Prodijevi vladi, saj utegnejo imeti njeni problemi negativne učinke na novo stranko.
Potem ko je bilo v začetku videti, da bo Veltroni deležen pravega plebiscita, se torej zdaj stvari zapletajo, kar pa za novo stranko ni ravno slaba popotnica.
Na 14. strani
Premier Janez Janša pozitivno ocenil prvo polletje slovenske vlade
Na 4. strani
Tržaški župan Dipiazza je včeraj spet zatrdil, da bi bilo poučevanje furlanščine nepotrebno
Na 5. strani
Armando Quarin na čelu družbe IRIS
Na 12. strani
KOSOVO - Potem ko se je Ahtisaarijeva misija neuspešno končala
Nemški diplomat Wolfgang Ischinger
bo za EU sedaj skušal razvozlati kosovski vozel
BRUSELJ - Predstavnik EU v novem krogu pogajanj o prihodnjem statusu Kosova, nemški diplomat Wolfgang Ischinger (na sliki), in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki je Ischingerja na to mesto imenoval v nedeljo, sta se včeraj v Bruslju že sestala na pogovorih o pripravah na nadaljnjo fazo pogajanj o prihodnjem statusu pokrajine. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA so sicer nad imenovanjem Ischingerja zadovoljni tako na albanski kot na srbski strani. Tiskovna predstavnica Solane Cristina Gallach je izjavila, da sta sogovornika izmenjala poglede o dosedanjih korakih ter o nadaljnjih pripravah na nov krog pogajanj o prihodnos-
ti pokrajine. EU si po njenem mnenju prizadeva za čimprejšnji začetek pogajanj, glede njihovega formata pa zaenkrat po njenih besedah še ni moč reči, ali bo šlo za redne obiske trojke na obeh straneh ali za sestanke »iz oči voči«. »Najverjetneje bo šlo za mešanico enega in drugega,« je dejala Gallachova in poudarila, da bo odločitev znana v naslednjih dneh.
Solana je Ischingerja izbral za predstavnika EU v skupini trojke pogajalcev iz unije, ZDA in Rusije, ki bo vodila pogajanja med Beogradom in Prištino glede prihodnosti Kosova.
Po poročanju APA so tako v Beogradu kot v Prištini izrazili zadovoljstvo nad imenovanjem Ischingerja. Z njim so zadovoljni
tudi predstavniki kosovskih Srbov. Predstavnik Srbske liste za Kosovo Oliver Ivanovič je menil, da bo Ischinger v svojih stališčih bolj zmeren in previden, saj bo predstavljal tako Nemčijo kot EU. Nemčija ima namreč po njegovem mnenju v uniji bolj uravnoteženo stališče glede vprašanja Kosova od Velike Britanije in Francije, ki naj bi bili po mnenju Iva-noviča močno na strani kosovskih Albancev. To naj bi kosovskim Srbom zagotovilo bolj ugoden izhodiščni položaj v pogajanjih.
Ischinger velja za strokovnjaka za Balkan. Med drugim je leta 1995 sodeloval na pogajanjih, katerih rezultat je bil Daytonski sporazum, s katerim se je končala triletna vojna v BiH. Med vojno na Kosovu leta 1999 pa je
Ischinger kot tedanji nemški državni sekretar prepričeval Rusijo, naj sprejme skupno stališče skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) in privoli voblikovanje pakta stabilnosti.
Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu pa je na včerajšnjem izrednem zasedanju kosovske skupščine izjavil, da se o neodvisnosti in nedeljivosti Kosova ter o predlogu posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahti-saarija o mednarodno nadzorovanem neodvisnem Kosovu ne bodo pogajali. Kosovski premier Agim Ceku je medtem ponovno napovedal, da bo Kosovo 28. novembra, ob albanskem prazniku dan zastave, razglasilo neodvisnost.
2
Torek, 31. julija 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Požari poletni gostje tudi v Istri
MIro Kocjan_
Zadnje čase imamo tudi v Istri, na Kvarneru in še nižje, kakor vemo in veste, rednega ne ravno zaželenega poletnega turističnega gosta. Požari se kar vrstijo. Vse kaže, da je ta del Sredozemlja radodaren gostitelj tega pojava. Konkurenca je kar huda: Španija, Italija, Slovenija, Hrvaška, vsa vzhodna jadranska obala, Grčija, Ciper in naprej. Ognjeni zublji niso posebna novost, toda začenjajo biti resna nevarnost. Prejkoslej je tudi to povezano s korenitimi zasuki, ki jih doživlja naš zmeraj bolj dragocen, žal pa čedalje bolj tudi naravno problematičen planet.
V Istri smo imeli v zadnjih sedmih dneh 22 zvečine lokalnih požarov od slovenskega Socerba do obale nasproti Brionom. Gasilske enote so skupaj s požrtvovalnimi domačini pošteno opravile svoje delo. Z veseljem sicer ugotavljajo, tako v slovenskem kakor tudi v hrvaškem delu Istre, da so poklicne gasilske enote zdaj sodobneje in bogateje urejene, kar je bilo nujno. Požarom smo priča na Kvarneru, kjer ima pojav na piki tudi otoke, zlasti pa seveda nekatera področja Gorskega Kotarja, še bolj pa zganja težave zlasti na področju Zadra. Tu se je ogenj marsikje kar razdivjal. Prebil se je na Ve-lebit, ki se ga s časa druge svetovne vojne spominjam kot domovino snega, ki je pogosto dosegel kar dva metra. Zdaj je začel na njem gospodariti tudi ogenj.
Še nižje pa ni nič boljše. Otok Šol-ta v srednji Dalmacije bil skoraj v celoti prizadet, deloma je ogenj oplazil Hvar, zaenkrat je v glavnem imun Vis, kjer se ga boj e, saj jim je pred leti, ko j e na tem slovitem otoku bila nočna postojanka tedanje jugoslovanske vojske bilo nekoliko lažje, ker jim je ta navadno brž pomagala s svojimi sredstvi, tudi s številnimi helikopterji. Zdaj je politično, kajpak veliko bolje, žal pa ogenj ne miruje. In ker ne miruje je upravičena zahteva, da je treba na vzhodni obali Jadrana vidno povečati število kanaderjev (zdaj jih imajo le štiri, kar je miniaturno zadoščenje). In kakor drugod na Sredozemlju tudi tod varnostni organi vse budneje spremljajo zločinsko delo domnevnih naklepnih poži-galcev.
No, turistična sezona je le na ste-žaj odprla vrata, vzporedno s tem pa jih žal, kakor vsako leto, pogosto zapirajo kolone vozil, ki jih naravnost blokirajo mejni prehodi na Hrvaško (čas je, da gre ta država v Evropsko unijo, česar si želimo tudi mi Slovenci), ali pa nesreče na cestah. Izjemna pridobitev so avtoceste seveda tudi z bifeji in bencinskimi črpalkami. Pomorci niso nad tem ravno navdušeni, to je pač posledica vsakega napredka, v katerem je veliko dobrega, pa tudi nekaj slabega, saj potniške ladje ob obali niso več polno zasedene kot je bilo svoj čas. Imajo pa prav poznavalci, ki svarijo, da je večina teh plovnih objektov razmeroma stara, kar seveda spet ne more privabljati gosta. Veliko razvojnih plusov, nekaj manj minusov, toda temu zakonu se ne moremo ogniti.
Pesti pa nas tudi suša. V Pulju trdijo, da bodo pridelki v Istri mestoma prizadeti kar za več kot 50 odstotkov. V Umagu opozarjajo, da so nastali pogoji za priznanje naravne nesreče, se pravi za nujno finančno pomoč države.
Letalci v znani letalski reševalni organizaciji »Krila Kvarnera« trdijo, da jih je opaziti tudi iz precejšnje višine. Toda vztrajnost prebivalcev nima meja. Širi se pravilo, da »če je danes slabo, bo jutri dobro.« Kakorkoli, oblast si obeta, seveda skupaj s turističnimi dejavniki v Istri in na Kvarneru, da bo letos ves dohodek od turizma kar za blizu 20 odstotkov presegel lanskega.
Pa odprimo spet vrata takoimeno-vane politike, ki prav tako kot narava, včasih še slabše, podleže grajevrednemu nihanju. Med drugim ni res, kakor slišimo ponekod v Sloveniji, da Hrvaška ne odgovarja na slovenski predlog o mednarodnem sodelovanju pri problemu tudi piranskega zaliva (predlog za Roberta Ba-dinterja, ki je predsednik sodišča za miroljubno in arbitražno reševanje vprašanj pri Organizaciji za varnost in sodelova-
nje v Evropi). Neglede na umaški stik med predsednikoma Mesičem in Janšo, je na dlani, da Hrvati z ocenami niso zamudili. Ker večji del medijev, med njimi tudi časniki, ki sodijo bolj v desnico, sodi, da je predlog v bistvu sprejemljiv in da je čas, da naredimo konec temu driblanju. Pri tem prednjači tudi italijanska manjšina v hrvaškem delu Istre. Predlog je namreč koristen za Slovenijo, ki se je navsezadnje pojavila z neko stvarno ponudbo, pa tudi za Hrvaško, ki bi s tem pokazala dobro voljo v duhu priprave na sprejem v Evropsko Unijo. Drugo je seveda, kako se bo to razvilo, saj so letošnje hrvaške volitve dejstvo, ki ga ni moč prezreti. Dragoceno bi seveda bilo, da bi se iz tega kaj izcimilo. Nekateri hrvaški komentarji celo poudarjajo, naj bi obe strani že pred začetkom pogovorov z Badinterjem, mednarodno pravno zagotovilo, da bosta morebiten sporazum tudi spoštovali.
Za Hrvaško, pa tudi za Istro, odkrito izstopa kar uradno zanimanje za stike s Kitajsko. Kar nekaj delegacij je bilo že na obisku na Reki in v Pulju, zadnje pa se je v glavnem mestu Istre pojavilo uradno zastopstvo pokrajine Zhejiang, ki šteje kakih 50 milijonov prebivalcev, je pa po gospodarskem potencialu četrta na Kitajskem. Leži ov vzhodnem kitajskem morju, ključnega pomena pa je njena luka, skozi katero gre letno kar več kot 300 milijonov ton blaga. Predsednik istrske vlade Jakovčič, ki je bil gostitelj, je zagotovil, da bo Istra dala kitajski pokrajini ta-korekoč na razpolago luko za tranzit kitajskega blaga.
V	zvezi z Dalmacijo pa sodi na prva javna mesta novica, da namerava vlada načrtno razširiti turistične možnosti otoka Lastovo, ki spada med najbolj oddaljene od obale. Sprva nameravajo zgraditi posebno luko za turizem, nato pa poskrbeti za ureditev domačega naravnega parka. Mestece je prejšnje dni obiskal tudi premier Sanader Pujski medijski seznam pa beleži skupščino delničarjev ladjedelnice Uljanika. Izid je zanimiv. Res je, da ima Uljanik deficit v višini nekaj nad 60 milijonov kun (izvor sodi leta nazaj), so pa delničarji odločno proti privatizaciji, pa seveda tudi, da bi država neposredno prevzela v svoje roke usodo objekta. Na razpolago jim je prepričljiv argument, da »order book« predvideva gradnjo 16 večjih plovil, to pa za 1,2 milijarde dolarjev. Še vedno je glavni Uljanikov naročnik firma »Grimaldi« iz Neaplja.
Prav tako v Pulju pa so se te dni grenkobno spomnili Vrgarolske tragedije, v kateri je 18. avgusta leta 1946, ko i e tam bila še zavezniška vojaška uprava (gre za čas pred pariško Mirovno pogodbo februarja leta 1947) izgubilo življenje 109 oseb, mlajših in starejših, ki so se kopale ali pa sončile na plaži. Eksplodiralo je namreč 28 morskih min, ki očitno niso bile zavarovane in so bile še opremljene z detonatorji. Še danes je dejanski vzrok zavit v tajnosti. Nekateri zgodovinarji pravijo, daje ta tragedija bila pravzaprav za tek množičnega odhoda Pulj-čanov v Italijo, vendar tudi italijanske strani ne izključujejo kot posredne ali neposredne udeleženke v tem katastrofalnem početju. Kljub »Istria« se je obrnilo na italijanskega predsednika Napolitana s prošnjo, naj Italija ne pozabi teh žrtev. Morda s kako spominskim obeležjem.
V	Motovunu pa se je končala že sedma edicija filmskega festivala, ki se ga že čvrsto drži mednarodnega identiteta. Tokrat je prvo nagrado prejel film »Sladko blato« izraelske produkcije in režiserja. Naloga za prvo nagrado je bila kar težavna, saj je tekmovalo kar blizu 50 filmskih del. Spričo tega tudi mnenja o prvi nagradi »Zlati propeler« niso ravno enotna, vemo pa, da je to kritični pojav vseh festivalov. Tokrat je dominirala tudi serija azijskih filmov v glavnem izhajajočih in namenjenih fantastiki. Osrednji dobitnik Festivala pa je seveda spet Motovun, kraj, ki je sicer občina, je pa komaj mestece sicer s kako pestro zgodovino. Obiskalo ga je kar 40 tisoč gostov, zvečine iz tujine.
Miro Kocjan
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Od prejšnjega tedna nam je ostala še ena večkrat zapisana zveza, vsaj pri nas tostran meje, medtem ko jo v osrednji Sloveniji uporabljajo precej manj; to je še kar.
Kdaj jo smemo zapisati in kaj izraža? Včasih gre za poudarjeni pomen besede, t.j. povedkovnika. Zgled: Obleka je še kar dobra. Lahko pa izraža tudi rahlo omejitev, npr. v zgledu: čevlji so še kar dobri, kar pomeni, da niso več zares dobri, vendar jih lahko še kar uporabljam.
Pri nas sem brala: »Problem cementarne je še kar zapleten, ker se okoljska vprašanja prepletajo z gospodarskimi.« Gre torej za prvi zgled, ko je pisec hotel poudariti pomen zapletenosti. Glede na to, da je še kar v osrednjem slovenskem tisku bolj redek (ali pa še kar redek), je morda za nas zanimivo vprašanje, s čim lahko še kar redek nadomestimo.Namesto njega bomo največkrat našli prislov precej, s katerim izražamo visoko stopnjo (t.j. poudarjeno) povedanega, včasih pa tudi rahlo omejitev. Precej je torej uporaben v obeh primerih, ki veljata tudi za še kar.Poznamo tudi prislov dokaj, ki pa ima oznako knjižno, ali pa v SP ne-
občevalno, kar pomeni da je najbolje, da nanj kar pozabimo in ga zamenjamo z običajnim precej.
Pri prislovu precej moramo paziti na pravilen naglas, ki je na zadnjem slogu. Če ga naglasimo na prvem (precej) se njegov pomen spremeni, pomeni namreč takoj ali brž. Raba tega časovnega prislova že nekaj časa peša, vendar se pri nas od časa do časa še vedno pojavi v naših medijih, kjer na splošno uporabljamo marsikateri izraz, ki je v osrednji Sloveniji že redek, če ne celo zastarel. Namesto »počakaj malo, precej pridem, bi danes morali reči »takoj pridem«. Nekdanji precej oz. današnji takoj ali brž, nam pove, da se dejanje zgodi takoj, brez odlašanja ali vsaj v zelo kratkem času. Nekdanji precej ko bi danes zapisali takoj, brž ko. Zgled: Takoj ko jo je videl, mu je bila všeč. Srečamo pa precej tudi, kadar hočemo povedati, da je kaj v neposredni bližini, torej tik ob čem. Zgled: Spomenik stoji na hribu, precej za vasjo. Danes bi rekli: takoj ali tik za vasjo.
Takoj je navadno časovni prislov, pove nam, da se bo dejanje zgodilo v zelo kratkem času, npr. hi-
tro so hodili in takoj so bili na vrhu; takoj je opazil, da nekaj ni v redu; takoj so pojedli in šli delat. V ponudbah za zaposlitev večkrat beremo na koncu oglasa: nastop službe takoj ali po dogovoru. V tem primeru gre za tipičen pisarniški način izražanja.
V ekspresivnem izražanju pa takoj lahko pomeni tudi, da je nekaj zelo blizu, torej tik česa, kar sem omenila že zgoraj. Takoj za hišo, tudi tik za hišo, raste češnja, ali pa: takoj (tik) za predhodnico, je šla glavnina bataljona; po uspehu je takoj (tik) za njim. V teh zgledih gre za mestovni prislov, ki ustreza vprašanju kje. Ekspresivno zaznamovan pa je tudi časovni prislov ta-kojci, ki nam danes zveni zastarelo, zato ga SP ni več zapisal. Namesto njega uporabljamo takoj, npr. ni se mogel takoj odločiti.
Lelja Rehar Sancin
TRBIŽ - V priredbi SKS Planika
Slovenski kulturni dnevi
so se zaključili z lepim uspehom
V nedeljo je na glavni trbiški ulici vzbudil veliko zanimanja nastop harmonikarskega ansambla Glasbene matice, Synthesis 4
fotorb
Tudi tretji dan slovenskih kulturnih dni na Trbižu se je uspešno iztekel, prirediteljem je uspelo tudi nedeljo spraviti pod streho pred poslabšanjem vremena.
Glavna trbiška ulica je bila v nedeljo zjutraj za dve uri zaprta za promet. Od 11. do 13. ure se je tako spremenila v obljudeno promenado, ki je bila polna obiskovalcev, med katerimi so bili številni turisti. Tako sta pred hvelžno in številno publiko nastopila folklorna skupina Zveze Slovencev iz Monoštra in harmonikarski ansambel Glesbene matice Synthesis 4. Zlasti slednjemu je s kakovostjo izvajanja uspelo vžga-ti publiko, ansambla pa je večjezično predstavil Rudi Bartaloth, predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika.
V nedeljo so na glavni trbiški ulici vseskozi delovali tudi kioski slovenskih obrtnikov, med njimi pa je bil še zlasti uspešen kiosk Kmečke zveze. Pri njem so vzbudila veliko zanimanje vina slovenskih proizvajalcev iz naše dežele, prav tako pa različni siri in ekstradeviško oljčno olje. Za marsikaterega obiskovalca so bili ti vrhunski proizvodi kar pravo odkritje.
Predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth je z uspehom kulturnih dni zelo zadovoljen. »Obisk je bil vse dni nad pričakovanjem, začenši s petkovim koncertom v farni cerkvi. Ob okrogli mizi v soboto smo zabeležili prisotnost pomembnih gostov, še zlasti pa je bila razveseljujoča prisotnost obmejnih upraviteljev, saj so prav oni protagonisti stikov in sodelovanja, ki se krepi tudi s takšnimi pobudami. S kioski in nastopi kulturnih skupin smo vzbudili veliko zanimanja, tudi med številnimi turisti. Sedaj gotovo precej več ljudi ve, da smo v teh krajih od nekdaj doma tudi Slovenci«, je ocenil Bartaloth.
PLISKOVICA - Pestro dogajanje
V mladinskem hotelu Poletje pr' Slamčevih
V Mladinskem hotelu Plisko-vica so se odločili popestriti sicer že pestro poletno dogajanje s projektom »pr'Slamčevih«, v sklopu katerega se odvijajo različne ustvarjalne in poučne delavnice za otroke in odrasle. Otroške delavnice potekajo v torek in sredo med 8. in 13. uro. Poleg tega pa vsak četrtek gostijo bolj ali manj uveljavljene etno - folk skupine. Poletno dogajanje pr'Slamčevih se je začelo 17. julija z otroškimi delavnicami in bo trajalo vse do konca av-gus ta. Kon cer ti, raz ni te mat ski večeri in dia predavanja se bodo nadaljevala tudi v jeseni.
Dogajanje se je začelo z delavnico spoznajmo Kitajsko, kjer so se otroci v dopoldanskem in odrasli v večernem času seznanili s kitajsko kulturo, jezikom in pisavo. Sklop Kitajskih delavnic je Marjetka Poljšak zaključila s potopisnim predavanjem Doživetja Kitajske.
Na prvi četrtkov večer so povabili Josepha Rakotorahalahy iz Madagaskarja, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Predstavil je Madagaskar, njegovo kulturo, prisotne po-
učil o preprostosti življenja in jih popeljal v afriške ritme. Julija je svoja likovna dela prvič razstavila javnosti Marina Fornazarič, amaterska slikarka, ki navdih za svoja dela črpa v čarobnem svetu pravljic. Na četrtkovem večeru prejšnji teden so nastopili Metljarji iz Plis-kovice in društvo Simon Jenko iz Temnice s skečem Sonja in Srečka na avtobusni postaji. Duo Metla-rja iz Pliskovice igrata avtorske in ljud ske pes mi s kraš ke ga po droč -j a in tako pomagata ohranjati in oživljati kraško pesem in kulturo.
Za četrtkov večer, 2. avgusta bo poskrbela skupina Aritmija. Zahvaljujoč prepletanju tradicionalnih (tarabuka, tapan), klasičnih (violina, klasična kitara) ter sodobnih instrumentov (električna kitara) je skupina izoblikovala zelo prepoznaven zvok ter slog, ki ga nekateri radi poimenujejo etno-rock. Re per to ar sku pi ne ob se ga makedonsko, bosansko, cigansko ter bolgarsko ljudsko glasbo, vedno večji delež pa zavzemajo avtorske skladbe, ki nastajajo ob skupnem muziciranju.
Katarina Husu
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 29. julija 2007
31
OBLETNICA - 1. avgusta bo minilo natanko sto let od prvega tabora
Zarja skavtizma z obnovo skavtske obljube
Obnovitev obljube jutri ob 8. uri po vsem svetu - V Trstu slovesnost pred stolnico Sv. Justa
Letos je minilo natanko sto let, odkar se j e avgusta 1907 lord Robert Ste-phenson Smith of Baden Powell, na kratko B.P., odpravil s kopico dečkov na prvi tabor na otok Brownsea. Stoletnico praznujemo po vsem svetu, kar nam dokazuje, daje B.P. ustanovil in pozneje nadgrajeval zelo močno in trdno skupnost, ki se v teku let ni izjalovila, ampak je pridobila vedno več somišljenikov ter okrepila svoje korenine. Ni se zaustavila samo v angleškem svetu, ampak je prestopila meje in navdušila posameznike vseh narodnosti in jezikov.
V sredo, 1. avgusta ob 8.uri zjutraj, bodo skavti z vsega sveta obnovili svojo skavtsko obljubo: »Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal svojemu bližnjemu in izpolnjeval skavtske zakone!« Ta štafetna mavrica, ki jo bo vsak začel po svojem lokalnem času, bo štarta-la na svetovnem jamboreeju v Londonu in v štiriindvajsetih urah zaobjela cel svet.
Sam Baden Powell je bil v skavtizem tako trdno prepričan, da je popolnoma opustil svojo vojaško kariero, da bi se posvetil izključno temu gibanju. Mladim je hotel predstaviti neobičajen stil življenja, ki temelji na iznajdljivosti in služenju drugim povezanima z bivanjem v naravi in njenim spoštovanjem. Mladi z vsepovsod so se takoj oprijeli takega stila in ga nikoli opustili, saj kot pravi rek »Semel scout, semper scout!« oziroma ko postaneš enkrat skavt, si to za vedno. To se kaže v tem, da se tudi -kot se po skavtsko re če -
po »prejemu odhoda« posamezniki po svojih močeh še vedno trudijo, da bi ponesli skavtsko obljubo in poseben stil življenja naprej ter v vsakdanjem življenju izvršujejo obljubo in zakone, ki so jih izrekli v mladosti. V ponos nam je, da štejejo danes številne skavtske organizacije po svetu več kot 30 milijonov mladih, poleg seveda komaj omenjenih odraslih skavtov.
Vsi ljudj e z ruto okoli vratu bomo torej 1. avgusta obnovili svojo skavtsko obljubo in pokazali, da smo še vedno tukaj ter kot je rekel B.P. si prizadevamo, da pustimo za sabo boljši svet kot smo ga našli. Slovesnosti bodo potekale širom po svetu. Naj navedem nekatere najbolj odmevne.
Svetovni jamboree v Angliji
Naj pomembnejša pobuda bo seveda svetovni jamboree v Londonu, kjer bodo ob nekaterih članih naše Slovenske zamejske skavtske organizacije plapolale tudi barve slovenske zastave.
NABORJET
Pes hudo
oklal
otroka
V medijih je včeraj močno odjeknila vest o napadu psa japonske pasme, sorodne sibirskemu huskyju, na štiriletnega otroka. Do vznemirljivega dogodka je prišlo minulo soboto na neki turistični kmetiji v občini Naborjet. Ni jasno, v kakšnih oko li šči nah in iz ka te rih razlogov je žival nenedoma po pad la mal čka, ki je bil z ugri zi hu do ra njen v ob raz, gla -vo in ro ko. Ne mu do ma so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni v življenjski nevarnosti, za odpravo po sle dic ugri zov pa bo do morali fantka verjetno še večkrat operirati. Pes je sicer označen kot miroljubna žival dobrega značaja, izvedenci skušajo za to ugo to vi ti, če mu pri pi sa -ti ne na den iz bruh na pa dal nos -ti, ki bi nič hu de ga slu te če ga otroka skoraj stal življenja.
Tudi Slovenska zamejska skavtska organizacija je letošnji stoletnici skavtizma posvetila številne pobude. Na fotografiji je prizor iz velike skavtske igre, ki je potekala letos konec aprila na Opčinah
kroma
Devet članov organizacije se je tako podalo na največji skavtski dogodek leta, to je na svetovni skavtski jamboree v Anglijo. Večina teh se je odpravila na pot že v petek, 20. julija, z vseslovensko odpravo, v kateri so člani treh slovenskih skavtskih organizacij, in sicer Zveze tabornikov Slovenije, Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Slovenske zamejske skavtske organizacije.
Tudi pri nas bomo praznovali zarjo skavtizma, saj vse tržaške skavtske organizacije že več mesecev pripravljajo razne pobude ob tej priliki. Osrednja slovesnost se bo odvijala 1. avgusta pri sv. Ju-stu ob 7.15. Takrat se bodo udeleženci zbrali na trgu pred katedralo. Ob 7.30 bo zbor, sledila pa bo pesem in predstavitev udeležencev s klici prisotnih. V italijanščini in slovenščini bodo nato prebrali ne-
katere odlomke iz knjig Badna Powella. Točno ob 8-ih, kot drugje po svetu pa bo obnovitev skavtske obljube. Skavt bo po mikrofonu prebral obljubo v originalnem angleškem jeziku, nato pa bo vsak zase obnovil obljubo v svojem jeziku. Sledilo bo še nekaj pesmi, priložnostni pozdravi, zahvale in zaključek.
Tudi v slovenski prestolnici bodo 1. avgusta obudili zarjo skavtizma. Skavti se bodo ob 8h zbrali na Prešernovem trgu, nato pa se bodo udeležili sv. maše v bližnji frančiškanski cerkvi. Tam bodo tudi obnovili svojo obljubo. Sledil bo zajtrk na trgu, nato pa se bodo udeleženci pomerili v fotoorientaciji po celi Ljubljani. Popoldne in vse do 21h, ko bo prispela velika torta, se bo praznovanje nadaljevalo v parku Tivoli, in sicer z delavnicami in skavtskimi igrami. Srečanja se bosta v
okviru poletnega tabora udeležili tudi 3. in 4. četa SZSO-TS, toplo pa so vabljene tudi ostale enote in posamezniki.
V Rimu se bo odvijala osrednja državna slovesnost, na kateri se bo zbralo okrog 5000 predstavnikov različnih skavtskih skupin po Italiji, večinoma članov AGESCI in CNGEI. Slovesnosti ob 8h zjutraj se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske zamejske skavtske organizacije. Pred tem pa se bodo udeleženci zbrali in se pripravili na praznično pričakovanje slavja.
Obeta se res pristno skavtsko vzdušje, ki se ga bo lahko naužil vsak, naj bo to otrok, mladostnik ali že odrasel posameznik, ki bo stoletnico in zarjo skavtizma doživel z ruto okoli vratu, nasmehom na ustnicah v znak zahvale B.P.-ju in ved-rostjo v srcu. (met)
DEŽELA
O zakonu za Furlane odločitev septembra
VIDEM - Deželna komisija za kulturo in narodne manjšine bo septembra odločala ne samo o vsebini, temveč tudi o usodi zakona za zaščito in ovrednotenje furlanskega jezika. Ožjemu delovnemu odboru namreč ni uspelo pred avgustovskim premorom poenotiti raznih stališč o tem vprašanju, tako da »žogica« sedaj spet pripada komisiji, ki ji predseduje Kristian Franzil (SKP).
Zataknilo se je pri dveh pomembnih vprašanjih: poučevanje furlanščine na šolah in seznam občin, kjer naj bi se izvajal deželni zakon. Edini stranki, ki sta se opredelili proti odobritvi tega zakona, sta Nacionalno zavezništvo in Forza Italia, »prečna« stališča pa se pojavljajo zlasti v Marjetici in v stranki Levih de mo kra tov.
Bruna Zorzini Spetič (SIK) je tudi na včerajšnji seji delovne skupine poudarila, da bi moral deželni zakon sloneti na principih državnega zakona 482 (zaščita jezikovnih manjšin). Okrog Furlanov in furlanščine je po njenem mnenju veliko tudi namerne dezinformacije, za kar niso odgovorni samo na desnici, temveč tudi v nekaterih krogih leve sre di ne.
Glavni kamen spora je vsekakor poučevanje furlanščine na šo lah, ki ne bi bi lo ob vez no, temveč sad prostovoljne izbire otrok oziroma njihovih staršev. O pristopu to tega vprašanja so si mnenja zelo različna, saj temeljijo na različnih pojmovanjih vlo ge je zi ka v dru žin skem ali pa v šir šem druž be nem oko lju. Predsednik deželne vlade Ric-cardo Illy je glede tega večkrat izjavil, da priznanje manjšinskih jezikov ne prejudicira, kot pravijo nekateri, temveč spodbuja spoznavanje drugih jezikov, za čen ši z an gle šči no.
Ne re šen prob lem je tu di zemljepisni okvir zakona, začenši s sez na mom ob čin go riš ke, vi -dem ske in por de non ske po kra -jine, kjer naj bi se le-ta izvajal. Deželno komisijo čaka v začetku sep tem bra to rej še kar zah -tevno delo.
BRDO - Prisrčen poklon voditelju Beneških Slovencev ob 70-letnici
Prijatelji z obeh strani meje počastili življenski jubilej Viljema Černa
Viljemu Černu so prišli ob življenjskem jubileju čestitat številni prijatelji iz Benečije in Slovenije, na slavju pa mu je kot vedno bila ob strani soproga Mariza
nm
BARDO - Veliko ljudi, še posebej iz Benečije in Poosčja, se je v soboto udeležilo praznovanja, ki so ga prijatelji priredili javnemu delavcu Viljemu Černu ob njegovi sedemdesetletnici. Slavje se je začelo v vaški cerkvi z mašo, ki jo je daroval domači župnik Renzo Calligaro in se nadaljevalo pod bližnjim šotorom. Slavljencu je ob tej priložnosti zaigral ansambel Čerrnovega sina Igorja, pozdravila je gospa Milena Kožuh, ki je bila med pobudniki praznovanja, Franko Stražar je bral Černove pesmi, Paolo Cerno pa avtorjeve poezije v furlanskem prevodu.
O slavljencu in njegovem deluje spregovoril načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar. Poudaril je njegove neprecenljive zasluge za ohranjanje slovenske kulture med Slovenci videmske pokrajine in v deželi nasploh. Viljem Černo je pri svojem delu neutrudno prepotoval obmejni pas podol-gem in počez, ni mu bilo žal osebnega žrtvovanja v doslednem boju za pravice beneških ljudi. Številni prijatelji so beneškemu javnemu delavcu čestitali in prinesli darove, Černo pa se je vidno ganjen vsem zahvalil za pozornost.
4
Torek, 31. julija 2007
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Tiskovna konferenca predsednika vlade Janeza Janše
»Slovenska vlada
PIRAN
Zaradi burje mladi
v prvem polletju presegla cilje« jadralci i
Premier o gospodarskem položaju, odnosih s Hrvaško in o megazabavišču v nevarnosti
LJUBLJANA - Vlada je v prvem polletju intenzivno uresničevala zaveze iz strategije razvoja Slovenije in ključne cilje presegla, je včerajšnji novinarski konferenci delo vlade v prvem polletju ocenil premier Janez Janša. Ključen instrument za dosego cilja -ujeti najrazvitejše države Evropske unije - je za tri odstotke presegati povprečno gospodarsko rast v EU, je še povedal Janša.V prvem polletju je Slovenija dosegala za štiri odstotke višjo gospodarsko rast kot je bila v Evropski uniji, za toliko višja je bila tudi v primerjavi z območjem evra. V primerjavi z enakim obdobjem lani po Janševih besedah najbolj izstopa podatek, da se je brezposelnost znižala za 20 odstotkov. Po podatkih mednarodnih raziskav se je Slovenija uvrstila med države z najnižjo stopnjo tveganja revščine, kar si vlada po Janševih besedah šteje kot pomemben dosežek v razvoju.
Vla da si cer že li ohra ni ti po zi tiv -ne trende, ki so Slovenijo dvignili na povprečje območja evra, v katerega je vstopila, je dejal Janša. Ob tem je poudaril, da se zavedajo nevarnosti pregrevanja gospodarstva na osnovi visoke gospodarske rasti in raznih trendov, kot so ce ne ener gen tov in ne ka te rih pre hram be nih iz del kov. Vpliv na te pa je zaradi vpetosti v evropske trge omejen. Vlada bo še naprej pazljiva, je dejal Janša, sicer pa tudi nedavna inflacija po njegovem ni »dramatična«.
Medtem ko je bil v prvi polovici leta najpomembnejši korak prevzem evra, bo to v drugi polovici leta oblikovanje pokrajin. Politično realna številka glede števila pokrajin je 14, spodnja meja pa ne more biti dosti nižja, je povedal Janša. Kot je znano, se je koalicijska NSi minuli teden zavzela le za šest pokrajin. Premier pa je danes poudaril, da so pokrajine koalicijsko usklajen projekt.
Glede predlagane vsebine novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je za opozicijsko SD nesprejemljiva, medtem ko so pripombe na novelo podali tudi v koalicijski DeSUS, je mnenje Janše, »da nima smisla pokopavati mrtvih s preglasovanjem«. Ni problem v DeSUS, če bi vladna koalicija hote la, bi na mreč pa ket voj nih za ko nov po njegovih besedah lahko že zdavnaj sprejela s preglasovanjem. Treba se je predvsem uskladiti s ključnimi opozicijskimi strankami, saj bo le to zagotovilo za neko trajno rešitev, meni Janša.
Premier se je dotaknil tudi projekta megazabavišča na Goriškem. Pri uresničevanju projekta je bilo doseženo načelno soglasje o predvidenih spremembah zakonodaje, žal pa je zastalo obveščanje javnosti, še posebej lokalnega prebivalstva, je dejal Janša. Napako pri obveščanju je po premie-ro vih be se dah sto ril »slo ven ski part -ner v tem projektu, ki naj bi bil večinski lastnik«. »Jasno pa je, da projekta ni možno izpeljati, če okolje do projekta ne bo prijazno,« je še dejal premi er.
Poudaril je, da ne gre za projekt, ki bi ponujal storitve, kakršne privlačijo igralniške dejavnosti nižjega ranga, » ki jih je na ža lost tre nut no v Slo -veniji kar veliko«, ampak gre za kombinacijo ponudbe preživljanja pro ste ga ča sa za bo ga te gos te. Te vrs -te industrija ponuja delovna mesta, ki niso ogrožena z globalizacijo. Negativne posledice, ki so prisotne »pri surovi igralniški dejavnosti«, odpadejo, tiste, ki ostajajo, pa je možno z rezultati, ki jih takšna dejavnost prinaša, pozitivno odpravljati, je menil Janša. »To so dejstva, ki so pretehtala pri vladi, ki je sprejela te odločitve, na pod la gi ka te rih je bi lo pod pi -sano pismo o nameri. Žal pa v javnosti tisti, ki bi morali te stvari pojasniti, do zdaj niso bili dovolj aktivni,« je dejal.
Jan ša je spre go vo ril tu di o slo -venski pobudi o reševanju odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško, na katero odgovor Zagreba pričakuje kmalu.
Vla da si je po nje go vih be se dah v prvi polovici leta zelo prizadevala, da bi pri šlo do ko ra ka na prej pri re -ševanju odprtih vprašanj s Hrvaško. V zvezi s tem je tudi izdelala omenjeno pobudo, ki je, kot je dejal premier, »celo vi ta in se do ti ka vseh ključ nih od pr -tih vprašanj«. »Avgusta in septembra bo jas no, ali bo mo go če sto ri ti ko ra -ke na prej,« je še na po ve dal.
Po Janševih besedah je po številnih srečanjih v prvi polovici leta prišlo do »izčiščenja prostora« v smislu, da je približno jasno, katere poti so še na voljo pri reševanju odprtih vprašanj. Sedaj je odgovornost vlad obeh držav, da se skupaj odločita, kako ta vprašanja v prihodnosti zapreti, še ocenjuje predsednik slovenske vlade, ki je tudi pojasnil, da so usklajevanja o ome nje nem pred lo gu po te ka la ta -ko na ravni koalicije kot z opozicijo. (STA)
MARIBOR - Včeraj začetek
Tristo udeležencev na kongresu esperantistov
MARIBOR - V Mariboru se je včeraj začel 7. kongres Evropske esperantske unije (EEU). Okoli 300 udeležencev iz 32 držav bo največ pozornosti namenilo glavni temi z naslovom Voda določa prihodnost Evrope, v okviru kongresa pa bo potekala tudi evropska konferenca o medkulturnem dialogu in komunikaciji.Gostitelja kongresa sta Esperantsko društvo Maribor in tamkajšnjo društvo za evropsko zavest. Kongresni program vključuje tudi sestanke skupščine in drugih organov EEU. Ta ima sedež v Bruslju, združuje pa esperantske zveze vseh držav članic Evropske unije razen Cipra. Slovesni zaključek kongresa bo 4. avgusta.
Začetki esperanta segajo v leto 1887, ko je izšel učbenik mednarodnega jezika za Ruse v Varšavi pod psevdonimom Doktoro Esperanto in z naslovom Internacia Lingvo. Po tem psevdonimu avtorja Ludvika Lazarja Zamenhofa je jezik kasneje dobil ime. Slovenci so se vključili v esperantsko gibanje v začetku 20. stoletja.
Prvi tečaj esperanta v Sloveniji je bil leta 1907 na ptujski gimnaziji. Organiziral ga je Ljudevit Koser, ki je leta 1910 tudi izdal prvi učbenik. Tega leta so ustanovili prvo društvo v Mariboru. Tudi po prvi svetovni vojni se je esperanto v Sloveniji hitro širil.Usta-novili so več društev, izdali knjige, nekateri so postali pisatelji v esperantu, v Ljubljani pa so ustanovili tudi esperantsko združenje. Prvo večje srečanje je bil jugoslovanski kongres esperantistov v Mariboru leta 1925. Takrat je začel delovati mariborski pedagog Rudolf Rakuša, kije napisal kakovostne učbenike in Esperantsko pedagogiko.
Po II. svetovni vojni je bil v Ljubljani nekaj let sedež jugoslovanske esperantske zveze. V Mariboru so v 60-ih letih organizirali evropske ministrske konference za uvajanje esperanta v šole, leta 1971 pa je bil v mestu ob Dravi največji kongres železničarjev esperantistov s 700 udeleženci.
V Sloveniji je sedaj približno 500 esperantistov, sicer pa je 120 let po Zamenho-fovem učbeniku esperanto doma v več kot 130 državah. Po približnih ocenah se v tem umetnem jeziku lahko sporazumeva okoli dva milijona navdušencev. (STA)
Predsednik slovenske vlade Janez Janša
kroma
PIRAN - Na Primorskem se je včeraj razvila močna burja, kije ponekod dosegla tudi hitrosti do 90 kilometrov na uro. Med drugim je ogrozila tudi življenje skupine otrok, ki so v Piranskem zalivu trenirali jadranje. Po poročanju TV Slovenije so otroke rešili pripadniki Uprave za pomorstvo in pomorske policije. Otroke, ki so trenirali za tekme v najnižjem jadralnem razredu optimist, v tem razredu tekmujejo otroci do 14. leta starosti, je popoldanska burja z njihovimi plovili začela nositi proti savudrijski obali. V jadralnem klubu Pirat, kjer mladi jadralci trenirajo, so takoj ponje poslali gumenjak, vendar neuspešno.
Otroke so rešili šele čolni uprave za pomorstvo in pomorske policije, ki so klic prejeli še ravno pravi čas, kije še dopuščal izplutje. Nekatere otroke so morali že reševati iz morja, ker jih je neurje že pometalo v vodo.
KRANJSKA GORA - V nedeljo je bila tradicionalna svečanost
Ruska kapelica simbol prijateljstva med Slovenijo in Rusijo
Slavnostna govornika na nedeljski slovensnosti za umrlimi ruskimi ujetniki, ki so gradili cesto na Vršič, sta bila slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in podpredsednica ruske Dume Ljubov Sliska
sta
KRANJSKA GORA - Ruska kapelica pod Vršičem, spomin na med prvo svetovno vojno umrle ruske ujetnike, je postala svojevrsten simbol prijateljstva in sodelovanja med Rusijo in Slovenijo. Na diplomatski ravni se je sodelovanje začelo pred 15 leti in je odtlej napredovalo z zavidanja vredno dinamiko. To sta na nedeljski slovesnosti ob 91. obletnici postavitve Ruske kapelice poudarila zunanji minister Dimitrij Rupel in podpredsednica ruske dume Ljubov Sliska ter si obenem zaželela, da bi bilo tako tudi v prihod-nje.Rusko kapelico pod Vršičem lahko označimo kot edinstveni spomenik, je bila prepričana Sliska. »Poraja najboljša čustva do Slovencev, do Kranjsko-gorcev, ki so vsa ta dolga leta skrbno ohranjali kapelico in spomin na naše sonarodnjake,« je poudarila in dodala, da to zagotovo priča o visokem duhu in široki duši slovenskega naroda.
Pri Ruski kapelici Slovenci in Rusi že 16 let na posebni slovesnosti izražajo spoštovanje umrlim in preteklim dogodkom. Kapelica ni le spomin na nesrečo, v kateri je leta 1916 življenje izgubilo okrog 300 ruskih vojnih ujetnikov, ampak tudi na vseh 12.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto na Vršič. »Čeprav to ni bila ruska fronta in to ni bila slovenska vojna, je bila pomembna tudi za nas, za ves svet
in za današnji čas,« je na pomen dogajanja pod Vršičem iz širšega zornega kota pogledal Rupel.
»Zdi se mi, da smo se po toliko srečanjih in toliko letih tudi zbližali in da se ob vseh nesrečah in težavah, ki so za nami, veselimo prihodnosti,« je bil prepričan zunanji minister, kije spomnil, da je 25. maja minilo 15 let, odkar sta Slovenija in Rusija vzpostavili diplomatske odnose. »Želimo si, da bi bilo še naprej tako, kot je bilo zadnjih 15 let,« je dejal minister, ki pa se hkrati zaveda velikih sprememb. »Danes namreč pred našimi očmi nastaja Evropa brez meja. Danes so mnoge slovanske države članice ali kandidatke za članstvo v EU ter nesporazumov, ki so bili značilni za jugoslovansko in sovjetsko obdobje, ne bo več,« je dejal.
V slovensko-ruskih odnosih bi si po Ruplovih besedah želeli predvsem ohraniti kulturno bližino, ki je bila od nekdaj značilna za literarne tokove, in pospešiti gospodarsko sodelovanje. »Med prvo svetovno vojno je dunajski dvor prisilil Ruse, da so gradili slovensko cesto. Upam, da bomo v prihodnosti vsi skupaj in prostovoljno gradili ceste brez ovinkov i n brez nesreč,« je več sto udeležencev slovesnosti pri kapelici nagovoril Rupel.
Z Ruplom se je v svojem nagovoru zbranim strinjala tudi Sliska: »Ko
pregledamo na preteklo desetletje in pol, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je naše sodelovanje napredovalo z zavidanja vredno dinamiko.« Tudi slovensko predsedovanje EU bo za Rusijo pozitivno, je menila Sliska, ki s tem povezuje nadaljnjo harmonizacijo odnosov med Rusijo in EU, krepitev pozicij slovanskih narodov v Evropi ter sodelovanje na kulturnem področju. »Prepričana sem, da bo ruska kapelica, ki je postala pravi simbol prijateljstva in medsebojne naklonjenosti, še naprej ostala prostor srečevanj in bo še naprej poosebljala visoka duhovna načela odnosov med narodoma ter bo prispevala k nadaljnji poglobitvi razumevanja med dvema narodoma,« je poudarila
Že v petek je bil v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani koncert 16-članske-ga ruskega pevskega zbora, ki mu je v soboto sledil nastop enote ruske garde in pripadnikov Slovenske vojske na ljubljanskem Tromostovju. V soboto sta bila v Kranjski Gori tradicionalni koncert pod lipo pevskega zbora iz Kranjske Gore in ruskega cerkvenega zbora ter spominska maša, na kateri so sodelovali tudi predstavniki ruske pravoslavne cerkve. Ti so v nedeljo pod vodstvom nadškofa belgorodskega in staroosolskega vladika Ioana tudi posvetili Rusko kapelico. (STA)
Torek, 31. julija 2007
5

r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
AKTUALNE TEME - Srečanje z novinarji
Zupan Dipiazza nasprotuje
V	•	#	I	V V«	v ■ ■
poučevanju furlanščine v šolah
Obsodil je delovanje sedanjih lastnikov škedenjske železarne - Razvoj pristanišča le ob sodelovanju s sosedi
Tržaški župan Roberto Dipiazza ima glede aktualne teme o uvedbi poučevanja furlanščine v šolah jasno stališče. Po njegovem mnenju bi bila novost, ki jo predvideva osnutek deželnega zakona za zaščito furlanskega jezika, nepotrebna, ker se prebivalci Furlanije-Julijske krajine soočajo s številnimi drugimi, nujnejšimi problemi.
Župan se je o tej in številnih drugih temah pogovarjal včeraj, ko je v svoji pisarni sprejel novinarje pred avgustovskim premorom. Pod drobnogledom so bili tudi škedenjska železarna, plinski terminali, mednarodna šola pri Sinhrotronu, regulacijski načrt, pristanišče ter pomorski turizem.
Še največ je bilo govora o snujočem deželnem zakonu za furlanski jezik, ki ga na Trgu Oberdan obravnavajo vzporedno z zakonom za slovenščino in je trenutno na mizi ožje delovne skupine svetnikov. Dipiazza je povedal, da sam govori doma v furlanščini, uvajanje tega jezika v šole pa se mu zdi pretirano, »saj gre za obrobno zadevo, posebej v času globalizacije in velikih mednarodnih izzivov«. Svoje nasprotujoče stališče je podkrepil predvsem z gospodarskimi oziri: blagajne krajevnih uprav so revne, Dežela ima veliko dolgov in številni konkretni problemi, kot so npr. avtocestne povezave, ždijo v čakalnici. Medtem se deželna uprava ukvarja z uvedbo poučevanja furlanščine, ki bo terjala določeno količino stroškov, je menil župan.
Na ugovor, da predvideva osnutek zakona dejansko samo kako uro neobveznega učenja furlanščine na teden, je župan odgovoril z vprašanjem: »Kaj se bo zgodilo, ko se bo kdo želel učiti matematike v furlanskem jeziku? Stvar se bo občutno zakomplicirala«. Pristavil je, da imajo Slovenci pravico, da se šolajo v svojem jeziku, primer furlanščine pa je različen. Ponovil je še misel, ki jo je že podal pred časom, da bi bilo mnogo bolj koristno poučevanje angleščine, ruščine ali kitajščine.
Dipiazza se je nato dotaknil perečega problema škedenjske železarne. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da sta mu zdravstveno podjetje in deželna agencija za okolje (ARPA) posredovala podatke o onesnažujočih emisijah železarne, po dolgoletnem zatišju. »Podatki za prve štiri mesece tega leta kažejo, da je stopnja onesnaženosti v Škednju in okolici za 43 odstotkov nad povprečjem« je dejal in pojasnil, da bo lahko sprejel kak ukrep le, ko bo imel v rokah podatke o emisijah za enoletno obdobje.
Podjetje Arvedi, ki se zanima za odkup železarne, je opozoril, da ne bo smelo nadaljevati z načinom dela, ki je značilen za sedanje (in nekdanje) lastnike obrata. Slednji naj bi se sploh ne menili za zdravje občanov, saj o nakupu prepotreb-nih filtrov in podobnih naprav ne razmišljaj°.
Na vprašanje, kako gleda na novico o nemškem zanimanju za gradnjo plinskega terminala v Kopru, je župan odgovoril s trditvijo, da morata Trst in Koper skupaj načrtovati tovrstne zadeve, »saj postavitev več plinskih terminalov na istem območju ne bi bila smiselna«.
Selitev mednarodne šole z Opčin na območje Sinhrotrona je bila predmet vroče debate v občinskem svetu. Dipiazza je zadevo komentiral z ugotovitvijo, da so ukrepu nasprotovali svetniki Marjetice in LD, pa čeprav gre za pozitivno pobudo v skladu z mnenjem deželne uprave, ob podpori samega Riccarda Illyja.
Tudi regulacijski načrt podžiga baje vnete debate med občinsko večino in opozicijo. Dipiazza meni, da so kritike neupravičene, načrt pa bo po njegovem dober in premišljen, zadovoljil bo potrebe mesta.
Beseda je seveda tekla tudi o pristanišču. Poglavje zase predstavlja Staro pristanišče: župan je pojasnil, da ni važno, kdo bo 70-hektarsko območje upravljal, edino nujno je, da bo ta del mesta povrnjen ob-
Tržaški župan Roberto Dipiazza med včerajšnjim srečanjem z novinarji
kroma
čanom. Glede razvoja pristanišča nasploh je dejal, da si Trst ne more privoščiti samostojnega nastopanja. V tržaškem in koprskem pristanišču imajo skupno opravka s 300 tisoč kontejnerji, kar je v primerjavi z milijoni kontejnerjev v Rotterdamu ali Hamburgu smešno število. Razvoj ne more iti mimo učinkovite sinergije na osi Benetke-Tržič-Trst-Koper-Reka.
Ob koncu je pohvalil odbornika Maurizia Buccija, ki je v nekaj letih preusmeril v Trst lepo število ladij za križarjenje in vse več pomorskih turistov (letos jih bo prvič več kot 100 tisoč). Vsekakor bo treba to število še naprej večati, če hočemo dohiteti ostala italijanska pristanišča, je zaključil. (af)
GASILCI - Velika požarna ogroženost
V spopadih z ognjem tokrat pomagal tudi dež
Suša je v teh dneh prav gotovo naredila svoje, veliko požarno ogroženost pa je k sreči včeraj poleg gasilcev omilil tudi dež, ki je pogasil še nevarna pogorišča. Okrog 14.30 je zagorelo na težko dostopnem terenu nad Rovtami (na sliki KROMA). Pri gašenju so poleg gasilcev sodelovali tudi gozdni čuvaji, 7 prostovoljcev s Tržaškega in 3 prostovoljci iz Repentabra. Na pomoč so
poklicali tudi helikopter, vendar močan veter ni dovolil, da bi se ta približal pogorišču. Vzroki nastanka požara niso znani, gasilci pa ne izključujejo človeške malomarnosti z odvrženimi cigaretami.
To pa ni bil včeraj edini požar. Okrog 15. ure se je spet vnel ogenj na slovenski strani v bližini državne meje pri Socerbu. Gasilcem so priskočili na pomoč člani združenja prostovoljnih
gasilcev Breg, gozdni čuvaji, gasilske brigade iz Kopra, ekipe iz Ospa in Črnega kala, Dola, Movraža, Dekanov, Babičev, Hrvatinov, Pobegov in Čežar-jev. Nekaj preplaha je nastalo tudi nad Ricmanji, pod kamnolomom Scoria, vendar brez hujših posledic. Vse požare so uspeli pogasiti, nekaj ekip pa bo ponoči vseeno nadzorovalo najbolj nevarna pogorišča.
NOVA PSI
Nabrežina: Di Giorgio spet v politiki
Tudi v Devinu-Nabrežini se pripravljajo na oblikovanje nove socialistične stranke. Vanjo bo pristopil tudi Claudio Di Giorgio, ki je bil svojčas vodja PSI v na-brežinskem občinskem svetu, potem pa je opustil aktivno politiko.
Di Giorgio je v spremstvu pokrajinskega tajnika nove PSI Alessandra Perellija obiskal župana Giorgia Reta. Perelli pravi, da nova stranka ne bo podrejena Demokratski stranki, njen politični »delokrog« pa bo menda leve sredina.
APrimorski
~	dnevnik
Obnova cestne signalizacije pri SvJakobu
Občina Trst sporoča, da bodo pri Sv.Jakobu (od včerajšnjega večera do petka, 3. avgusta) potekala nočna vzdrževalna dela za obnovo vodoravne cestne signalizacije. Včeraj so se lotili del na Istrski ulici (od Ul. Ba-iamonti do Trga Pestalozzi) in Trgu Pestalozzi, nocoj se bodo od 20.30 do 7. ure zjutraj dela pomaknila od Trga Pestalozzi do Šentjakobskega trga vključno z ulicama Rivalto in Ponzanino. V sredo bodo na vrsti ulice Montecchi, della Guardia, del Rivo, Caprin in San Giacomo in Monte, v četrtek pa še trga Vico in Sansovino, Ul. Bernini in predora Sv.Vida in Sandrinelli. V primeru slabega vremena bodo dela odložena.
Na Trgu Libertä bodo urejali napeljavo elektrike
V teh dneh so stekla dela družbe Acegas za podzemno napeljavo elektrike. Dela, ki bodo po predvidevanjih trajala najmanj 18 dni (dnevna od 9.30 do 16. ure, nočna pa od 21. do 7. ure), so razdeljena v 4 faze. Prva zaobjema območje med Trgom Liberta in Ul. Ghega, kjer se bo cestni pas zožil in bo prepovedano parkiranje na Trgu Liberta v višini hišnih številk 2 in 3. V drugi fazi (8 dni) se bodo dela pomaknila v okolico vrta na Trgu Liberta, kjer bosta avtobusni postaji št. 20 in 21 premeščeni k poslopju bivše menze. V tretji fazi (3 dni) naj bi dela zaobjemala območje pred železniško postajo, ko bodo avtobusne postaje (št. 1 in 19) pomaknjene k bivši menzi oz. k stavbi s hišno št. 2 (avtobus št. 30) in cestišče pred železniško bo omejeno. Četrta faza bo baje povzročila nekaj več težav, saj bo 5 dni parkiranje prepovedano na Trgu Citta di Santos in Ul. Gioia, cesto bodo zožili oz. uvedli bodo posebni vozni pas za tovornjake, večino avtobusnih postaj pa bodo premestili vzdolž Korza Ca-
Dela na cestni signalizaciji
Občina Trst sporoča, da se bodo danes (od 13. do 20. ure) začela dela za obnovo vodoravne cestne signalizacije na križišču med ulicama Car-naro in Brigata Casale, na Ul. Car-naro, na Trgu Duca delle Puglie, na cesti za Katinaro in Reški cesti (od Ul. Brigata Casale do Ul. del Ca-stelliere). Dela se bodo nadaljevala tudi jutri (od 7.30 do 18. ure) in v četrtek (od 7.30 do 14. ure).
SESLJAN - Stališče občinske uprave
Izjava o položaju v Domu Stuparich
Težave, ki jih je opozicija izpostavila v zvezi z Domom za ostarele "Brata Stuparich" v Sesljanu, je občinski odbor Devina-Nabrežine že preučil in rešil, začenši s tistimi z osebjem socialnega skrbstva. To je rešil ne glede na obdobje počitnic, na bolezenske dopuste in na nesposobnost nekaterih uslužbencev, ki ne morejo več opravljati dodeljenega dela in ki morajo biti zaradi tega prekvalificirani. V sklopu občinske uprave je bila sprožena prva selekcija, piše v izjavi občinskega odbora, po izvedbi katere smo zaposlili eno osebo, takoj za tem pa je bila sprožena še naslednja selekcija za tri delovna mesta.
»Glede na mesto računovodje pa smo podaljšali delovno pogodbo tisti osebi, ki že več kot eno leto zaseda obravnavano delovno mesto.« S tem v zvezi je potekalo pomembno srečanje s predstavniki vseh sindikalnih združenj ob prisotnosti odbornikov Fulvia Tamara in Daniele Pallotte.
Na srečanju so bila obravnavana, poleg vseh omenjenih težav, tudi vprašanja v zvezi z našim domom za ostarele. Udeleženci so soglašali, da bodo sindikati zaradi kroničnega pomanjkanja specializiranega osebja, ki bi bilo pripravljeno sprejeti službo, pripomogli k širjenju novic o razpisu selekcij. V naslednjih dneh sta odbornika sklicala še srečanje v domu za ostarele, na katerem so prišli na dan predlogi in možne rešitve, s katerimi je bil odbor seznanjen in katere je slednji tudi osvojil.
»Položaj moramo stalno nadzorovati: ko smo sestavili pogodbene klavzule, smo dobro presodili vprašanje služb, ki jih je treba dodeliti, in smo za to predvideli zadostno osebje. Rešitve dopuščajo vsekakor dovolj manevrskega prostora za naknadna izboljšanja, vsekakor pa ne ta ne druge težave ne smejo vplivati na kakovost storitev in uslug namenjenih našim oskrbovancem,« piše v stališču uprave Devina-Nabrežine.
vour.
6
Torek, 31. julija 2007
TRST
/
VREME - Močni sunki povzročili nekaj škode
Burja se je vrnila v velikem slogu
V okolici je padalo drevje, v mestu pa okna in kosi streh
GORE - Srečen konec v Dolomitih
Pod vrhom Civetta rešili dva Tržačana s težavno akcijo
Konec dober, vse dobro. Tržaška alpinista, ki sta se v nedeljo znašla v brezizhodnem položaju pod dolomitskim vrhom Civetta, so včeraj zjutraj le spravili na varno. Gorski reševalci iz krajev Alleghe, Agordo, Val Pettorina, Val Biois in Selva di Cado-re so bili uspešni po večkratnih poskusih, izjavili pa so, da je šlo za enega njihovih najtežjih podvigov zadnjih let. Eden od planincev je bil lažje ranjen, zato so ga odpeljali v bolnišnico v Belluno.
Dvojica je v soboto ponoči bivakirala nekje v višavah, v nedeljo pa je skušala osvojiti vrh Civetta s plezanjem po smeri Philip-Flamm. Po navedbah agencije Ansa sta obstala približno 150 metrov pod vrhom, eden pa se je pred tem med padcem močno udaril v prsa. V nedeljo popoldne sta klicala na pomoč, takojšnje reševanje pa je preprečilo slabo vreme.
Najprej so poskusili s helikopterjem, s katerega so spustili 100-metr-
sko žico in reševalca skušali približati planincema, veter pa je akcijo onemogočil. Člani gorskih služb so se tako lotili vzpona, opremo pa so z žičnico povlekli do koče Torrani, ki stoji na 2.984 metrih, tik pod vrhom gore. Reševalci so se od tod spustili do dveh Tržačanov, ju privezali in z uporabo vitla povlekli do koče, kjer se je včeraj zjutraj pustolovščina končala.
Pogorelo poslopje bodo začeli popravljati
Petnadstropno poslopje na Ul. Gatteri, ki je bilo 1. julija prizorišče velikega požara, ni več pod zasego. Stavbo bodo lahko začeli popravljati, vstop v zgradbo pa je za njene stanovalce še vedno strogo prepovedan. Dela se bodo začela z odstranjevanjem razbitin, šele nato bodo na vrsti popravila.
Po lepem koncu tedna je ponedeljek prinesel pričakovan upad temperature in tudi nekaj padavin, glavno vlogo pa je včeraj odigrala burja. Silni sunki so se pojavili ob uri kosila, nato pa so se stopnjevali vse do večera in ponoči. Vsepovsod so povzročili kar nekaj preglavic.
Še najbolj nevarno je bilo hoditi ob hotelu Savoia: na strani hotela, ki gleda na Ul. Cadorna, so proti večeru začeli padati s strehe sedem metrov dolgi kosi, ki so povzročili nekaj gmotne škode in preplaha (f. KROMA). V tržaškem Ljudskem vrtu se je medtem več kot deset metrov visoki divji kostanj zvrnil na vhod vrta, na strani Ul. Giulia. Drevo so nekaj po 21. uri odstranili z žerjavom.
Na celotnem območju pokrajine so imeli gasilci obilo dela s padanjem dreves in vejevja, po mestu pa je veter razmetaval vse, kar je dobil pred sabo: motorna kolesa, smeti, smetnjake, mizice, stole in še kaj. Gasilci, ki so na začetku večera našteli že skoraj 70 posegov, so se veliko ukvarjali z okni, saj se je mnogo teh raztreščilo in spustilo na cesto drobce stekla. Sneti so morali tudi nekatere lesene rolete, ki so pred okni molele v praznino. Burja je barom in trgovinam odnesla marsikateri predmet, kozarci in steklenice so ponekod posejali po ulicah polno stekla.
Na morju je bila obalna straža stalno na preži, k sreči pa se je ukvarjala z običajnimi posegi, resnejših nevšečnosti ni bilo. (af)
NESREČA
Spodbudne novice o stanju kopilota Retta
Pred tednom dni je med gašenjem večjega požara v Abrucih, v okolici mesta LAquila strmoglavilo letalo civilne zaščite Canadair. Njegov 51- letni pilot je bil takrat pri priči mrtev, 28-letni kopilot Daniele Rett iz Gradišča ob Soči pa se je čudežno rešil.
Novice, ki prihajajo iz bolnišnice San Salvatore v LAquili, so k sreči iz dneva v dan bolj spodbudne. Retta, ki so ga še sprva držali v umetni komi in je zadnje dni preživel v oddelku za intenzivno nego, so včeraj končno premestili v nevrokirurški oddelek. Začel je namreč dihati samostojno in odgovarjati na osnovne dražljaje.
Njegovi starši in sorodniki so že od po ne delj ka ob njem, če -prav zdravniki se še niso definitiv-no izrekli o njegovem stanju. Potrebnih je namreč še nekaj izvidov, ki bi se prepričali o reakcijah mladega Retta.
KRMENKA - Praznik Rinascite
SIK za enotno levico
V nedeljo sta govorila deželni tajnik Stojan Spetič in vodja FIOM Antonio Saulle
PODLONJER - Festival v Ljudskem domu G. Canciani
Stranka komunistične prenove razočarana nad gospodarsko in socialno politiko vlade
Peter Behrens in Giorgio Vesnaver, govornika na prazniku SKP v Podlonjerju
kroma
Stranka komunistične prenove je še kar razočarana nad gospodarsko in so ci al no po li ti ko vla de Ro ma na Prodija. To razočaranje je izstopalo na tradicionalnem prazniku komu-nis tič ne ga tis ka, ki ga je SKP pri re di -la v Ljud skem do mu Gi or gi o Can ci -ani v Podlonjerju. O aktualnem političnem trenutku je v nedeljo govoril Giorgio Vesnaver, ki v sklopu krajevnega vodstva SKP odgovarja za socialne zadeve. Govornika je uvedel Peter Behrens, ki zastopa stranko v rajonskem svetu za Sv. Ivan, Lonjer, Podlonjer in Katinaro.
Vesnaver je povedal, da SKP ne soglaša ne z vladnimi odločitvami glede pokojninskega sistema, še manj pa sprejema vladno politiko na področju socialnega skrbstva. Zadnja odločitev o tem bo jeseni padla v parlamentu, kjer si bo SKP prizadevala za vsebinsko izboljšanje teh ukrepov, če prav je Pro di prav v so bo to po no -vil, da ne bo pri stal na no be ne spre -mem be.
Praznik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, ki se je včeraj končal na Krmenku, je potekal v znamenju prizadevanj za enotnost levice. To je tudi glavni in temeljni cilj stranke, kot je na nedavnem obisku v Fur-laniji-Julijski krajini podčrtal njen vsedržavni tajnik Oliviero Diliberto.
Da ne bi vse skupaj ostalo le pri lepih besedah in obljubah je SIK na praznik na Krmenko povabiila predstavnike levih strank, s katerimi želi okrepiti dialog in sodelovanje z namenom oblikovanja nove levo usmerjene stran ke. Za SIK so ti so go vor ni ki Ko mu nis tič na pre no va, Ze le ni in De -mokratična levica, ki je nastala pred kratkim po odcepitvi leve komponente stranke Levih demokratov. S SKP in Zeleno listo SIK že tvorno sodeluje v de žel nem sve tu, kjer DL ni za sto pa -na. Pri re di tev na Kr men ki je po zdra -vila tudi dolinska županja Fulvia Premo lin.
Da je treba ustvariti pogoje za novo sodelovanje na italijanski levici so v soboto poudarili Fulvio Vallon (DL), Igor Kocijančič (SKP) ter zastop-niika SIK Giuliana Zagabria in Stojan Spetič. Slednji, ki je deželni tajnik SIK, je go vo ril tu di na ne delj skem praz ni -ku, ki je gostil pokrajinskega sekretarja sindikalne zveze kovinarjev FI-OM-CGIL Antonia Saulleja (na sliki Kroma skupaj s Spetičem).
/
TRST
Torek, 31. julija 2007
7
DEVIN - Zavod Združenega sveta
Ob letošnjem obračunu še načrti za bodočnost
20. oktobra bo zavod v Verdijevem gledališču uradno proslavil srebrni jubilej
Konec maja se je za 200 dijakov zavoda Združenega sveta iz Devina zaključilo še eno doživetij polno šolsko leto. V baru na devinskem trgu se je kar trlo praznično opravljenih dijakov, tako da so tudi mimoidoči razumeli, da je za vse nas poseben dan. Vsakdanje šolske skrbi so bile končno za nami. Dijaki iz drugega letnika smo namreč zaključili serijo matu-ritetnih izpitov, kije za nekatere trajala cele tri tedne, medtem ko so si dijaki prvega letnika lahko oddahnili po opravljenih poskusnih izpitih ob koncu leta. Veselje je bilo res veliko, kljub temu pa se je bilo v razposajeni množici videti marsikateri resen in zamišljen obraz. Vsi smo namreč vedeli, da je to zadnji dan, ki ga bomo preživeli skupaj. Zadnjikrat nas bo vseh 200 sedelo v velikem šotoru, namenjenemu zaključni svečanosti. Polovica dijakov se nas bo morala dokončno posloviti od prijateljev in profesorjev, s katerimi smo preživeli kar dve leti in delili vesele in težke trenutke.
Mislim, da se vsi strinjamo, daje bilo ravnokar zaključeno šolsko leto polno uspešnih pobud in zanimivih dogodkov. Nedeljski »Focusi«, večerna predavanja, kjer imajo posamezni dijaki možnost, da sošolcem predstavijo aktualno temo, ki jim je posebno pri srcu, so bili za mnoge izmed nas dragocena priložnost, da smo na tekočem z dogajanjem v svetu. Veliko je bilo tudi zabave, saj so se v tem šolskem letu zvrstili kar štirje »Narodni tedni«. To so tedni, v katerih skupine dijakov predstavijo države ali območje, od koder so doma. Letos so za to poskrbeli azijski, italijanski, angleško govoreči ter afriški dijaki skupaj z dijaki z Bližnjega vzhoda. Tako smo bolje spoznali njihove vsakdanje navade, glasbo, književnost in si tudi ob-liznili prste ob pokušanju slastnih tipičnih jedi, ki so jih pripravili mladi sami. Zelo živahno je bilo tudi med gledališkim tednom, ko so dijaki iz gledališkega krožka in vsi tisti, ki jih veseli gledališče, pripra-
vili in uprizorili kar dve gledališki in eno glasbeno predstavo. Poleg tega smo se zabavali ob kratkih skečih, ki so se ves teden odvijali v jedilnici ob uri obedov.
Glasbe in petja je bilo res na pretek, a to ne samo v gledališkem tednu. Zbor dijakov zavoda Združenega sveta je namreč skozi vse leto nastopal na raznih prireditvah v Devinu in bližnji okolici. Petje je seveda dijakom v veliko sprostitev in zabavo, je pa to tudi priložnost, da devin-sko šolo predstavimo širši množici. K temu je pripomogla tudi decembrska »Street performance«, dvotedenski potep po Španiji, v katerem je skupina petdesetih dijakov z glasbenimi točkami in predstavitvami naše šole ter njene aktivnosti ponesla med španske študente delček devin-skega vsakdana in njegovega duha.
Priložnosti za stike med devinskimi dijaki in zunanjim okoljem so zaradi pre-natrpanega študijskega in obšolskega programa devinskih študentov žal precej redke, zato je en teden v letu posvečen spoznavanju evropskih držav in njihovih kulturnih znamenitosti ter gojenju stikov z evropskimi vrstniki in raznimi dobrodelnimi organizacijami. Devin se v tem obdobju čisto izprazni, saj se dijaki v majhnih skupinah razpršijo po svetu. Letos je na primer kakih 10 dijakov obiskalo sirotišnico v ruski prestolnici in pomagalo deliti hrano brezdomcem, manjša skupina je odšla v Grčijo in okusila življenje v samostanu, spet drugi dijaki so v londonskih šolah predavali o nevarnosti onesnaževanja okolja... Izkušnje, ki smo jih dijaki doživeli med enotedenskim potovanjem, so bile zelo različne, zagotovo pa smo si vsi vsaj nekoliko odpočili od šolskih obveznosti in mnogih popoldanskih aktivnosti, ki se jih udeležujemo v Devinu.
Program minulega šolskega leta je bil torej zelo pester tako za dijake kot za profesorje, ki so nam vseskozi sledili in nas usmerjali. Kar nekaj pozornosti smo namenili tudi načrtovanju pobud, ki se bo-
Na zgornji sliki dijaki med družabnostjo, na levi sliki pa skupinska »uradna« fotografija
do zvrstile v prihodnjem šolskem letu, ko bo Jadranski zavod Združenega sveta obhajal 25. obletnico obstoja. Slavnosti ob odprtju 25. akademskega leta, ki bo vršilo 20. oktobra v operni hiši G. Verdi v Trstu, bo sledila cela vrsta zanimivih prireditev. Oktobra je namreč predviden večdnevni obisk dijakov v Rimu, kjer se bodo med drugim srečali s predsednikom republike Napolitanom, rimskim županom Veltronijem ter imeli avdienco pri papežu Benediktu XVI. Izletu v Rim bo novembra ob mednarodnem dnevu otroka sledil obisk Milana in srečanje s številnimi uglednimi osebnostmi italijanske politike. Predviden je še obisk Ljubljane, Mantove in Gradca.
Živahno bo tudi v Devinu in bližnji okolici, saj bo program bogat in razčlenjen. Tako bo na primer tržaška univerza gostila predavanje o Jadranu, na katerem bo gost profesor Predrag Matvejevic, pisatelj, esejist in profesor slovanske literature na univerzi »La Sapienza« v Rimu. Center za fotografijo zavoda v Devinu pa bo gostil razstavo priznanega fotografa Ericha Hartmanna, po katerem nosi ime. S pobudami, kot sta predavanje »Mladi in prostovoljno delo« ter »Dan odprtih vrat«, ko bodo šolo lahko obiskali vašča-ni pa tudi mladi, ki bi radi kaj več izvedeli o delovanju te svojevrstne ustanove, si zavod Združenega sveta prizadeva za tesnejše stike med devinskimi dijaki in bližnjo okolico. To velja predvsem za vrstnike višjih srednjih šol bodisi s Tržaškega kot z Goriškega. Zelo je namreč pomembno, da v dveh letih svojega bivanja v Italiji dijaki spoznajo in občutijo prisotnost slovenske manjšine na tem območju. To pa ne le teoretsko, kot se večkrat dogaja, ampak s tkanjem vezi in gojenjem stikov. Slovenski dijaki, ki obiskujemo zavod, zato srčno upamo, da se bodo načrti v zvezi s tesnejšim sodelovanju med šolami uresničili.
Dana Čandek
ARISTON - Niz filmskih večerov
Kakovostni filmi vabijo v kino
Od 1. do 5. avgusta serija dobrih dolgometražcev
Ljubezen do dobrih starih filmov in do posebnega vzdušja, ki ga vsak gledalec občuti, ko vstopi v kinodvorano, je lani v ožji skupini filmskih navdušencev porodila idejo o ustanovitvi združenja, ki bi publiki nudilo ogled kakovostnih dol-gometražnih umetnin. V času, ko ima skoraj vsaka družina na domu dvd pred-vajalnik in si zatorej lahko privošči ogled najljubšega filma kar na udobnem domačem kavču in ob prijetnem hladu klimatskih priprav, se mestne kinodvorane postopoma praznijo. Da bi nekoliko zaustavilo ta nadvse negativen trend, si je omenjeno združenje, ki mu je ime Pas-sione, zamislilo pravi filmski festival, se pravi niz filmskih večerov v kinodvora-ni Ariston.
Kot sta včeraj dopoldne pojasnila člana združenja Roberto Chizzi in Isidoro Brizzi (na sliki KROMA), si njihova skupina nadeja, da bi ponovno ovred-
notila filmsko kulturo in v kinodvorane spet privabila publiko vseh starosti. Od jutri, 1. avgusta do nedelje, 5. avgusta, se bodo ob 21.15 na platnu tržaškega Ari-stona zvrstili dobri stari filmi: Chaplinov The Gold Rush (Zlata mrzlica), komedija Kinky Boots (Perverzni škorenjci), Wilderjeva Sunset Boulevard (Bulevar somraka) in simpatični Some like it hot (Nekateri so za vroče z mitično Marilyn Monroe) in še risanko s pingvini Happy Feet. Nekateri izmed omenjenih filmov so seveda že v dvd formatu, vendar je po mnenju organizatorjev njihov ogled na mogočnem platnu vselej posebno doživetje; nenazadnje pa predstavlja za-hajanje v kinodvorane trenutek združevanja, ki omogoča in celo spodbuja prosto kramljanje oz. izmenjavo mnenj o filmu. Za ogled posameznega filma bo treba odšteli 5 evrov (po znižani ceni pa 4). (sas)
PROSEK - Ob koncu tedna
Športni praznik
Na pobudo Nogometnega kluba FC Primorje in AŠV Pomlad
V tem počitniškem obdobju poskrbijo za zabavo tudi razna krajevna, kulturna in športna društva. Na Pro-seku so v soboto in nedeljo praznik pripravili člani nogometnega kluba FC
Primorje in AŠV Pomlad. Športni praznik, kot so ga poimenovali, je bil v bistvu priložnost za druženje, zvečer pa je bilo poskrbljeno še za ples (f. KROMA).
8
Torek, 31. julija 2007
TRST
/
REPEN - Kraška hiša
Fotografsko vabilo na skorajšnjo Kraško ohcet
Na ogled os fotografije Mirne Viola - Zadovoljstvo, da je kraška hiša uradno postala muzej
V Galeriji Kraške hiše so na ogled fotografije Mirne Viola in pa dragocena poročna noša
kroma
Vabljeni na Kraško ohcet! Tako nas nagovarjajo barvne fotografije Mirne Viola, od petka na ogled v galeriji Kraške hiše v Repnu. Pobudo Zadruge Naš Kras so podprli urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Pokrajina Trst in Občina Repentabor.
Na otvoritvenem večeru je uvodoma pozdravila prisotne predsednica zadruge Naš Kras Martina Repinc in naznanila veselo vest, da je Kraška hiša končno prejela uradno priznanje statusa deželnega muzeja, to pa je tudi prvi slovenski muzej v Italiji, ki je tovrstno priznanje prejel. Posebej se je zahvalila vsem, ki so si prizadevali, da bi se to uresničilo, izrecno Slovenskemu etnografskemu muzeju za pomoč pri inven-tarizaciji ter številnim ustanovam in posameznikom.
Razstava fotografij otvarja obenem cel niz pobud, ki bodo spremljale letošnjo kraško ohcet. Naslednja bo projekcija filma Kraška hiša na robu časa, ki ga je posnela RTV Slovenija in katerega avtor je Jadran Strle. Mirna Viola se dobrih osem let intenzivno posveča fotografiji, članica društva Fotovideo Trst 80, je sodelovala na različnih razstavah in natečajih. Najraje ujema v objektiv motive iz neposrednega okolja. Razstavljene fotografije prikazujejo različne utrinke vaškega slavja kraške ohceti, ki vsaki dve leti in prav letos spet konec avgusta, prav v Repnu obnavlja starodavne običaje. V svojem predstavitvenem govoru je Robi Jakomin povedal, da predstavljajo fotografije Mirne Viola intimen pogled v dogajanje Kraške ohceti in kot vsaka dokumenta-tivna fotografija terjajo od snemalca nevsiljiv način pristopa, da ohranijo spontanost izraza in doživetost.
Poleg fotografij je v galeriji prvič na ogled poročna noša iz leta 1881 Terezije Čok-Županove iz Lonjerja. O noši in njeni lastnici je najprej spregovorila pravnukinja Sonja Zupančič in povedala, da se je noša ohranila po srečnem naključju. Njena prababica je imela sicer dve noši, z dekliško je bila pokopana, medtem ko je svojo poročno nošo kasneje odstopila svoji snahi, ki jo je za njo prosila in se kasneje preselila v Beograd. Pri nas so bile v tistem obdobju noše prepovedane, ker izrecen simbol slovenske pripadnosti, v Beogradu pa je noša preživela in se po smrti njene lastnice vrnila spet v Lonjer neverjetno dobro ohranjena. O tipologiji obleke in tkanin, iz katerih je sešita, je spregovorila še izredna poznavalka Marta Košuta, ki je poskrbela tudi za postavitev noše na razstavo.
Večerje glasbeno popestril harmonikar Marko Manin, ki je s svojim nastopom ustvaril veselo razpoloženje. Razstava bo na ogled do 19. avgusta ob nedeljah in praznikih (11-12.30; 15-17).
Jasna Merku
CONTRADA - Na vrtu muzeja Sartorio
Manjvrednost: uprizoritev manj znanega Svevovega dela
Uprizoritev manj znane drame Itala Sveva Inferiorita (Manjvrednost), ki jo je v petek zvečer na vrtu Sartoriovega muzeja v Trstu predstavilo gledališče La Contrada, je po pričakovanju privabila množico ljubiteljev gledališča in občudovalcev slovitega pisatelja in sicer ne samo zato, ker je bil vstop prost, tem več zato ker je že tra di ci o nal ni po-klon avtorju, ki je na nek način postal simbol tržaške kulturne naravnanosti - in to skupaj s prijateljem Ircem Jamesom Joyceom in ne s katerim od drugih tu rojenih besednih umetnikov, marsikomu resnično prirasel k srcu. Res se je marsikaj spremenilo od prvih let, ko je duhovite originalno zastavljene predsta ve, v katerih je bi la ar hi tek tur na da nost pri -zorišča nepogrešljiv element, postavljala prezgodaj umrla Elena Vitas: Jamesa Joycea ni več, namesto izvrnih besedil sedaj uprizarjajo Svevova odrska dela, prvot ni niz se je zre du ci ral na eno sa mo predstavo; poleg tega se je letos prizorišče preselilo s Hortisovega trga. Vsekakor pa je občudovanja vreden Contradin načrt, da se vsako leto lotijo drugega Sve vo ve ga de la, do kler ne bodo upri zo rili celot -ne ga opu sa.
Letos so izbra li kratko psi ho lo ško dra mo z na -slovom Inferiorita (Manjvrednost), ki se večplastno lo teva čuta manj vrednos ti, bodi si da ga pogo -juje pasivno sprejemanje socialno podrejenega položaja, bodisi da gre za zavest lastne manjvrednos-
ti. Kakorkoli že, vse se začne s stavo: grof Alberi-ghi hoče prijatelju Picchiju dokazati, da je strahopetec, zato stavi, da bo Picchi že isto noč iz golega strahu ob zajetno denarnico. Ker Picchi upravičeno posumi, da se bo Alberighi poskusil posluži-ti lažnega roparja in si zato poskrbi spremstvo policaja, se Alberighi s prijateljem barononom Squ-attijem odpravi na Picchijev dom, kjer za precejšnjo vsoto denarja prepriča Picchijevega služabnika Giovannija, da bo s pištolo zagrozil gospadrju in od njega dobil denarnico. Žal je Giovanni preveč spoštljiv do gospodarja, tako da njegov poskus ni prepričljiv; gospodar, ki je resnično patološki bojazlji-vec in po zna čaju pra vi oho li ti ran, ga pri pri či od-pus ti in mu zagro zi, da mu ne bo izpla čal osem let zvestega dela. Giovanniju se podre svet in njegova reakcija je tragična.
V vlogi gospodarja in služabnika nastopata Adriano Giraldi in Maurizio Zacchigna, ki sta lika obogatila s številnimi značajskimi potezami. Ob strani jima stojita še Manuel Fanni Canneles in Lorenzo Zuffi kot Alberighi in Squatti. Drama se loteva izred no zani mi ve teme, žal je nje na spo ročil nost močno okrnjena zaradi upočasnjenega ritma, za katerega se je odločil režiser Ulderico Manani,.
Predsta vo je La Con tr da uresni či la s podporo Dežele in pod pokroviteljstvom Mestne knjižnice in Mestnih muzejev. (bov)
Pobudnik
POKRAJINA TRST
lliv
TStElTE PffDVintlA
Milje — Evropski vrtovi VELIKI ANTIČNI SVET
po izboru Bonawentura- Gledališče Miela
KINEMATOGRAFSKI VEČERI O GRŠKO-RIMSKI KLASIKI
TOREK, ai. JULIJ OB 21.15
Fellini Satyricon, Federico Fellini, Italija/Francija, 1969,128'. Prepovedano mlajšim od 14 let.
SREDA. 1. AVGUST OB 21.15
Scipione 1'Africano, Carmine Gallone, Italija, 1937,120'
TOREK. 7. AVGUST OB 21.15
Ben Hur, Fred Niblo, USA 1926,130'
Nemi film - podnapisi v angleščini. Glasbena kulisa v živo*
SREDA. 8. AVGUST OB 21.15
Gli ultimi giorni di Pompei, Mano Caserini
in Eleuterio Rodolfi, Italija, 1913, 80'
Nemi film. Glasbena kulisa v živo*
*Riccardo Morpurgo Trio (Luca Colussi bobni, Simone Serafini kontrabas, Riccardo Morpurgo klavir)
Gledališki večeri z
•	I • • •	VI • t I I	•
rimskimi in grškimi klasiki
V	sklopu niza Gledališča v gledališču, ki ga prireja Pokrajina Trst v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, tržaškim konservato-rijem Tartini in združenjem umetnikov iz Gorice, se v mestno središče še zadnjič v letošnji poletni sezoni vrača Felix Hora, su-gestivno srečanje ob glasbi in poeziji. Igralec Luca Quaia se bo drevi ob 19. uri na Trgu Sv. Antona lotil tekstov Seneke in Ho-mera, za glasbeno kuliso pa bosta poskrbela Stefano Bembi (harmonika) in Piero Purini (saksofon).
Nekoliko pozneje, ob 21.15, pa se bo dogajanje preselilo v Milje (Giardini Europa), kjer bodo predvajali Fellinijev Satyricon (ogled je prepovedan mladini pod 16. letom starosti). Vedno tu pa bo jutri ob isti uri na sporedu film Scipione l'Africano v režiji Carmina Gallona. Vstop je vsak večer prost.
Villibossi v Občinski galeriji
V	Občinski galeriji na Velikem trgu bodo danes ob 18.30 odprli razstavo del Villibossija, umetnika in njegova dela pa bo predstavil Enzo Santese. Umetnik je študiral v Trstu pod mentorstvom različnih pedagogov, razstavlja pa od let '60 dalje. Za izdelovanje kipov uporablja različen material, še najrajši pa les. Razstava na Velikem trgu bo odprta do 16. avgusta, in sicer vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
Podaljšan urnik odprtja muzejev Schmidl in Sartorio
Do 21. oktobra letos bosta gledališki muzej Carlo Schmidl in mestni muzej Sartorio odprta do 19. ure, in sicer od torka do nedelje, ob ponedeljkih pa sta muzeja zaprta. V muzeju Sartorio na Trgu Papež Janez XXIII, ki je preurejena vila tedanjih veljakov, si je mogoče ogledati, kako so v 19. stoletju imeli opremljeno domovanje premožnejši sloji, v tem primeru plemiška družina. V muzeju pa so ob opremi in drugi zapuščini rodbine Sartorio na ogled še druge umetniške zbirke, ki jih je dobila v dar tržaška občinska uprava in ki so jih namestili v raznih prostorih. Ob umetniški vrednosti pa so razstavljene zbirke tudi odraz tedanjega okusa in vrednotenja umetnosti. Prenovljeni muzej Sartorio s parkom bo letošnje poletje prišel še posebej do izraza, saj bodo v tem okolju zaživeli Muzeji zvečer. Prvo srečanje bo v sredo, 1. avgusta: ob 21. uri bo v parku koncert skladb iz zlate dobe radia, pod vodstvom Luce Bonuttija ga bosta izvedla zbor in orkester Na-tissa iz Ogleja, od 20. do 24. ure pa bodo na voljo vodeni obiski raznih zbirk.
V	gledališkem muzeju Schmidl, ki končno domuje v primernih prostorih, in sicer v delu palače Gopčevic, pa si je mogoče ogledati raznovrstne dokumente, ki se v glavnem nanašajo na gledališko-glasbeno življenje v Trstu od 18. stoletja dalje. Tudi ta muzej se lahko ponaša z zapuščinami: dragocene kostume, ki jih je nosila v prestižnih gledaliških, je muzeju zapustila pevka Fedora Barbieri, v posebni sobi pa so zbrani tudi dokumenti o slovitem režiserju Giorgiu Strehlerju.
Shakespeare v Vili Prinz
V	sugestivnem parku tržaške Vile Prinz (Reber na Greto 38) bo v nedeljo, 5. avgusta, na sporedu prijetna gledališka predstava, Shakespearova komedija Mnogo hrupa za nič. Odigrala jo bo skupina žensk kulturnega združenja Teatro degli asinelli v režiji Gual-tiera Giorginija. Kulturni večer prireja družbeno-kulturni center pri Vili Prinz; vstop bo prost.
/
TRST
Torek, 31. julija 2007
9
Včeraj danes
Danes, TOREK, 31. julija 2007
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 14.47 - luna vzide ob 21.31 in zatone ob 7.08. Jutri, SREDA, 1.avgusta 2007
PETER
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,5 stopinje C, zračni tlak 1007,3 mb ustaljen, veter 37 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik burja, vlaga 52-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,1 stopinj C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 04. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fa-bio Severo 112 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/c (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/c.
Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
amico«; 17.45, 20.40, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«.
SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 19.50, 22.20 Tra-sformers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Mail zombi - Anche i morti lo fan-no«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«.
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta).
DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta ter
13.	in 14. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do
14.	ure.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta; šola bo zaprta tudi v ponedeljek, 13. avgusta 2007 in v torek, 14. avgusta 2007. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah, in sicer do vključno 1. septembra 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
S Izleti
si Čestitke
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.30 »A scanner darkly«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine del-la Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIOR AZZURRA -
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI - 16.00, 20.05 »Le vite degli altri«; 18.10, 22.20 »Ocean's thir-teen«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.30, 20.30 »Fear-less«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »I te-stimoni«.
KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10 »Harry Potter in Feniksov red«; 17.00, 19.10, 21.20 »Distur-bia«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Simpsonovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordi-ne della Fenice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; Dvorana 3: 17.30, 20.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; 19.00, 20.30, 22.15 »Vacancy«; 16.15, 18.30 »The Reef - Amici per la pinne«; Dvorana 4: 16.15, 19.10 »Flicka - Un cavallo per
Ü3 Obvestila
Aljoša in Manuela sta dočakala čudovit dan. Dobila sta sinčka
Erika
Malemu Eriku želimo veliko sreče, zdravja in čudovito otroštvo. Te so želje
none Mirande, nonota Renata, pranone Giselle ter tete Mary in tete Sonje.
Dobrodošel
Erik!
Lara je končno bratranca dobila, da bosta lahko skupaj nagajala in se veselila! Manueli in Aljoši iz srca čestitamo, malemu Eriku vso srečo v življenju želimo.
Nona, nono, pranona, stric in teta z Laro
V nedeljo zjutraj je na svet prijokal mali
Erik
Vsi pri Godbenem društvu Prosek mu kličemo dobrodošlico, srečnima staršema Aljoši in Manueli pa iskreno čestitamo.
Godbeno društvo Prosek
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Raduho v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred Hotelom Daneu na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 3497597763 Nastja.
Marko in Ivana se veselita prihoda malega ERIKA! Nestrpno čakata, da se bodo vsi skupaj igrali. Teta Isa in stric Andrej pa voščita mamici Manueli in očku Aljoši veliko prespanih noči.
Trideseto stran partiture življenja je danes na Proseku obrnil naš dragi, dolgoletni organist DAVORIN STAREC. Še veliko uspehov, zadoščenja in užitkov na glasbeni poti mu iz srca želijo konto-velske cerkvene pevke in farani.
Manueli in Aljoši se je pridružil krepki ERIK. Novi družini želimo vse najboljše, novorojenčku pa polno lepih in srečnih dni. Marija in Učo.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo podružnica KZ v Dolini, na Kmetijski zadrugi, zaprta za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DE-PORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt od 1. do vključno 31. avgusta.
SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na tradicionalno šagro, ki bo od petka, 3. avgusta, do ponedeljka, 6. avgusta v parku v Prebenegu. Toplo vabljeni.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je
do 6. avgusta odprta po običajnem
urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure).
OBČINA REPENTABOR obvešča prebivalstvo, da Deželna civilna zaščita v sodelovanju z Glavno direkcijo za kmetijske, naravne, gozdarske vire in za gorske predele opravlja vzdrževalna dela na nekaterih gozdarskih poteh na območju občine za preprečevanje gozdnih požarov. Drva, ki so zložena ob poteh, je prepovedano odnašati. Na razpolago so le upravičencem, ki so bili vsekakor že telefonsko obveščeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Mon-torsino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEA-DINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627 ali 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in ani-matorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša).
PESNIKI DVEH MANJŠIN, potujoča fotografska razstava Zveze Slovenskih kulturnih društev in Italijanske Unije bo na ogledu v Narodni in študijski knjižnici (Ul. sv. Frančiška 20) do konca poletja.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala.
ENOTI KOSOVELOVE KNJIŽNICE SEŽANA delujeta s poletnim urnikom in bosta za obiskovalce odprti: Knjižnica Divača, torek in petek 1118, Knjižnica Kozina, ponedeljek 714 in sreda 11-18. Osrednja knjižnica v Sežani in Knjižnica Komen imata nespremenjen urnik.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja.
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
0 Prireditve
MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinije-vem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040635626.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Letošnje praznovanje Velikega Šmarna se začne v ponedeljek, 13. avgusta, z odprtjem kioskov in kiparsko razstavo Evgena Guština po rodu iz Repna, ki pa živi v Breznici na Gorenjskem. Otvoritev razstave bo ob 21. uri. Na predvečer praznika, v torek, 14. avgusta, ob 21. uri bo koncert za orgle sopran in kontralt v okviru festivala »Med zvoki krajev«, nastopili bodo Roberto Lo-reggian orgle, Carola Freddi sopran in Elena Biscuola kontralt. Koncert je pod pokroviteljstvom Občine Repentabor. Sam praznik Marije Vnebovzete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim po-božnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob somaševan-ju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
0 Mali oglasi
23-LETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami varstva otrok išče zaposlitev kot varuška ter nudi lekcije iz angleškega, slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 329-7265005.
DRUŽINA IZ TRSTA išče resno in vestno varuško za enoletnega otroka v jutranjih urah od meseca septembra dalje. Klicati na tel. št. 3384219817.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE nujno išče izkušenega električarja. Klicati na tel. št. 349-3918232 v večernih urah.
GOSPA nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. na št. 328-3617053.
IMATE PROBLEME z likanjem ali oskrbo starejše osebe? Kličite gospo z dolgoletnimi izkušnjami na tel. št. 328-8161372.
IŠČEM DELO za pomoč v gospodinjstvu ali v domu za ostarele po možnosti v okolici Opčin. Imam strokovno znanje in izkušnje ter veselje do dela z bolnimi in ostarelimi osebami. Klicati od 13.30 do 15.00 na tel. št. 339-7860390.
IŠČEMO V NAJEM oljčni nasad in vinograd. Tel. št. 340-5990529.
KMETIJA GRUDEN ŽBOGAR je vsak dan odprta od 8. do 13. ure za prodajo svežega mleka in mlečnih izdelkov.
KMETIJA MILIČ IZ ZAGRADCA je
odprta vsak večer, od 19. dalje do 12. avgusta. Tel. 040-229383.
ODDAJAM v najem, v Ul. Manzoni, 90 kv.m veliko neopremljeno dvosobno stanovanje s kuhinjo, spre-jemnico z balkonom, shrambo in kletjo. Centralizirano ogrevanje. Tel. na št.: 346-8246674.
PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 3332334910
PRODAM obdelan motor za stari fiat
500 F/L s povečanim številom ku-bikov in stopnjo kompresije. Malo prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel. na št. 040-228382 ali 338-7220353.
PRODAM rabljene knjige za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča in za 1., 2. in 3. razred liceja Franceta Prešerna. Tel. na št. 349-4328349 ali 040-382810.
RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 3392536381.
SI SE ODLOČIL za klasični licej? Grške, latinske vadnice in še kaj oddam. Tel. na št. 040-228382 ali 3387220353.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE s sedežem v Trstu išče dinamično osebo do 30 let za delo v nabavi in prodaji. Pogoji: znanje angleščine ter srbohrvaščine ali slovenščine. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »UVOZ-IZVOZ«.
ITI Osmice
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah.
OSMICO sta odprli Mavrica in Si-donja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šem-polaju.
OSMICO sta odprla v Gabrovcu, št. 27, Igor in Roberta. Odprta bo do 5. avgusta.
V SALEŽU n'puljih sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni!
Prispevki
V	spomin na mami Danilko in Elizabeto daruje družina Komar/Ber-zan 30,00 evrov za SKD Slavec.
V	spomin na Egonovega brata Dragota Bukavca darujejo prijatelji 70,00 evrov za KD Prosek - Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Kristine darujeta Mara in Zmago 20,00 evrov za oktet Odmevi in 20,00 evrov za ANVOLT.
Za prijateljsko sodelovanje in v spomin na dolgoletno pevko Anico Kralj, daruje Mavhinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov za Šem-polajski cerkveni pevski zbor.
V	spomin na dragega Angela Satta, darujejo: Mavhinjski cerkveni pevski zbor 100,00 evrov, družina Le-giša (Mavhinje 15) 50,00 evrov, družina Legiša (Cerovlje 4) 30,00 evrov, Marica, Olga, Nadja, Marica in Dragica 80,00 evrov za obnovo zvonov Mavhinjske cerkve.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Borisa Laurico daruje Ada Počkar 30,00 evrov za ŠD Breg.
Ob obletnici rojstva in smrti Andreja Ražem darujejo mama, tata in brat 50,00 evrov za sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega moža Angela, daruje Anica 50,00 evrov za Ma-vhinjski cerkveni pevski zbor.
Ob obletnici smrti očeta Hermana in mame Kristine darujejo Sander, Stana in Ivanka 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Angela Satta, darujeta Adriano in Lidja Stanissa 30,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje, v isti namen daruje Milica Žužek 20,00 evrov za Mavhinjski cerkveni pevski zbor.
10
Torek, 31. julija 2007
KULTURA
/
ŠVEDSKA - Režiser je umrl v 89. letu starosti
Ingmar Bergman, veliki mojster filma
S svojimi režijami se je zapisal v zgodovino svetovnega filma
Umrl je Ingmar Bergman, švedska filmska legenda. Star je bil 89 let, preminil pa je na svojem domu na otočku Faro, kjer je posnel več svojih mojstrovin, je za švedsko tiskovno agencijo TT povedala cineastova hči Eva Bergman. Veliki cineast se je po njenih besedah poslovil »mirno in nežno«. Hči ni navedla natančnega vzroka niti datuma očetove smrti. Bergman se je v zgodovino zapisal s filmi, kot so Sedmi pečat (1956), Divje jagode (1957), Molk (1962), Persona (1965), Kriki in šepetanja (1971), Prizori iz zakonskega življenja (1974), Jesenska sonata (1978), Fanny in Alexander (1982). Slednji je prejel štiri oskarje, vključno z nagrado za najboljši tujejezični film.Ingmar Bergman se je rodil 14. julija leta 1918 v Uppsali severno od Stockholma. Švedski dnevnik je na svoji spletni strani objavil podatek, da je Bergman umrl včeraj zjutraj okoli 7. ure. Nekaj zadnjih mesecev so sicer krožile govorice, da velikemu režiserju peša zdravje. Pokopali ga bodo v krogu prijateljev in družine, datum še ni določen, agencijo TT povzemajo druge svetovne agencije.
Bergman se ni posvečal le filmu, temveč je bil celo življenje navezan tudi na gledališče. Za odrske des ke je zre žiral vrs to dram, predvsem igre Augus -ta Strindberga, svojega vzornika iz mladosti. Umetniško pot je začel prav v teatru, ko je v 40-ih letih prvič režiral v Stockholmski operi. V letu 1960 je dobil režiserski angažma v prestižnem Kraljevem dram skem gle da li šču Dra ma ten.
Prvi film je bila Kriza iz leta 1945. Tega leta je spo znal, da je edi no mo der no izraz no sredstvo -film: »Delanje filmov je zame instinkt, potreba, tako kot hrana, pijača ali ljubezen,« je enkrat pojasnil režiser, ki je prvi mednarodni uspeh doživel leta 1955 s filmsko komedijo Nasmeh poletne noči.
Od konca 50-ih let naprej pa so njegovi filmi postajali vse bolj mračni, predvsem o zakoncih v krizi, razklanih posameznikih ali odsotnosti boga. Več kot tri desetletja je naredil povprečno po en celovečerni film na leto.
Bergman je rad de lal z igral kami in ne katerim omogočil njihove najboljše filmske vloge. Med njimi so bile Maj Britt Nilsson, Harriett Andersson, Eva Dahlbeck, Ulla Jacobsson in Liv Ullmann. Z mnogimi od njih je doživel tudi ljubezenske romance, sicer pa se je ženil petkrat in dobil devet otrok.
Med najpomembnejšimi nagradami, ki jih je prejel Bergman, je zlata palma za življenjsko delo na 50. filmskem festivalu v Cannesu leta 1997 in oskar, ki mu ga j e za filmski opus leta 1970 podelil Hollywood. V Cannes je po zlato palmo poslal igralko in svo jo biv šo partne rico Liv Ul l mann.
V njegovem opusu je imela pomembno mesto tematizacija odnosa med sinom in materjo, kakor tudi zakonskega življenja. Bergman je delal globoko osebne filme, v katerih je obravnaval lastne intelektualne in duhovne preokupacije. V Divjih jago dah se je obr nil k psi ho loš kim di le mam in etič -nim vprašanjem v osebnih in družbenih odnosih po izgubi ve re v boga.
Režiser je dolga leta zavračal privlačne ponudbe za delo v tujini. Kljub temu se je leta 1976 po težavah s švedsko davkarijo odpravil v Nemčijo in režiral v muen chen skem Re si denz The atru. Po šest -let ni odsot nos ti se je vrnil na Švedsko in ostal do -ma do smr ti. Kljub urad ni »upoko jit vi« je ne u mor -no ustvarjal - režiral TV igre, pisal scenarije, med njimi avtobiografsko sago Najboljše namere, ki jo je skrajšal na tri ure; za režijo filma je Bille August le ta 1992 v Can ne su pre jel zla to pal mo.
Bergmanov zadnji igrani film je bil leta 2003 Sarabanda, nadaljevanje zgodbe iz Prizorov iz zakonskega življenja iz leta 1973. Liv Ullmann, ki je zaigrala tako kot v prvem filmu s tedanjim partnerjem Er lan dom Jo sephso nom, je ob tem de ja la: »Na -čin, kako se je Bergman poslo vil, je dal slu ti ti, da to ni le slovo po dokončanju enega od filmov. Poslovil se je na njemu lasten način in vedela sem, da želi reči: »Prizorišče snemanja zadnjič zapuščam kot režiser.«
Ingmar Bergman je bil »morda največji filmski umetnik, gledano v celoti, od odkritja filmske kamere«, kot je dejal Woody Allen leta 1988 ob režiserjevem 70. rojstnem dnevu. Za velikana so ga šteli tudi drugi ugledni kolegi, na primer Martin Scor sese, Ro bert Alt man, Fran cis Ford Cop pola, Akira Kurosawa in Wim Wenders.
Doma na Švedskem si je šele v zadnjem obdobju pridobil veljavo velikega filmskega mojstra. Ustanovili so tudi po njem poimenovano nagrado, namenjeno mladim filmskim talentom. (STA)
REVIJE - »Dvojna« Mladika
V poletni številki ob političnih temah tudi veliko zanimivega
branja za počitniški čas
Sredi julija je izšla nova, dvojna številka tržaškega mesečnika Mladika, ki prinaša tudi bilten s programom letošnjih študijskih dnevov Draga 2007. Dvainšti-ridesete študijske dneve, ki bodo potekali od petka, 31. avgusta, do nedelje, 2. septembra, v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah, bodo oblikovali Darka Zvonar, Anton Rupnik in Peter Brumen, ki bodo sodelovali na petkovi, otvoritveni okrogli mizi »Manjšina v očeh opazovalcev.« V soboto bo prof. Igor Grdina nastopil s predavanjem »Slovenščina danes in jutri«. Zadnji dan Drage bo najprej na sporedu predavanje prof. Roberta Petkovška »Krščanstvo v dialogu s sodobno mislijo: kaj lahko krščanstvo ponudi sodobnemu svetu?«, popoldne pa bo nastopil prof. Tine Hribar s predavanjem »Stanje duha na Slovenskem«.
Mladikina uvodna misel »Dvomi in dileme po volitvah« je razmišljanje o nedavnih italijanskih upravnih volitvah, predvsem pa izidu le-teh v Gorici in Na-brežini. Avtor članka obžaluje ne samo dejstvo, da manjšina ni obdržala Gorice in ni pridobila Nabrežine, ampak tudi to, da je slovenska politika začela izgubljati konsenz svojih tradicionalnih volivcev. »To«, pravi pisec, »bi moralo leto dni pred prihodnjimi deželnimi volitvami služiti kot alarm pred nevarnostjo, da Slovenci izginemo s političnega prizorišča kot samostojni subjekt.«
Revija nudi drugače veliko zanimivega branja za poletni čas: Jože Klančnik je avtor novele »Pojoči konji«, kije prejela tretjo nagrado na literarnem natečaju revije Mladika za leto 2006; Bojan Pavle-tič je avtor članka »Tragedija Primorcev med obema vojnama« - razmišljanje je sprožila osemdeseta obletnica nasilnega zaprtja slovenskih šol v Julijski krajini v času fašizma. M. Žitnik nadaljuje pisanje romana v nadaljevanjih »Čarodejke«, na vrsti je poglavje »Nežne sapice in divja burja«.
Ob izidu dveh novih knjig pri založbi Mladika so se člani uredništva pogovorili z Aleksandrom Furlanom, avtorjem narečne pesniške zbirke »An popodan«, in z literarnim zgodovinarjem dr. Milanom Dolganom, avtorjem knjige o duhovnem in javnem delavcu dr. Metodu Turnšku, s podnaslovom »Urednik in časnikar«.
Publicistka Lida Turk piše o pismih tigrovca Danila Zelena tigrovcu Justu Godniču, Aleksander Furlan pa v prispevku z naslovom »Mrvice iz družinske kronike« se spominja strica Toneta Furlana, rojenega leta 1897, in njegovih življenjskih dogodivščin.
V	rubriki »Pod črto« sta še razmišljanji o stalnih napetostih in aferah v političnem življenju, tako v Sloveniji kot v Italiji, in o stališču sedanje italijanske večine, ki ne namerava vrniti Sloveniji slik iz istrskih cerkva in samostanov, ki so jih pred vojno odnesle rimske oblasti.
V	reviji je še fotokronika o nedavnem Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah in z novicami iz zamejstva, zdomstva in matice bogato Anteno. V Mladiki so še ocene knjig in poročilo o verskem življenju Slovencev v Belgiji in na Nizozemskem.
V	mladinski prilogi RAST je Aljoša Starc napisal uvodnik z naslovom »Mladi in angažiranost v politiki«. Sledi poročilo o delovanju plesne skupine MOSP, o ptujskem delu Drage mladih in o koncertu skupine Iron Maiden v Ljubljani.
Razstava Negovana Nemca
V Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Negovana Nemca (1947-1987), ki bo uvedla krog predstavitev njegovih del iz različnih ciklov: Destrukcije ali Brez izhoda, Preboj in Živi kamni. S projektom 20 let pozneje bodo na gradu obeležili 20 let od smrti in 60 let od rojstva goriškega kiparja, po mnenju umetnostnega zgodovinarja Naceta Šumija osrednje osebnosti svoje generacije na Slovenskem in enega najvidnejših ustvarjalcev slovenskega modernega kiparstva sploh. (STA)
GORICA - Mednarodna nagrada za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei
Nemška filmografija doživlja novo pomlad
Zmaga je namreč šla filmu Das Leben der Anderen (Življenja drugih) - Edgaru Reitzu pa so podelili nagrado za življenjsko delo, njemu je bila posvečena tudi retrospektiva
»V Nemčiji je danes vsaj deset zelo talentiranih in zanimivih filmskih režiserjev, ki so po dolgem premoru končno poskrbeli za nov val v nemški kinematografiji. To je tudi dokaz, da je naša filmska šola dobra, saj so vsi omenjeni režiserji njeni absolventi.« Edgar Reitz, petinsedemdesetletni nemški scenarist in režiser, je bil v šestdesetih letih med pobudniki »Oberhausner Manifesta«, iz katerega se je rodila »nova nemška kinematografija«. Zato ima njegova laskava ocena na račun sedanje nemške filmske produkcije najbrž še večjo težo. Da snemajo v Nemčiji kvalitetne filme, je potrdila tudi šestindvajseta izvedba Mednarodne nagrade za filmski scenarij Sergio Amidei: končna zmaga je namreč šla filmu Das Leben der Anderen (Življenja drugih), ki ga je napisal in režiral nemški scenarist in režiser Florian Henckel Von Donners-marck.
Sicer pa je nemško konotacijo letošnji izvedbi Amideievega festivala dala predvsem nagrada za življenjsko delo, ki so jo v petek zvečer podelili Edgaru Reitzu (f. Bum-baca). Njemu je bila namreč posvečena ob-
širna retrospektiva, na kateri so si ljubitelji sedme umetnosti lahko ogledali drugi del njegove trilogije Heimat (Domovina): petdeset ur dolg film, ki je nastal za nemško televizijo, v katerem je Reitz skozi življenje družine Simon zarisal tudi zadnjih sto let nemške zgodovine. Njegov »filmski roman« so prireditelji festivala Amide-i primerjali italijanskemu La meglio gioventu.
»Ko sem si v Muenchnu v dveh nadaljevanjih ogledal La meglio gioventu, sem bil nad filmom zelo zadovoljen. Prvič v življenju sem imel občutek, da prisostvujem dialogu z nekim italijanskim prijateljem, da gledam italijanski filmski odgovor na svoj Heimat. Fasciniralo me je dejstvo, da lahko naše delo premaga državne in narodnostne meje...«
V obeh filmih nastopa ista generacija protagonistov.
»Morda zato, ker je bila generacija mojega Zweite Heimat in filma La meglio gioventu za Evropo zelo pomembna. To je generacija, ki je uvedla velike družbene spremembe, ki so aktualne tudi danes, štiride-
set let kasneje.«
Scenarij za svojo filmsko epopejo ste napisali sami.
»V Nemčiji nimamo velike tradicije v pisanju scenarijev, prav tako ne takega festivala kot je Amidei. Scenarije običajno pišem sam: z začetkom filma nimam nikoli težav, zgodba mi je jasna, zaključek filma pa je vedno problem. Najbrž sem zato tudi snemal Heimat, ki pravzaprav nima pravega konca.«
Razmišljate o nadaljevanju Hei-mata?
»Zdi se mi, da je po petindvajsetih letih dela, ki je obrodilo preko petdeset ur dolg film, lahko dovolj. Heimat je zaznamoval velik del moje filmske produkcije, imam pa veliko drugih projektov, katerim bi se rad posvetil.«
Bi lahko razkrili, kateri so?
»Načrti so v embrionalnem stanju. Upam, da mi ne boste zamerili, če jih ne bom razkril. Filmski načrti morajo ostati skrivnost, drugače tvegam, da izgubim navdih ... «
Poljanka Dolhar
/
SVET
Torek, 31. julija 2007
1 1
CAMP DAVID - Gordon Brown na obisku pri predsedniku ZDA
VB ostaja zvesta Bushu
Brown je izjavil, da je potrebno opraviti dolžnosti in izpolniti odgovornosti, ki jih imata državi v Iraku - Sodelovanje med državama se bo še okrepilo
Gordon Brown in George Bush v Camp Davidu
ansa
WASHINGTON - Britanski premier Gordon Brown je po včerajšnjem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bus-hem izjavil, daje potrebno opraviti dolžnosti in izpolniti odgovornosti, ki jih imata državi v Iraku. »Naš cilj, tako kot cilj ZDA, je postopoma predati nadzor iraškim oblastem,« je na prvem obisku v ZDA po prevzemu položaja britanskega premiera povedal Brown.
Brown je po prvem srečanju z Bushem napovedal, da se bodo odnosi med državama v prihodnje še okrepili.Brown je na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da se bodo o prihodnosti vojaških sil v Iraku odločali na podlagi vojaških nasvetov poveljnikov na terenu, kar je potrdil tudi njegov sogovornik Bush.
Britanski premier je po pogovoru z Bushem napovedal tudi krepitev britansko-ame-riških odnosov. »Velika Britanija in ZDA sodelujeta, in verjamem, da se bo to v prihodnjih letih še okrepilo,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP drugi dan obiska v ZDA povedal Brown.
Sogovornika sta se v Bushevem uradnem letovišču Camp David v ameriški zvezni državi Maryland dotaknila tudi drugih tem. Med drugim sta govorila o razmerah v sudanski pokrajini Darfur, pri čemer sta napovedala okrepitev pritiska na Kartum, da se konča nasilje v Darfurju.
»Strinjal sem se s predsednikom, daje potrebno okrepiti pritisk, da se konča nasilje, zaradi katerega sta brez domov ostala dva milijona ljudi, štirje milijoni so ostali lačni in
odvisni od pomoči, 200.000 ljudi pa je umrlo,« je poudaril Brown.
Srečanje med Bushem in Brownom je bilo sicer namenjeno predvsem njunemu spoznavanju in oblikovanju skupne podlage za sodelovanje med državama, ki veljata za tesni partnerici. »Vsi se sprašujejo, če sva s premierom našla skupno podlago za sodelovanje, če sva imela pomembno razpravo,« je izjavil Bush in dodal, »daje odgovor: popolnoma«.
Brownov predhodnik Tony Blair je sicer doma izgubljal priljubljenost prav zaradi tesnih odnosov z Bushem, predvsem glede Iraka, in nekateri člani Brownove vlade so v preteklosti dajali izjave, ki so napovedovale, da stiki med voditeljema držav morda v prihodnje ne bodo tako prisrčni.
Brown pa očitno ne načrtuje ohladitve odnosov z Washingtonom. V govoru v soboto zvečer je namreč zagotovil, da med njegovim vladanjem London ne bo storil nobenega koraka, ki bi pomenil distanciranje od Washingtona, saj je v »nacionalnem interesu« Velike Britanije, da odnos z ZDA ostane njen »najpomembnejši dvostranski odnos«.
Brown je poleg tega pred prihodom v ZDA novinarjem dejal, da gre utrjevat najpomembnejše bilateralne odnose za Veliko Britanijo. Prav tako je pel hvalo ameriškemu vodstvu v vojni proti terorizmu in dejal, da ZDA zaradi tega veliko dolguje ves svet. ZDA in Velika Britanija sta po Brownovih besedah osredotočeni na največji izziv, kar je vojna proti terorizmu. (STA)
JAPONSKA - Po nedeljskih volitvah
Premier Šinzo Abe ne namerava odstopiti
TOKIO - Japonski premier Šinzo Abe je je po nedeljskem porazu njegove vladajoče koalicije na volitvah v zgornji dom parlamenta včeraj ponovno zatrdil, da ne namerava odstopiti s položaja predsednika vlade. Je pa obljubil, da bo v vladi prišlo do sprememb. »To je bil hud rezultat. Sodbo ljudstva jemljemo resno in iskreno, vendar pa je moja odgovornost nadaljevati misijo izgradnje nove nacije in spodbujati reforme,« je dejal Abe.
Ob tem je napovedal spremembe v vladi, ki so jo v zadnjem času pretresali mnogi škandali. »Nosim odgovornost za imenovanje članov vlade in volivci so pozvali k njenim spremembam,« je še dejal Abe.
Vladajoča koalicija Abejeve Libe-ralno-demokratske stranke (LDP) in stranke Novi Komeito je na nedeljskih volitvah v 242-članski zgornji dom parlamenta po uradnih rezultatih dobila le 46 od 121 voljenih sedežev, pred volitvami pa jih je imela 76. LDP jih je sama
Japonski premier Šinzo Abe
ansa
dobila 37, kar je hud upad v primerjavi s 64, ki jih je imela pred volitvami.
Zgornji dom parlamenta bo zdaj nadzorovala glavna opozicijska Demokratska stranka, ki je skoraj podvojila število sedežev, saj jih je v nedeljo dobila 60, pred tem pa jih je nadzorovala 32. To je sicer prvič, da LDP ni največja stranka v parlamentu. Od leta 1955 je bila namreč na oblasti ves čas z izjemo 10 mesecev med letoma 1992 in 1993, vendar je bila tudi v tem času v opoziciji največja stranka v parlamentu.
BOLGARIJA
Za izpustitev
delalo 20 tajnih služb
SOFIJA - Vodja bolgarskih obveščevalcev, general Kirčo Kirov, je včeraj za bolgarski dnevnik 24 Časa povedal, da si je za izpustitev petih bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika iz libijskega zapora prizadevalo 20 tujih obveščevalnih služb. Poudaril je tudi, da so se pri reševanju šesterice »srečevali številni interesi«, vključno s prodajo orožja in naftnimi koncesijami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Odnose med vodjema bolgarske in libijske obveščevalne službe je vzpostavil nekdanji najvišji funkcionar britanske prekomorske obveščevalne službe Mark Allan. Kirov in njegov libijski kolega Musa Kusa naj bi se srečala petkrat, in sicer v Libiji, Rimu, Parizu in Londonu, pogovore pa naj bi Kirov nato nadaljeval s Kusi-nim naslednikom Abdulahom Sanusijem, sicer svakom libijskega predsednika Moa-merja Gadafija.
Kirov je povedal, da je že februarja, ko se je na Dunaju srečal z Gadafijevim sinom Sejfom al Islamom, vedel, da bo usoda šesterice znana do poletja, dejal pa je tudi, da je imel Libijo namen obiskati že nekdanji britanski premier Tony Blair. Slednji je želel, da bi se drama končala do njegovega odstopa s položaja britanskega premiera. Pri reševanju omenjene šesterice so sodelovali tudi Palestinci, Egipt, Alžirija in Maroko.
Bolgarke in palestinski zdravnik, ki je medtem dobil bolgarsko državljanstvo, so bili obsojeni, ker naj bi z virusom HIV v bolnišnici v Bengaziju namerno okužili 438 libijskih otrok, od katerih jih je 56 medtem že umrlo. Maja 2004 so bili obsojeni na smrtno kazen, ki jo je nato 11. julija letos potrdilo še vrhovno sodišče. Libijski vrhovni pravosodni svet je smrtno kazen nedavno spremenil v dosmrtno zaporno kazen. Libijske oblasti so jih nato prejšnji teden izpustile, pristale pa so tudi na izročitev obsojencev bolgarskim oblastem. Bolgarski predsednik Georgi Parvanov jih je po prihodu v Bolgarijo pomilostil.
Libija pa je ostro obsodila to pomilostitev. Libijski zunanji minister Abdelr-ahman Halgam je tako na novinarski konferenci poudaril, da gre za »izdajo« in »nelegalno ravnanje« s strani bolgarskih oblasti. »Zapornike bi morali ob prihodu v Bolgarijo takoj premestiti v zapor, ne pa jih slovesno in nelegalno osvoboditi,« je poudaril Halgam. Libijski premier Bagdadi Mah-mudi je dodal, da je Sofija s pomilostitvijo zdravstvenih delavcev kršila mednarodno pravo in sporazum o izročanju med Bolgarijo in Libijo. »Mi smo delovali v skladu s pravom, Bolgarija pa nas je izdala,« je zatrdil. (STA)
KUBA - Pred letom dni je Fidel Castro »začasno« poveril svojemu bratu vodstvo države
Raul Castro ni prinesel sprememb
Malo verjetno, da se bo »el comandante« vrnil na vodilni položaj v državi - Pred letom dni v Miamiju praznovali, disidenti na Kubi pa so bili previdni.
HAVANA - Danes bo minilo leto dni, odkar je dolgoletni voditelj Fidel Castro vodenje države, načeloma začasno, poveril svojemu bratu in obrambnemu ministru Raulu Castru. Oči sveta, predvsem ZDA in kubanske diaspore v tej državi, so bile uprte v otoško državo v pričakovanju velikih sprememb. Teh pa kljub umiku velikega voditelja Fidela v letu dni niso dočakali, čeravno vse bolj peša verjetnost, da se bo »el comandante« vrnil na vodilni položaj v državi. Danes bo minilo natanko leto dni, odkar je Raul Castro od starejšega brata, ki bo naslednji mesec dopolnil 81 let, prevzel vodenje države.
Fidel Castro se je v javnosti v živo zadnjič pojavil prav na ta dan, ko je Kubancem osebno sporočil, da zaradi operacije na črevesju žezlo oblasti začasno predaja bratu. Od takrat gaje bilo mogoče videti le na posnetkih.
Kubanci v ameriškem Miamiju so prenos oblasti proslavili kar s plesom po ulicah, saj so menili, daje s tem prišlo do konca dolgoletnega Fidelovega režima.
Vendar se je izkazalo, da so prehitro plesali na grobu sivobradega voditelja. Fidel še vedno okreva in pogosto piše uvodnike za kubanski časnik Granma, Raul pa je edino ameriško komunistično državo pustil praktično nedotaknjeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Disidenti na otoku so bili ob predaji oblasti bolj previdni in so čakali na to, kako se bo začasni režim lotil svojih nasprotnikov. Po tem ko je tranzicija oblasti potekla brez težav, so se spet opogumili in javno spregovorili, da ni represija nad njimi nič manjša, čeravno so morali priznati, da je manj aretacij. Število političnih zapornikov se je v zadnjih šestih mesecih znižalo iz 286 na 243, disidenti pa to pojasnjujejo s tem, da so oblasti bolj selektivne pri obračunavanju z nasprotniki.
Prebivalci Kube se medtem še vedno, delno tudi zaradi ameriškega embarga, vsakodnevno soočajo z nizkimi plačami, pomanjkanjem stanovanj in s težavami z javnim prevozom, kljub temu pa mnogi Kubanci po poročanju
AFP pravijo, daje spodbudno, daje Raul javno priznal težave, s katerimi se otepajo.
Mlajši Castro je v letu dni vodenja Kube zavzel manj izrazito držo kot njegov starejši brat, ki je bil nenehno v središču mednarodne pozornosti. Vendar so Kubanci kljub temu opazili njegov bolj pragmatični stil vodenja. Pod Raulom so tako oblasti odpisale dolg proizvajalcem hrane in napovedale porabo kreditov iz Kitajske in Irana za nakup novih javnih avtobusov. Kuba je tudi umaknila omejitve na uvoz avtomobilskih delov, gospodinjskih aparatov, računalnikov in videoka-mer.
Ob letošnjem državnem prazniku -dnevu revolucije, ki je potekal minuli četrtek, je Raul Castro zagotovil, da oblasti proučujejo gospodarske reforme in da razmišljajo o novih tujih investicijah. Poleg tega je Raul ob prazniku ponovno ponudil oljčno vejico ZDA in roko zmagovalcu ameriških predsedniških volitev prihodnje leto, kdorkoli bo to, kar so
ZDA takoj zavrnile.
Začasni predsednik je tudi poudaril, daje zavezan nadaljevanju kubanskega revolucionarnega sistema pod nadzorom komunistične stranke, hkrati pa napovedal strukturno reformo. Vendar poznavalci Kube dvomijo, da bo prišlo do kakšnih pomembnejših reform, dokler bo starejši Castro še živ, četudi ne bi več uradno vodil države.
Ljudi, ki menijo, da Fidel ne bo več prevzel položaja, je vse več. Kot enega od simbolov, da se je dokončno umaknil v prid mlajšemu bratu, vidijo njegovo odsotnost s praznovanja dneva revolucije. So pa tudi taki, čeravno teh ni pomembno mnogo, ki so prepričani, da je Fidel že umrl in da kubanske oblasti prikrivajo njegovo smrt. Po poročanju AFP gre v tem primeru predvsem za najbolj zagrete proticastrovske emigrante v Miamiju.
Večina ljudi na otoku ugotavlja, bodisi z olajšanjem ali z obžalovanjem, da se v letu po prenosu oblasti med bratoma »ni nič spremenilo«, poroča nemška tiskov-
na agencija dpa.
Castro je vodil Kubo odkar je 1. januarja 1959 s pomočjo revolucionarnih soborcev strmoglavil režim vojaškega diktatorja Fulgencia Batiste. V državi je uvedel komunistični režim, se naslonil na Sovjetsko zvezo, skušal pa je - oziroma še vedno skuša - razširiti socialistično revolucijo tudi v ostalih državah Latinske Amerike, ki jih poziva, naj se osvobodijo »imperialističnega« izkoriščanja ZDA.
Zlasti zaradi tovrstne politike in ker je pripeljal komunizem tako rekoč na prag ZDA, se uradni Washington že vse od Castrovega prihoda na oblast trudi, da bi ga strmoglavili. Med najbolj znanimi poskusi je spodletela invazija v Prašičjem zalivu v 60. letih prejšnjega stoletja, iz tistega obdobja pa je še posebej v spominu t.i. kubanska raketna kriza, ko je bil svet pravzaprav na robu jedrskega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo. Že vse od začetka ZDA izvajajo tudi strogo gospodarsko blokado Kube.
Tea Šentjurc, STA
1 2 Petek, 27. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
GORICA - Včeraj na županstvu sestanek širše skupine županov goriške pokrajine
Armando Querin kandidat za predsedstvo družbe IRIS
Uradna izvolitev na skupščini delničarjev - Jutri tudi dogovor o ostalih predstavnikih upravnega odbora
Nov predsednik pokrajinske družbe za javne storitve IRIS bo po vsej verjetnosti bivši direktor tržiškega obrata Eaton Armando Querin. O njegovem imenovanju so se včeraj dogovorili goriški župan Ettore Ro-moli ter drugi člani širšega odbora županov goriške pokrajine, ki so se sestali na občini v Gorici. »Z imenovanjem so soglašali bolj ali manj vsi prisotni župani,« je povedal Ro-moli, tako daje pričakovati, da bo Gianfran-ca Guttyja nasledil 59-letni Querin iz Ronk. Po upravljanju obrata Eaton je Querin leta 1998 postal generalni direktor družbe Mini Gear iz Padove, poleg tega pa opravlja tudi vlogo predsednika podružnic v ZDA in na Kitajskem. S1. januarjem 2008 se bo upokojil, kar mu bo omogočalo, da se bo popolnoma posvečal novi funkciji.
Querinovo ime, ki ga bodo potrdili na jutrišnji seji skupščine delničarjev, se je v povezavi s predsedniškim mestom družbe IRIS prvič pojavilo v javnosti prejšnji teden. »Njegovo imenovanje je izšlo iz analize, ki je bila opravljena v okviru ožje skupine županov občin iz goriške pokrajine,« je povedal župan občine Gorica, ki je večinski delničar podjetja IRIS. Pot, ki je privedla do imenovanja, pa je bila strma. Po odstopu Guttyja sta se na obzorju prikazali imeni Luciana Rebulle in Fulvia Beltrameja. Prvo je kmalu odpadlo, pri imenovanju bivšega direktorja Goriške hranilnice in bančnega zavoda Friul-cassa pa je že izgledalo, da je dogovor sklenjen. V resnici je kandidata, ki ga je podpirala goriška uprava, na zadnji seji delničarjev zavrnila večina županov. Po navajanju Et-toreja Romolija je odklonilno stališče takrat izsilila predvsem Marjetica, ki je navijala za Rebullo. Pri Querinovem imenu pa naj bi do strankarskega obračunavanja ne prišlo. »Imenovanje bil na podlagi profesionalnosti, ne pa iz političnih razlogov. To je za upravitelja tako pomembne družbe, kot je IRIS, zelo pomembno,« je povedal župan občine Doberdob Paolo Vizintin, ob katerem sta slovenske občine včeraj zastopala še štever-janski župan Hadrijan Corsi in sovodenjski odbornik Slavko Tomsič.
Imena štirih predstavnikov upravnega sveta pa bodo dokončno določena jutri. Pred sejo delničarjev bo namreč v goriški občinski palači na sporedu še sestanek županov. »Eno ime bo izrazila goriška občina, ostala tri pa občine iz desnega brega Soče, občine iz levega brega Soče in Fundacija Goriške hranilnice,« je zaključil Romoli. (Ale)
V dvorani goriškega občinskega sveta so se včeraj sestali župani iz vse pokrajine
bumbaca
GORICA - Načrt iz leta 1992
Uprava namerava postaviti spomenik goriškemu ljudstvu
Goriška občinska uprava želi uresničiti načrt postavitve spomenika goriškemu ljudstvu, ki ga je leta 1992 predlagal temu namenjen občanski odbor. Župan Ettore Romoli je včeraj v družbi odbornika za kulturo Antonia Deveta-ga sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali Livio Tunini, občinski svetnik Maurizio Gualdi in bivša župana Franco Galla-rotti in Erminio Tuzzi.
Upravitelja sta s predstavniki delegacije pregledala prošnje občanskega odbora in celotno dokumentacijo, ki je bila predstavljena v zadnjih letih, od skice spomenika arhitekta Livia Riaviza do možne lokacije. Udeleženci srečanja so soglašali glede potrebe po ponovnem odprtju postopka za postavitev spomenika, bi bo simbol boja Goričanov za svobodo, demokracijo, Italijo in sožitje med narodi. Kot predvideva projekt za preureditev Travnika, spomenik naj bi bil postavljen pred palačo zavoda INPS. Romoli in Devetag bosta s pristojnimi uradi preverila natančno lokacijo spomenika goriškemu ljudstvu, poleg tega pa se bosta tudi pozanimala za dobavo prispevkov za njegovo realizacijo.
GORICA - Delavci pri županu
Vouk: občina poziva lastnike
Delagacija delavcev tovarne Vouk se je včeraj srečala z goriškim županom Ettorejem Romolijem in odbornikom Francescom Del Sordijem, ki sta zagotovila, da se bosta čim prej postavila v stik z lastništvom industrijskega obrata. »Delavci so zaskrbljeni, saj zgleda, da lastništvo tovarne namerava proizvodnjo seliti drugam,« je pojasnil Del Sordi in povedal, da je industrijski obrat konkurenčen, saj proizvaja stroje za tekstilno industrijo, ki jih nato izvažajo po vsem svetu. Odbornik je pojasnil, da se je že prejšnja občinska uprava pogajala z lastništvom tovarne, ki naj bi v zameno za zazidljivost zemljišča poskrbel za nove naložbe v Gorici. Do le-teh še ni prišlo, zato pa je po Del Sordijevem nujno čim prej kontaktirati lastnike glede njihovih načrtov za goriško tovarno. Ob tem so po besedah odbornika delavci pred približno enim mesecem zahtevali, da bi prišlo do novih volitev v sindikalne organe, sindikati pa zaenkrat naj ne bi še sklicali glasovanja.
Prijavili vinjenega voznika
Da bi prepreili smrtne nesreče ob izhodu iz javnih lokalov, so sile javnega reda v noči iz sobote na nedeljo v Gorici opravili poostren nadzor nad prometom. Pri akciji so sodelovali policisti, karabinjerji in osebje finančne straže, ki so skupno pregledali 73 vozil in 151 voznikov. Z analizo stopnje alkohola v krvi so ugotovili, da en voznik je pregloboko pogledal v kozarec; zaradi kršitve 186. člena prometnega zakonika so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Ob zaključku akcije so s kvesture sporočili, da v Gorici ni posebnih emergenc, sicer pa so povedali, da niso ugotovili nobenih kršitev javnega reda zaradi hrupa in previsoke glasbe v lokalih in barih.
Ukradel je moped
Karabinjerji so prejšnji teden izvedli vrsto kontrolnih akcij v petnajstih javnih lokalih v Tržiču in pregledali preko 200 oseb, med katerimi je bil tudi 22-letni L.M. iz Veneta, ki se je vozil z ukradenim mopedom. Ob tem so karabinjerji odvzeli vozniško dovoljenje petim vinjenim voznikom, v Gra-dežu pa so prijavili mladeniča, ki jim ni hotel posredovati svoje istovetnosti.
V Gorici asfaltirajo ulice
Zaradi asfaltiranja cestišča bodo danes v Gorici zaprte prometu ulice Capuccini, Fai-ti (delno) in Vittorio Veneto (v smeri trga San Francesco). Promet bo enosmeren v ulici Filzi.
Praznik za himalajce
Na sedežu jadralnega kluba Cosulich v ulici Agraria v Tržiču bo danes ob 20.30 praznično srečanje, na katerem bosta protagonista Ennio Antonello in Marco Salvane-schi, ki sta pred kratkim osvojila 8.047 metrov visoki Broad Peak. Ob tej priložnosti bosta himalajca poklonila predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti fotografijo, ki sta jo posnela na vrhu gore z grbom pokrajine v rokah.
Fotografije o folklori
V baru Cichetteria ob Ljudskem vrtu v Gorici bodo danes ob 18.30 odprli razstavo fotografij z lanskega 36. festivala folklore. Svoje posnetke bodo razstavili Angelo Damiano, Fulvia Pascutto, Stefano Sentieri, Luigi Tosoratti, Giovanni Viola in Paola Za-
Jutri Zarja skavtizma
Jutri se bodo podobno kot drugje po svetu tudi goriški skavti zbrali ob Zarji stoletnice, s katero bodo obeležili stoletnico skav-tizma. Obe skavtski organizaciji iz Gorice, AGESCI in SZSO, v ta namen prirejata jutri ob 7. uri v Ljudskem vrtu obred, na katerega vabijo sedanje in bivše skavte.
GORIŠKA BRDA - Župan Mužič o termah
Če ne bodo našli tople vode, jo bodo uvažali iz Avstrije
O briških termah smo nazadnje poročali meseca februarja, ko so se za zaprtimi vrati na gradu Dobrovo o njih pogovarjali predstavniki avstrijskih investitorjev, slovenske vlade in koroške deželne vlade. Slovenska vlada se ni še odločila, ali bo investirala rizičen denar v vrtino, avstrijski investitorji pa so povedali, da bodo terme gradili le v primeru, da bo vrtina pokazala obstoj termalne vode. Slovenski in avstrijski strokovnjaki so sicer skoraj gotovi, da termalna voda v globinah briških gričev obstaja. Pred dnevi, pa je iz Brd prišla novica, ki vse prejšnje postavlja na glavo. Po besedah župana občine Brda Franca Mužiča, terme v Brdih vsekakor bodo, če tudi se bo izkazalo, da pod zemljo termalne vode ni. Avstrijski investitor, podjetje Simens, je namreč pripravljen termalno vodo voziti iz nekih avstrijskih term. »O termah ne govorim več v pogojniku,« je povedal Mužič in dodal, da se stvari odvijajo v želeni obliki.
Ob zadnjem srečanju slovenskega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja in predstavnikov investitorjev je bilo v Goriških Brdih rečeno, da
je vse odvisno od tega, kaj bo pokazalo kopanje vrtine in seveda od tega, kdo bo tvegal investicijo vredno 83.500 evrov. Predstavnik investitorjev Oskar Stern je sicer začetek gradnje napovedal v letu 2008, začetek obratovanja turističnega kompleksa pa v letu 2009. V Brdih prav tako še vedno čakajo, da bo zadnjo povedala slovenska vlada, ki bo jeseni obiskala Goriško, predsednik vlade Janez Janša pa naj bi celo prišel v Brda. Vendar so se Avstrijci kot kaže v Goriška Brda zaljubili ali bolje rečeno, tam vidijo perspektivno tržno nišo. Prevažanje termalne vode za podjetje Simens ni novost, saj upravlja tudi s termami v Nemčiji, kamor s termalnimi cisternami prevaža vodo iz 300 kilometrov oddaljenih avstrijskih krajev. Občina Brda bo v vsakem primeru v tem projektu imela svoj delež, saj za investitorje opravlja vse potrebne storitve za pričetek gradnje. Trenutno v občini delajo na spremembah zemljišč, kjer bo stal hotel, iz kmetijskih v zazidalne. Postopek je zapleten in bo končan v devetih mesecih, do takrat pa bodo uredili tudi dokumentacijo za začetek gradnje.
Saška Jug
VREME - Hladna fronta zajela goriško pokrajino
Padec temperatur
Močan veter lomil veje v Laškem in Gradežu - Gasilci opravili več posegov zaradi izruvanih dreves
Val slabega vremena z dežjem in vetrom je včeraj zajel vso goriško pokrajino ter povzročil občuten padec temperatur, ponekod pa tudi gmotno ško do. V po pol dan skih urah se je v Gorici živosrebrni stolpec znižal do 16 stopinj celzija, na Trnovski planoti pa do 9 stopinj. Močni sunki vetra so lomili veje v raznih krajih v Laškem in v Gra de žu, kjer so ga sil ci ta -koj po silovitem neurju opravili več posegov. S strehe stanovanjske hiše v sre diš ču mes ta je pad lo ne kaj streš -ni kov, v pri hod njih dneh pa bo do imeli kar nekaj dela tudi kleparji, saj je bilo več žlebov poškodovanih. V Štarancanu so odlomljene veje po-vzro či le gmot no ško do na več par ki -ranih avtomobilih, gasilci pa so morali posredovati tudi zaradi izruvanih dre ves, ki so pad li na ces ti šče. Krat -kotrajni nalivi so povzročili težave tudi voznikom avtomobilov, sicer pa po podatkih karabinjerjev in prometne policije ni prišlo do prometnih ne-
Jesensko vzdušje v središču Gorice
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 28. julija 2007
13
NOVA GORICA - Družba Hit odgovarja Janševim kritikam
Javnost so obveščali »ažurno in odprto«
Kmalu študija o vplivih megazabavišča na lokalno okolje
Družba Hit je lokalno in širšo slovensko javnost o projektu zabavišča na Goriškem obvestila takoj, ko so bile dogovorjene podrobnosti pisma o nameri. Predstavitev lokalnim skupnostim je bila opravljena pred predstavitvijo širši javnosti in je bila usklajena s finančnim ministrstvom, so sporočili iz Hita. S tem so se v družbi odzvali na včerajšnje izjave premiera Janeza Janše, ki je dejal, da je slovenski partner pri projektu megazabavišča pri obveščanju javnosti storil nekatere napake.»Družba Hit je javnost obveščala v okviru, ki ga je dovoljeval sporazum o varovanju poslovnih tajnosti z družbo Harrah's Entertainment,« pojasnjujejo v novogoriškem Hitu in dodajajo, da je bila predstavitev županom »podrobno usklajena« z ministrstvom za finance. V vseh javnih nastopih je vodstvo Hita »ažurno in odprto« pojasnjevalo podrobnosti, ki jih je mogoče predstaviti in se nanašajo na sam projekt, so poudarili. Po
Janševih besedah se je namreč projekt megazabavišča zaradi neobveščanja javnosti spolitiziralo bistveno bolj, kot si zasluži.
Po besedah predstavnikov Hita vseh podrobnosti o lokaciji in vsebini še ni mogoče pojasniti, saj je projekt šele v nastanku. »Pri tem pa bo ime la lo kal na skup nost ključ no be se -do, tudi zato si je družba Hit prizadevala, da se je župan Nove Gorice vključil v delo nadzornega sveta družbe Hit,« so zapisali v sporočilu za javnost. V pismu o nameri so z ameriško družbo Harrah's določili »le osnovne smernice« projekta, ključnega pomena pa bo sprejem ustrezne zakonodaje, so izpostavili.
V Hitu še poudarjajo, da so pristopili k izdelavi celovite multidis-ciplinarne študije, ki bo realno pokazala vse vplive megazabavišča na lokalno okolje, saj je le na osnovi realnih podatkov mogoča argumentirana javna razprava. Tako bodo projekt in
celovito študijo vplivov na lokalno okolje v začetku septembra predstavili na seji novogoriškega mestnega sveta. »V družbi se zavedajo, da bo projekt mogoče uspešno izpeljati le ob ustrezni vpetosti v lokalno okolje in strategijo razvoja Goriške regije,« so se še odzvali v Hitu na besede premiera Janše. Ta je med drugim tudi dejal, da bi moral konkretne okoliščine projekta Hit najprej pojasniti tistim, ki bodo s takšnim projektom živeli.
Kot je znano, je Janša na včerajšnji novinarski konferenci v zvezi s projektom megazabavišča tudi dejal, da »tisti, ki bi morali te stvari pojasniti, do zdaj niso bili dovolj aktivni«. »Želel bi si, da so tisti, ki neposredno sodelujejo pri tem projektu, bolj aktivni pri pojasnjevanju, da ljudem razložijo, za kaj gre in da se razprava odvija na podlagi argumentov, ne na podlagi odločanja za megaigralnico, ker to pač ne bo megaigralnica,« je poudaril premier Janša. (sta)
Martina so s simpatičnim nastopom ogreli dlani poslušalcev. Predstavili so se s serijo znanih hitov iz slovenske, hrvaške in svetovne zakladnice rocka. Ko so kot zadnji na oder stopili člani že uveljavljenega benda The Maff Show, se je ulil dež, ki jim preprečil nastop. Koncerta je bilo s tem konec.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034.
DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 19.50 - 22.20 »Transformers«.
Dvorana 4: 20.15 - 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Last minute Marocco«.
M Izleti
PEVMA - Zaključilo se je tridnevno praznovanje sv. Ane
V znamenju rocka
Ob domačih skupinah prvič gostje iz Slovenije - V nedeljo slavnostna maša s procesijo po vasi
Ljubitelji rockerskih glasbenih zvrsti so v soboto prišli na svoj račun. Pevma je ponovno postala prizorišče tradicionalnega srečanja bendov, kijih na srečo na Goriškem ne primanjkuje. Prireditelji, domači krajevni svet ter društvi Sabotin in Naš prapor, so k oblikovanju večera povabili štiri mlade rock skupine, ki so v več kot triurnem programu navdušile žal ne preveč številne poslušalce. Kot rečeno, je Goriška ponovno dokazala, da ima v sebi še veliko ustvarjalnega naboja, ki ga mladi glasbeniki pridno uporabijo in usmerijo v različne žanre lahke glasbe. Voljo po nastopanju in inovativnosti je bilo občutiti tudi na sobotnem večeru v Pevmi. Tokrat je bilo tudi prvič, da je na koncertu nastopila skupina iz Slovenije. To je bil primer benda Kanalje iz Goriških Brd, ki se je predstavil s serijo zna nih rock ko ma dov, ne kaj pes mi pa so sestavili sami. Avtorji večine predstavljenih pesmi pa so člani skupine Dusty Dream iz Gorice (na sliki Vip), ki so s svojim nastopom prijetno presenetili. Malo je namreč ansamblov, ki bi svojo glasbeno pot gradilo skoraj izključno na ustvarjalni žilici svojih članov. Ivanu, Eliji in Federicu to očitno uspeva. Tretji so na oder, ki ga je občina za to priložnost postavila na dvorišču pevmske osnovne šole, stopili člani domače skupine Tokaj. Štirje fantje (Adrijan, Valentin, Andrej in Francesco) ter
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevmskega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štandreža (pri cerkvi). Udeleženci so naprošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481530927.
□ Obvestila
V nedeljo je bila ob prazničnem pritrkovanju na vrsti slavnostna maša s procesijo po vasi. Kot je že večletni običaj, je verskemu obredu sledila družabnost ob dobrotah, ki so jih pripravile vaške žene in dekleta ter ob dobri briški kapljici, ki so jo prispevali domači vinogradniki. (vip)
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. zaprt od 1. do 31. avgusta.
MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. avgusta, na dvodnevno turo v pogorje Dachsteina v Avstriji. Število udeležencev je omejeno, predhodne prijave sprejemajo še danes, ko bo ob 18. uri obvezen sestanek z udeleženci na sedežu društva v Bazoviški ulici 4 v Novi Gorici; informacije tu-
di na tel. 0038641-964061 v večernih urah.
0 Prireditve
LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIA-
NA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 4. avgusta, ob 18. uri. Predstavili bodo literarno dejavnost tržaškega avtorja Maura Covaci-cha. Z njim se bo pogovarjal univerzitetni profesor Fabrizio Meroi.
OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Medeji, na vrtu Vile S. Marija Miru, v četrtek, 2. avgusta, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Pasticciando con l'argilla«, ob 21. uri gledališka predstava »La vigna nata per amore«.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Cristina Ma-zora iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Iolanda Cristoforo iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 14.00, Ferrina Pe-lesson vd. Cattarin (ob 13.30 iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici sv. Adal-berta in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Marino Spe-ranza iz bolnišnice v stolnico sv. Ambroža in na pokopališče.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Narciso Cauter (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 15.00, Ren-zo Venturelli s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
+
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče
Edi Sosol
Žalostno vest sporočajo
žena Bruna, sinovi Franco, Marjan
in Marco, vnuki Naike, Manuel, Ivan in Petra, brat Tonče z družino ter svojci.
Zahvaljujemo se vsem, ki bodo na ke-trikoli način počastili njegov spomin.
Gorica, Oslavje, 31. julija 2007
Ob bridki izgubi dragega očeta Edi-ja izrekata Franku in družini občuteno sožalje
družini Stegel in Kovačič
Kmečka zveza izreka odborniku Francotu Sosolu iskreno sožalje ob nenadni izgubi očeta Edita.
Primorski
dnevnik
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da
ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu)
Sprejema
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6
OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH samo na brezplačni št. 800.912.775 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Brezplačna številka ¡

FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it
Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
m MZMMCM
Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom:
od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure
14
Torek, 31. julija 2007
ITALIJA
/
DEMOKRATSKA STRANKA - Sinoči se je iztekel rok za kandidature
Osem kandidatov za voditelja nove stranke
Med njimi (pogojno) tudi Di Pietro in Pannella - Primarne volitve 14. oktobra
r~
RIM - Na koncu kandidirata tudi Antonio Di Pietro in Marco Pannella. Ko se je sinoči ob 21. uri iztekel rok za vložitev kandidatur za primarne volitve voditelja nove Demokratske stranke, je bilo prijavljenih osem kandidatov, ki so zbrali potrebno število podpisov - več kot dva tisoč in manj kot tri tisoč. Poleg treh »uradnih« kandidatov, Walterja Veltroni-ja, Enrica Lette in Rosy Bindi, so podpise zbrali še »outsaiderja« ekonomist Pie -
r Giorgio Gawronski in animator političnih blogov Mario Adinolfi, ter senator Oljke Furio Colombo, ki je svojo kandidaturo napovedal že pred časom in jo utemeljil s potrebo, da se v novi stranki ohrani pojemljajoči »protiberluskonijevski duh«.
Nepričakovano se je med kandidate uvrstil tudi Antonio Di Pietro, medtem ko Marco Pannella ni upošteval odklonilnega priporočila odbora za Demokratsko stranko in je na njegov sedež dostavil podpise za svojo kandidaturo v paru z Em-mo Bonino.
Tako Di Pietro kot Pannella pa sta zaenkrat le pogojna kandidata, saj so pobudniki Demokratske stranke v odgovor na morebitno kandidaturo zgodovinskega voditelja radikalne stranke razsodili, da mora prej razpustiti svojo stranko. Tako kot bodo storili Levi demokrati in Marjetica, je včeraj znova opozoril Veltroni, sicer praktično zajamčen zmagovalec primarnih volitev, ki bodo 14. oktobra.
»Ni mogoče biti v dveh strankah,« je prav na dan vlaganja kandidatur dejal rimski župan, za katerega je sicer dejstvo, da želijo Di Pietro, Pannella in Boninova sodelovati na primarnih volitvah dokaz, da ima nova stranka veliko privlačno moč. Toda, dodaja Veltroni, »če si v eni stranki, ne moreš biti tudi v enki drugi. Po 14. oktobru ne bo drugih strank, ampak samo demokratska, zato mora tisti, ki jo bo izbral, končati odnos s svojo aktualno stranko.«
Veltroni se je sicer včeraj posvetil vladi Romana Prodija, ki je po njegovi oceni naredila »tudi dobre stvari« in je vedno, da vztraja do konca svojega mandata. »Politična nestabilnost lahko vrže negativne sence tudi na dobre stvari, kijih je ta vlada naredila,« je dejal in napovedal, da misli opravljati naloge rimskega župana do izteka mandata leta 2011 in pri tem ne vidi nobene ovire za vodenje Demokratske stranke. Prodi mora torej vztrajati do naravnega izteka mandata in šele takrat bo padla izbira o tem kdo bo kandidat nove stranke za premiera.
BANKE
Zelena luč za nastanek Uni-Capitalie
RIM - Skupščine delničarjev Unicredita in Capitalie so včeraj skoraj soglasno odobrile spojitev obeh bank, s katero bo nastala največja italijanska banka, primerljiva s svetovnimi velikankami, saj bo sedma na svetu in največja v območju evra. Dosedanji predsednik Capitalie Cesare Geronzi, ki se je medtem »preselil« v Mediobanco, bo za odpravnino (ki so jo označili kot »ustrezno nagrado za kariero«) pokasiral astronomsko vsoto 20 milijonov evrov.
Nov bančni velikan bo imel legalni sedež v Rimu, operativnega pa bo ohranil v Milanu. Razčlenjen bo na tri bančne mreže s tremi različnimi znamkami: na severu Unicredit Banca, v srednji in južni Italiji Banca di Roma in na Siliciji Banco di Sicilia. Po prevzemu nemške HVB in Capitalie se bo bančna skupina osredotočila na krepitev na štirih ključnih trgih, italijanskem, nemškem, avstrijskem in vzhodoevropskem.
REŠILEC
Selva opravičilo ministrice
RIM - Ne samo, da j e preklical odstop od svoje senatne funkcije in se užalil, da so ga nekateri strankarski kolegi kritizirali. Zdaj je zamenjal stranko, iz Nacionalnega zavezništva se je preselil k Forza Ita-lii, in zahteva, naj se mu za »žaljive besede« opraviči ministrica za zdravstvo Livia Turco. Beseda je o Gustavu Selvi, nekdanjem demo-kristjanu z dolgo novinarsko kariero za seboj in s parlamentarnim mandatom v skupini Finijeve stranke. Kot se bralci spominjajo, je stari senator na dan obiska ameriškega predsednika Busha v Rimu moral nujno v nek televizijski studio in ker se je bilo skoraj nemogoče prebiti skozi množico, je zahlinil slabost in poklical rešilno vozilo. O svoji »iznajdljivosti« je nato prostodušno govoril po televiziji in izzval pravi škandal, zaradi katerega je najprej odstopil, a si potem tudi premislil. Zdaj hoče opravičilo Turcove...
Nasmejana Rosy Bindi volje pred sedežem pripravljalnega odbora snujoče se stranke, kamor je prinesla podpise za svojo, edino žensko kandidaturo
ansa
SEKS IN DROGA
Poslanec Cosimo Mele zapustil UCD
RIM - Sredinska demokrščan-ska stranka UDC je včeraj sprejela odstop svojega parlamentarca Cosi-ma Meleja, ki pa se zaenkrat ne namerava odpovedati poslanski funkciji. Kot je znano, je Mele vpleten v primer uživanja kokaina, zaradi katerega je ena od dveh prostitutk, s katerima se je poslanec sestal v rimskem hotelu Flora, morala poiskati zdravniško pomoč. Izvidi so pokazali, da so bili v njeni krvi sledovi droge, zaradi česar je policija poslala ovadbo na rimsko pravdništvo.Me-le se brani, da ni nikoli jemal mamil in da se je le »kratkočasil« s puncami na telefonski klic, ker je bil daleč od družine. Daje osamljenost problem, je potrdil tudi sekretar UDC Lorenzo Cesa, kije sicer sprejel Ma-lejev odstop, vendar ga je skupšal opravičevati. Stranka, znana po svojih moralističnih stališčih, je zdaj obnovila svoj predlog, da bi tudi v parlamentu izvajali teste proti drogam.
PROMET
Pretekli konec tedna 37 mrtvih in čez tisoč poškodovanih
Prehitra vožnja in alkohol glavna krivca za tragični obračun na cestah
RIM - Kot je bilo pričakovati, je pretekli konec tedna, s prometnega vidika eden najtežjih v letu, zahteval običajen krvni davek. Po podatkih prometne policije je do polnoči v nedeljo v 25 prometnih nesrečah s smrtnim izidom umrlo 32 ljudi, 1074 pa udeležencev pa se je telesno poškodovalo. V dvanajstih nesrečah so umrli motociklisti, 18 žrtev pa je bilo mlajših od 30 let. K obračunu smrtnih žrtev je treba prišteti še sedem mrtvih v nesrečah, ki so se zgodile v naseljenih krajih in kjer je izvide opravila mestna policija, ki podatkov ne pošilja na Viminal.
V tem tragičnem obračunu je veliko nesreč z več smrtnimi žrtvami, v prvih ponedeljkovih urah pa so se jim pridružili še trije mladeniči, ki so med vračanjem iz diskoteke umrli v strahovitem trčenju na avtocesti med Turoinom in Ivreo. Njihov avto je trčil v spredaj vozeče tovorno vozilo in se zaril pod njegovo podvozje.
Prometna policija in karabinjerji so med nadzorom prometa v soboto in nedeljo (na cestah je bilo 36.094 izvidnic) odvzeli 145 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Najostrejši je bil nadzor v bližini največjih italijanskih diskotek na obali Romagne, v Savoni, na lombardski obali Gardskega jezera, na obali Lacija in na Sardiniji. Kontrolirano je bilo 1439 vozil in 1855 oseb, ugotovljeno pa 593 prometnih prekrškov, od tega 205 zaradi prehitre vožnje in 142 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Alkoholni test sta opravila 1402 voznika.
Ostanki avtomobila, v katerem so na avtocesti v Piemontu med vračanjem iz diskoteke umrli trije mladeniči
ansa
Evropska centralna banka
30. julija 2007
evro
valute
povprečni tečaj 30.07 27.07
Zadružna Kraška banka
30. julija 2007 evro
valute
ameriški dolar britanski funt švicarski frank japonski jen švedska krona avstralski dolar kanadski dolar danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna
nakup prodaja
1,38406 1,35564
0,68262 1,67097
1,64024 1,48497 7,58B66 8,22411 B02,292 32,2310 B8,5284 7,80737
0,66691 1,63026 8,1033 157,9176 9,45326 9,00113 1,57104 1,42844 7,29793 7,85588 236,7954 25,2243 30,1527 6,96175
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar
hrvaška kuna
30. julija 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3854 0,6846 7,553 1,4776 164,29 ,6725 8,145 9,344 ,6315 7,57
1,3513 0,6678 7,367 1,4412 160,24 1,6313 7,944 9,114 1,5913 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
30. julija 2007 Indeks MIB 30: -0,10
delnica		cena €	var. %
ALITALIA		0,858	+4,35
ALLEANZA		9,08	+0,94
ATLANTIA		24,87	-0,16
BANCA ITALESE		15,18	-3,62
BANCO POPOLARE		17,8	-1,39
BPMS		4,62	-0,65
BPM		10,4	-2,56
CAPITALIA		6,775	-0,25
ENEL		7,485	-0,33
ENI		25,46	-0,27
FIAT		21,47	+1,85
FINMECCANICA		22,11	+0,77
GENERALI		28,67	+1,49
IFIL		7,63	+0,86
INTESA		5,45	-0,58
LOTTOMATICA		26,91	-2,22
LUXOTTICA		26,79	+2,45
MEDIASET		7,6	+0,00
MEDIOBANCA		15,16	-1,88
MEDIOLANUM		5,49	-1,61
PARMALAT		2,545	-2,30
PIRELLI		0,8115	-1,10
SAIPEM		25,97	+0,82
SNAM		4,0225	-0,63
STMICROELEC		12,63	-0,10
TELECOM ITA		1,94	-1,37
TENARIS		17,57	-0,34
TERNA		2,485	-1,58
UBI BANCA		18,02	-0,28
UNICREDITO		6,07	-0,20
Podružnica Trst	IÖ	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena	
/
PRIREDITVE
Torek, 31. julija 2007
15
LJUBLJANA - Trnfest
Danes začetek
S predstavo čarobnega gledališča Saltimbanco Tutti Frutti
Prav tako kot uvodna predstava čarobnega gledališča Saltimbanco Tutti Frutti letošnji Trnfest prinaša »nekaj malega za vse«, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal predsednik KUD France Prešeren Vito Rožej. Dodal je, da je 16. izdaja festivala zaradi pomanjkanja sredstev usmerjena bolj k slovenski oziroma »hišni« kulturni produkciji. Med odmevnejšimi glasbenimi dogodki so organizatorji napovedali New York Ska-Jazz Ensemble, francosko-slovensko navezo Yapa in Sašo Zver, skupino Barbez ter veliki zaključek festivala z domačimi Moveknoledgement.Trn-fest se zadnja leta spopada s fi-nanč ni mi težavami. Skup na vrednost organizacije že tradicionalnega festivala v trnovskem kul tur nem hra mu zna ša oko li 100.000 evrov. Od tega j e letos 45.000 evrov prispevala Mestna občina Ljubljana, z ministrstva za kul turo pa so fes ti valu na me -niji 5000 evrov, j e dej al Rožej. Dru go polo vico stro škov bodo v društvu pokri li s sredstvi do na -torjev, za velik delež pa bodo zara di brez plač ne na ra ve fes ti vala pos krbeli iz last nih virov ter z do bi čkom » s šan ka«.
V sklopu Trnfesta bo med 23. jn 26. avgustom na Trnovskem mostu in Emonski ulici tudi le tos potekala Emon ska pro -me na da, ki jo bo posebej podprl Zavod za turizem Ljubljana. Rožej je izrazil veselje, da bo društvu tudi letos uspelo izpeljati tako Trnfest kot promenado, »kljub manj prijaznim časom, kar se tiče financiranja kulture«. Dodal je, da so razmišljali v smeri, da bi dodatna sredstva za festival pridobili s prodajo brošk za podporo festivalu ali pa s srečelo-vom, a jim ideje ni uspelo uresničiti saj, tako Rožej, »nismo tako zver zira ni kot kak šno gasil sko
društvo«.
Koordinatorka programa Andreja Potočnik je kot zanimivost omenila, da so rezultati ankete, ki so jo opravili med obiskovalci festivala, pokazali, da bi obisk upa del, če bi zanj zara ču-navali simbolično vstopnino. Kajti poglavitna ideja Trnfesta je od nekdaj brezplačno druženje različnih generacij ob raznovrstnih kulturnih dogodkih in nepo-grešlji vi pečeni ko ruzi.
Kljub vsemu je Rožej optimističen. Ocenil je, da letošnji program »morda ni tako razvpit, je pa kva li teten - za slad okus ce«. Festivalsko dogajanje na zunanjem odru se bo kot vsako leto, upoštevajoč miren spanec okoliških prebivalcev, zaključilo do 22. ure, na to pa se bo pre mak ni lo v društveno dvorano. Rožej je dejal, da zadnja leta do sporov s sosedi ne prihaja, k čemur verjetno pri spe va tudi okr njen pro -gram, ki ne privabi toliko obiskovalcev, »da jih prireditveni prostor ne bi zmo gel«, je še pri pomnil.
Trnfest svoja vrata odpira da nes z že ome nje no predsta vo Tutti Frutti na Prešernovem trgu. Pes ter pro gram, ki se bo raz te-gnil vse do 1. septembra, prinaša koncerte, gledališke predstave, impro ligo, video in filmske projekcije, gostovanje Animateke, otroški program, tri razstave, DJ ve čere in dru go. Poleg pro me na -de bosta letos potekala še »festivala v festivalu« RDYO Summer Bashment Vikend in Reverse Engineer ing, ves avgust pa še na tečaj za najboljše festivalske fotografije TrnFoto 07.
Zaradi prostorske stiske organizatorji pozivajo obiskovalce, da svoje jeklene konjičke, kolesa in pse pustijo doma ter se na kulturno sprostitev v Trnovo odpravijo peš. (STA)
LJUBLJANA - Festival Sanje
Na ulicah avgusta dovoljene sanje
Obiskovalci in mimoidoči bodo imeli avgusta dodaten razlog, da se sprehodijo po ljubljanskih ulicah. Šestič zapored se bo namreč med 1. in 31. avgustom dogajal festival Sanje, ki bo znova ponudil različne kulturne vsebine - od glasbe do literature in gledališča. Predstavnica organizatorja, Založbe Sanje, Nika Logar je ob tem izpostavila še novost letošnjega festivala; načelo odprte kode. To pomeni odprtost do izvajalcev, organizatorjev, producentov po vsej Sloveniji.
Šest dni dogodkov bo tematsko obarvanih. Ponedeljki bodo namenjeni znanosti na robu pameti. Pogovori z znanstveniki in poznavalci, med drugim z Mišem Alkalajem in Andrejem Detelo, bodo na različne zanimive in poljudne načine razgrnili njihova področja in jih skušali približati širši publiki. Torki bodo v znamenju literarnih predstavitev avtorjev Založbe Sanje, ki jim bodo sledili koncerti slovenskih glasbenikov; tako bo mogoče prisluhniti Leonu Mateku s skupino in Uršuli Ra-moveš s Fanti z Jazbecove grape. Poe zija in glas ba bos ta v ospredju ob sredah, ko bodo ob popoldnevih svojo priložnost dobili predvsem mlajši, neuveljavljeni pesniki iz vse Slovenije. Ob večerih bo mogoče prisluhniti znanim avtorjem, sledili bodo koncerti.
Gledališče in glasba v različnih oblikah, od "stand up" komedije prek improlige do lutk, se bosta prepletala ob četrtkih, ko se bo med dru-
gim predstavil KUD Ljud s predstavo Južni otok. Petki bodo namenjeni predstavitvi izvajalcev hip-hopa, ob sobotah pa bo obiskovalce razvajala glasba kantavtorjev; predstavila se bo tudi zvezda češke kantavtorske scene Jim Čert, napovedani so tudi nastopi slovenskih skupin Goran Utan band in Zmajev rep.
Glavna lokacija festivala ostaja oder v Parku Zvezda v Ljubljani, kjer bo na voljo tudi info točka festivala. Prireditve bodo tudi ob kavarni Pločnik, in sicer na manjšem odru v Argentinskem parku za gostilno Pri Figovcu, kjer bodo pozornost vzbujale delavnice gledališkega ustvarjanja in žonglerskih spretnosti za otroke. Večeri bodo namenjeni koncertom in DJ različnih glasbenih zvrsti.
Festival Sanje pa bo med 20. in 26. avgustom potekal tudi pod Jenkovo lipo v Cerkljah pod Krvavcem, kjer bodo pripravili pester mozaik delavnic in prireditev za otroke, potopisnih predavanj, literarnih in glasbenih večerov. Pripravlja ga Klub študentov Kranj v sodelovanju z Društvom Igrišče in turističnim društvom iz Cerkelj. Kot zatrjujejo organizatorji, festival ostaja prepoznaven in zvest svojima osnovnima vodiloma: na istem odru predstavljati raznolike, predvsem mlade obetajoče izvajalce, ter hkrati ohraniti poudarek na kakovostnih, čeprav manj znanih in komercialno uspešnih glasbenih in drugih projektih, ki jih želijo približati najširši množici obiskovalcev. (STA)
GLEDALIŠČE
SLOVENIJA
■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kape-tanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session.
V	nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala.
V	petek, 10. avgusta ob 19.00, Ploščad pri kopališču: Giggio Brunello (I), The big 5 (Zlata Marioneta 2004); ob 21.00 Dvorišče italijanske skupnosti: Koncert Feketeseretlek. LG MATITA - Matija Solce: Male nočne zgodbe, nočna lutkovna predstava.
V	soboto, 11. avgusta ob 21.30, Titov trg: Govindine sanje, Hoduljarji, žon-glerji, mednarodna zasedba.
GLASBA
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -
Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Koncert »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi.
Veliki trg
Jutri, 1. avgusta / Tridesetletnica Radia Punto Zero.
V	petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Je-thro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco.
V	torek, 7. avgusta / Turbolenti.
V	sredo, 8. avgusta / Firexxpression.
V	petek, 10. avgusta / La Melarancia -Muzikal pod zvezdami.
V	soboto, 11. avgusta / Formula 3 - posvečeno Luciu Battistiju.
V	nedeljo, 12. avgusta / A. M. Buenos Aires - Mednarodni festival tanga.
V	sredo, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
Verdijev trg
Še danes, 31. julija / »100 Maestri - Rit-mo!«.
Od 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe.
V	ponedeljek, 6. avgusta / Tržaško amatersko gledališče.
V	četrtek, 9. avgusta / Mercadonegro.
SLOVENIJA
IZOLA
■	NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv
V	soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina.
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Danes, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia. Jutri, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar.
V	petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa
-	violončelo in Maurizio Baglini - klavir.
V	ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30,
Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir.
V	torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman.
V	sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad
-	klavir.
V	četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana.
V	ponedeljek, 13. avgusta ob 20.30,
Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Mojca Zlob-ko Vajgl - harfa.
V	torek, 14. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Leipziški godalni kvartet, Johannes Kalpers - tenor, Martin Bruns - bariton in Andreas Frese - klavir.
TRST
Državna knjižnica: še danes, 31. julija, razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od 8.30 do 18.30.
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ
Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«.
GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
Kulturni dom: še danes, 31. julija je od 9.00 do 13.00 odprta razstava brazilskega slikarja iz Ria de Janeira Jeroni-ma Lopesa.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto.
TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
AVSTRIJA / Koroška
TINJE
Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic.
1 6 Torek, 31. julija 2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
KOLESARSTVO - Po kontroverzni 94. dirki po Franciji
Črni oblaki nad čistostjo Contadorjeve zmage
Obtožbe iz Nemčije v zvezi z operacijo Puerto - Množijo se zahteve po spremembah
PARIZ - Javnomnenjske raziskave kažejo, da 49-odstotkov vprašanih ne verjame, da je Španec Alberto Contador, zmagovalec 94. kolesarske dirke po Franciji, čist. Na srečo mnogih, tudi organizatorjev, pa se je letošnja dirka v nedeljo končala. V zgodovino se bo vpisala kot ena izmed najbolj kontroverznih, če ne celo najbolj kontroverzna. Mnogi si jo bodo zapomnili po dopinških škandalih in ne po rezultatih. Ti zaenkrat niti niso uradni, saj se glede na dogodke v 20 etapah prav lahko zgodi, da bo še kakšno presenečenje. Tako kot lani, ko je bilo videti, da bo zmagovalec Američan Floyd Landis, a se je kakšen dan po cilju vendarle izkazalo, da si je pomagal z nedovoljenimi poživili.
CONTADOR - Alberta Contadorja, (pri Discovery Channelu je kolega z nadarjenim slovenskim tekmovalcem Jani-jem Brajkovičem) je 24 ur po prihodu na cilj na Elizejskih poljanah v Parizu nemški strokovnjak Werner Franke obdolžil jemanja nedovoljenih sredstev. Franke je dejal, da njegove trditve slonijo na dokumentih, ki so jih našli med špansko policijsko preiskavo Puerto, v katero je bilo vpletenih ducat kolesarjev in drugih športnikov ter zdravnik Eufemiano Fuentes in zamejski trener Aleksander Kalc. Contador naj bi jemal inzulin, hormon za pospeševanje nastajanja moškega hormona in zdravilo za astmo TGN.
»Sem čist in domov odhajam miren. In to z zmago na največji dirki na svetu. Pred njenim začetkom si niti v sanjah nisem predstavljal, da mi lahko to uspe. Upal sem na majico najboljšega mladega kolesarja, a z nekaj sreče mi je uspelo osvojiti tudi rumeno majico in zelo sem ponosen.
Nekajkrat sem bil v težkem položaju, toda nisem obupal. Z vztrajnostjo sem prišel do velikanskega uspeha. Res je, da bi dirko raje dobil z neposrednim bojem in ne način, kot sem jo. Michaela Rasmussena bi raje premagal na cesti, a zgodilo se je drugače. Danca so izključili, sam pa sem priložnost za zmago izkoristil,« je bil na cilju zadovoljen 24-letni kolesar, ki je prvi španski zmagovalec Toura po slavnem Miguelu In-durainu. in skupno šesti.
UKREPI - Vendar pa verodostojnost poklicnega kolesarstva nikoli ni bi-
Alberto Contador pravi, da je čist
ansa
la tako na psu kot je zdaj. Množijo se zahteve po drastičnih ukrepih in novostih. Zaradi ogromnih interesov dopinga ne bo nikoli mogoče povsem odpraviti, ga lahko pa omejijo. Prav gotovo je potrebno poostriti kazni. Omenjajo doživljenjske diskvalifikacije, hkrati pa tudi možnost oprostitve za takoimeno-vane »skesance«, ki bi s svojim sodelovanjem pomagali razkriti mrežo prekupčevalcev s prepovedanimi sredstvi, nepoštene zdravnike in farmacevtske hiše. Nekateri predlagajo skrajšanje dirk ali pa možnost, da bi kolesarje zdravniško nadzorovali zdravniške ekipe, imenovane od državnih federacij. Vodstva ekip vabijo k drugačnem nagrajevanju kolesarjev, ki ne bi bilo več odvisno samo od njihovih rezultatov, saj to sili kolesarje k jemanju poživil.
VINOKUROV - Kazahstanca Aleksandra Vinokurova, ki je moral predčasno končati dirko po Franciji zaradi krvnega dopinga, je kolesarska ekipa Astana odpustila. Triintridesetletni Vinokurov je bil pozitiven po dopinškem
testu 21. julija po kronometru, najdena tuja kri v telesu Vinokurova, kar sta potrdila A in B testa, pa je bila razlog tudi za odhod celotne ekipe Astane iz Tou-ra. Vinokurovu grozi dveletna prepoved nastopanja in po novih pravilih kazen enoletne plače.
VALJAVEC - Po dobrem si dirke ne bo zapomnil niti edini slovenski predstavnik Tadej Valjavec, ki se je sicer še drugič zapored uvrstil med najboljših 20, toda njegovi cilji pred dirko so bili večji. Želel je med najboljšo deseterico, še zdaj je prepričan, da bi lahko to dosegel, toda sreča mu ni bila naklonjena. Najprej mu je hrbet obrnila ekipa, nato je v prvem izmed dveh kronometrov padel, izgubil voljo po boju, na koncu pa končal na 19. mestu. Vseeno pa se mnogi njegovi navijači strinjajo, da je to vendarle lep dosežek.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Alberto Contador (Špa/Discovery Channel) 91:00:26; 2. Cadel Evans (Avs/Predictor - Lotto) +0:23 3. Levi Leipheimer (ZDA/Discovery Channel) 0:31; 4. Car-
los Sastre (Špa/CSC) 7:08; 5. Haimar Zu-beldia (Špa/Euskaltel - Euskadi) 8:17; 6. Alejandro Valverde (Špa/Caisse d'Epargne) 11:37; 7. Kim Kirchen (Luk/T-Mo-bile) 12:18; 8. Jaroslav Popovič (Ukr/Di-scovery Channel) 12:25; 9. Mikel Astar-loza (Špa/Euskaltel - Euskadi) 14:14; 10. Oscar Pereiro (Špa/Caisse d'Epargne) 14:25 ..; 19. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 37:08.
ZASLIŠANJA CONI - Člani proti-dopinške komisije CONI so včeraj zaslišali sotekmovalca Danila Di Luce v moštvu Liquigas Alessandra Spezia-lettija. Gre za preiskavo »Oil for drug«, ki pa se je na penalni ravni že končala z oprostitvami. Šef preiskovalcev dr. Torri je Spezialettija povpraševal o njegovem sumljivem obisku pri zloglasnem zdravniku Carlu Santucconijem leta 2004 pred dirko od Milana do San-rema. Na tem srečanju naj bi se Spe-zialetti skupaj z Di Luco zanimal za terapijo z Epom. Santucconija je italijanska kolesarska zveza leta 1995 že diskvalificirala za pet let.
Položaj Handanoviča v Vidmu je vse bolj trden
VIDEM - Po treh dneh počitka bo Udinese jutri v kraju Arta Terme nadaljeval s pripravami na prvenstvo A lige. Po zelo dobrem sobotnem nastopu na prijateljski tekmi proti francoskemu Monacu (1:1), je razpoloženje v videmskem taboru odlično. Zelo zadovoljen je lahko tudi sloven-skireprezentant Samir Handanovič, za katerega zdaj že ni dvoma, da bo sezono začel kot standardni vratar. Zaradi dobrega nastopa obrambne vrste v Monaku ni imel velikega dela, toda izkazal se je z mojstrskim posegom, ki je preprečil, da bi Francozi povedli z 2:0. Zelo dobro so se v Franciji odrezali tudi napadalci Di Natale, Quagliarella in avtor zadetka Floro Flores.
Ferrari bo tožil tudi McLaren
Ferrari bo prijavil konkurenčno moštvo formule 1 McLaren Mercedes zaradi domnevnega vohunjenja tožilstvu v Modeni. Šeststranski dokument naj bi tožilstvo uradno prejelo danes, pri Ferrariju pa upajo, da bo nato stekla preiskava.
Collina za začasne izključitve
Novi vodja italijanskih nogometnih sodnikov Pierluigi Collina ne nasprotuje predlogu predsednika Fife Seppa Blatterja o uvedbi začasnih izključitev na tekmah, kot jih že poznajo v hokeju na ledu in ragbiju. Ukrep bi zadeval poskuse hlinjena prekrškov. Na zboru 40 sodnikov in 88 njihovih sodelavcev v Spinellu pri Ceseni so se tudi odločili, da bodo sodniki kondi-cijski in psihološki pripravi dodali tudi preučevanje ekip, ki jim bodo delili pravico.
Begič center Uniona Olimpije
LJUBLJANA - Ljubljanski košarkarski klub Union Olimpija je sklenil sodelovanje s 23-letnim 220 cm visokim bosanskim košarkarjem Mirzo Be-gičem, ki bo v Tivoliju ostal dve sezoni. Begič, ki ima tudi slovenski potni list in je bil tudi slovenski repre-zentant do 20 let, se je v minuli sezoni kalil pri Geoplinu Slovanu in igral tako v ligi NLB kot slovenskem državnem prvenstvu. Begič je kariero začel v Bosni pri Slobodi Diti, od koder je v sezoni 2002/03 prešel k mladinskim vrstam Uniona Olimpije . Nato je nastopal za Triglav iz Kranja, v sezoni 2004/05 pa se je kalil pri bolonjskem Virtusu, od koder se je zaradi težav s kolenom kmalu vrnil v Slovenijo in lani oblekel dres Geoplina Slovana.
ATLETIKA ^ Slovensko DP
Aferi Čeplak bodo skušali priti do dna
V Novi Gorici je bil glavna atrakcija šprinter Osovnikar
Slovensko atletsko državno prvenstvo v Novi Gorici se je obetalo kot prvovrstno, saj naj bi na njem nastopili res vsi najboljši. Vmes je padla bomba o do-pinški pozitivnosti Jolande Čeplak. Brez dvoma se je nad prvenstvo zgrnila tem na sen ca. Na glas o zade vi ni go -voril nihče, šušljalo pa se je. Boris Mi-kuž, tajnik AZS, je v soboto povedal, da so po ne kaj dneh umi rili šok in se bodo sedaj lotili zadeve kot nalagajo pravila. »Iskali bomo dlako v jajcu«, je pove dal.
V nedeljo je krožilo nekaj govoric, da so v proceduri ugotavljanja pozitiv-nos ti ne katere šib ke točke. Ne gle de na to, kako se bo zadeva zaključila, bo nastalo škodo zelo težko popraviti. In govorice so med drugim prihajale iz neurad nih kro gov.
Iz tekmovalnega vidika ni prišlo do poseb nih pre sene čenj, ker je kako -vostna baza primerno velikosti Slovenije dokaj ozka. Velika osebnost je bil na vsak način Matic Osovnikar. Tako na 100 kot 200 m. Na krajši razdalji je bil
čas 10,28 dosežen s približno enim metrom vetra v prsi. Poleg tega je leteči (bodo či) sto ma tolog v fazi tr de ga tre nin -ga, torej brez mišične svežine, ki obrodi velike dosežke. Na enakih progah ne gre zanemariti dosežkov Jana Žumra. V nedeljo se je dvoboj na 200 m zaključil z izidom 20,62:20,85 v korist Osov-nikarja. Škofjeločan je z zmago osvojil tudi svoj 21. državni naslov.
Posebno zanimiv je bil skok v daljino za ženske. Domačini so seveda navijali za Snežano Rodič (Vukimirovič), ki je že dan prej v troskoku dosegla normo za SP. Po rezultatu 6,41 m je kazalo na nov naslov, Ptujčanka Nina Ko-larič pa je prav v zadnjem poskusu skočila centimeter dlje.
Brez Mar le ne Ottey je bil tek na 200 odprt domači konkurenci. Koaliciji iz Ljubljane se je zoperstavila Sabina Veit iz Maribora, ki je s 23,47 pospravila dolgokrako Pio Tajnikar (23,76).
Ostale panoge so zaradi maloštvil-ne kon ku ren ce in tudi vro či ne bele žile manj vredne številke. (dk)
TAKO V NEDELJO
Slavje Iračanov
DŽAKARTA - Nogometaši Iraka so zmagovalci azijskega pokala. V finalu so z 1:0 (0:0) premagali Savdsko Arabijo. Strelec edinega zadetka je bil You-nis Mahmoud v 71. minuti. Tretje mesto si je že v soboto priigrala reprezentanca Južne Koreje.
Irak, ki si je simpatije nogometnih privržencev pridobil z navdahnjenim napredkom ves čas tri tedne trajajočega tekmovanja, je skupaj prejel le dva zadetka. Hkrati se je proslavil tudi 54-letni brazilski strateg Iraka Jorvan Vieira, ki je z iraško zvezo podpisal le dvomesečno pogodbo. V soboto je celo napovedal, da se bo poslovil, saj je že dosegel tisto, kar je bil cilj Iračanov.
Tekma sicer predvsem v prvem polčasu ni bila nič kaj nežna, saj je moral sodnik zaradi grobih naletov kar petkrat poseči po rumenem kartonu. Iraška obramba je kljub vsemu uspešno ustavljala najnevarnejša napadalca trikratnih prvakov Maleka Maaza in Al Qahtanija, hkrati pa so si Iračani pripravili tudi več priložnosti.
Tekmo so pozorno spremljali tudi v Iraku, kjer so kljub prepovedi prvi naslov na azijskem pokalu proslavili s
streljanjem v zrak. Dosedanji zmagovalci azijskega pokala: 2007: Irak 2004: Japonska 2000: Japonska 1996: Savdska Arabija 1992: Japonska 1988: Savdska Arabija 1984: Savdska Arabija 1980: Ku-vajt 1976: Iran 1972: Iran 1968: Iran 1964: Izrael 1960: Južna Koreja 1956: Južna Koreja
Moya kralj spet Umaga UMAG - Tridesetletni Španec Carlos Moya je še petič zmagal na turnirju ATP v Umagu z nagradnim skladom 353.450 evrov. V finalu je šesti nosilec po uri in 28 minutah premagal Romuna Andreija Pavela s 6:4 in 6:2. Schiavonejeva prvič BAD GASTEIN - Francesca Schiavone je zmagovalka turnirja WTA v avstrijskem Bad Gasteinu z nagradnim skladom 175.000 dolarjev, potem ko je v finalu premagala domačinko Yvonne Meusburger s 6:1 in 6:4. Za 27-letno Italijanko, ki je bila tudi prva nosilka tega turnirja, je to prva zmaga na turnirjih serije WTA, njeni dosedanji finalni nastopi v Sydneyju, Amelia Islandu, Lu-xembourgu, Baliju, Moskvi, Hassel-tu, Canberri in Taškentu so se vselej končali s porazi.
Rebellin prvi, Nose osmi
BRESCIA - Številni slovenski kolesarji so se udeležili dirke Brixia Tour v Italiji, štiridnevne preizkušnje, na kateri je leta 2003 zdaj že nekdanji slovenski kolesar Martin Derganc z zmago dosegel enega svojih največjih uspehov. Tokrat takega uspeha ni bilo, kolesar Adrie Mobila Tomaž Nose pa je vendarle poskrbel, da so Slovenci tudi tokrat zasedli mesto med najboljšo deseterico. Osvojil je osmo mesto, za zmagovalcem Italijanom Davidejem Rebellinom (Gerolsteiner) je zaostal minuto in 40 sekund. Izida sezone v Zaragozi ZARAGOZA - Na atletskem mitingu v španski Zaragozi sta Etiopijec Ke-nenisa Bekele in Mozambičanka Maria Mutola dosegla najboljša letošnja izida v tekih na 5000 oziroma 800 metrov. Be-kele je s časom 12:49,53 kot prvi v letošnji sezoni spustil pod 13 minut, Mutola pa je bila od tekmic prepričljivo boljša s 1:58,21 ter še za 12 stotink popravila svoj čas z mitinga v ameriškem Eugenu. Pegan zmagal v Šanghaju ŠANGHAJ - Slovenski telovadec Aljaž Pegan (33 let) je na svetovnem pokalu v Šanghaju z oceno 15,525 točke skupaj z Japoncem Josukejem Hošijem zmagal na drogu.
/
ŠPORT
Petek, 27. julija 2007
17
ODBOJKA - Goriški odbojkar odslej s slovenskim prvakom
Aljoša Orel z Bledom tudi v Ligi prvakov
Podpisal je enoletno pogodbo - »Končno bom spet lahko igral kot krilni tolkač«
Goriški odbojkarski »globe trotter« Aljoša Orel bo v prihodnji sezoni igral v 1. slovenski ligi in v Ligi prvakov s slovenskim prvakom Autocommerce iz Bleda. Za petindvajsetletnega nekdanjega igralca OK Val bo to priložnost, da se po nekaj ponesrečenih sezonah v italijanskih profesionalnih ligah (pred tremi sezonami je igral v A1 ligi v Padovi, predlani je bil v Oderzu v B1 ligi, lani pa v A2 ligi z moštvom Noicat-taro), v katerih je (malo) igral kot korektor spet preizkusi kot krilni tolkač. »Lahko bi odšel v Cagliari ali Mantovo v A2 ligi, finančno pa je bila najbolj vabljiva ponudba Foggie v B1 ligi, vendar sem se raje odločil za Bled, ker bom tam lahko igral kot krilo,« nam je novico o prestopu potrdil sam Orel, kije prav včeraj opravil prvi trening na Bledu. S slovenskim prvakom je podpisal enoletno pogodbo, tudi na Bledu pa ga vse kakor čaka ostra kon ku ren ca za mes to v eki pi, saj je gorenjsko moštvo za slovenske razmere pravi »dream team« in je v minuli sezoni presenetilo evropsko javnost z zmago v finalu pokala Top teams proti ugledni italijanski Modeni. To je bil hkrati doslej največji uspeh v zgodovini slovenske klubske odbojke. Za Orla bo kajpak še najbolj mikavno to, da bo nastopal tudi v Ligi prvakov. Bled je bil prvič vključen vanjo, v kvalifikacijski skupini F pa se bo pomeril z moskovskim Dinamom, belgijskim Noliko Maaseik in fran-
coskim Paris Volley. Ker se naš najboljši odbojkar Matej Černic dogovarja za prestop v ruski Dinamo, ne gre izključiti »derbija« med tema našima igralcema.
Orel bo na Bledu zaslužil manj kot bi v Italiji, toda to ga ni odvrnilo od odločitve za prestop. »Klub je kvaliteten, soigralci močni, igrali pa bomo na visoki ravni,« je še dejal Orel, ki je tudi po zaključku letošnje A2 lige treniral doma, odpravljal poškodbe in redno igral na mivki. »Odhajam pol dobre volje in z veliko željo, da se dokažem. Zadnje leto je bilo v No-icattaru res obupno. Trenirali smo slabo, klub je razpadel in svojih obveznosti sploh ni izpolnil. Imel sem možnost, da bi se sredi sezone preselil v Bergamo, kjer bi lahko več igral, a me niso pustili oditi,« so grdi Or-lovi spomini na minulo sezono. (ak)
KOSMINA OSTAJA V ODERZU - Med zamejski odbojkarskimi profesionalci je tudi bivši slogaš Da-mir Kosmina (letnik 1984), ki bo tudi v prihodnji sezoni igral v B1 ligi v Oderzu. Tam je prišlo do velikih kadrovskih sprememb, kot kaže pa bo nabrežin-ski odbojkar skupaj s Furlanom Andreo Radinom edini potrjen. Novi trener moštva je Argentinec Horacio De Federco, nova Kosminova soigralca pa sta tudi podajalec Joel Bacci in tolkač Luca Moro, s katerimi je naš odbojkar skupaj branil barve tržaškega Adriavolleyja).
ODBOJKA
V deželnih ligah devet naših moštev
Pred nekaj dnevi je zapadel rok za vpis v deželna odbojkarska prvenstva. Zanimivo je, da so vsi upravičenci potrdili vpis, tako da ni predvidena nobena repesaža, so nam potrdili na odbojkarski zvezi. Nekatera društva so se morala opredeliti za igranje v C ali D ligi. Sloga je ta problem, kot znano, rešila z ustanovitvijo društva Sloga Tabor, ki bo nosilec moške C lige, »stara« Sloga pa bo igrala v D ligi. Cordenons je svojo moško C ligo, kot smo že poročali, odsto pil Soči, Buia pa moško D ligo Cervignanu. Novinec Pieris je žensko D ligo prodal Govolleyju. Vse te omenjene prestope mora sicer še potrditi deželni odbor, ki se bo sestal prihodnjo sredo. Kar se tiče naših društev bodo Val, Soča in Sloga Tabor igrali v moški C ligi, Sloga v ženski C ligi, Olympia in Sloga v moški D ligi, Govolley, Bor Breg in Kontovel pa v ženski D ligi. Skupno bomo torej imelo devet ekip. Formule prvenstev so v glavnem nespremenjene, play-off pa bo spet potekal o starem, se pravi, da se bo prvouvrščeni v polfinalu pomeril s četrtouvrščenim, drugi pa s tretjim.
NOGOMET - Po štirih letih
Žarko Arandželovič iz Križa v Gorico
»Čutil sem, da mi trener ne zaupa več kot doslej«
Sežanski nogometaš Žarko Arandželovič po štirih sezonah za-pu šča kriš ko Ves no in se seli v pro -mocijsko ligo k Pro Gorizii. Novica je visela v zra ku že ne kaj dni, urad -na pa je postala šele včeraj. V Vesninem taboru Arandželovičevo odločitev obžalujejo, saj so upali, da bo ostal v Križu in s svojo izkušenostjo in priljubljenostjo pomagal k rasti številnih mladih igralcev, ki so letos prestopili v vrste našega društva. »Odhajam s težkim srcem, saj so se mi pri Ves ni do gaja le sa me le -pe stvari, vendar mi je trener Calo že ob kon cu lan ske sezo ne is kre no dejal, da razmišlja o pomladitvi ekipe. Začutil sem, da ne uživam več njegovega popolnega zaupanja, ker pa ga zelo cenim, razumem tudi njegovo stališče. Pri mojih letih je no go met predvsem še zabava, zato me nim, da sem se odlo čil prav, čeprav sem se zaradi navijačev in vseh pri Vesni dolgo obotavljal, nazadnje pa sem klonil pred dvorjenjem Pro Gorizie, od ko der sem prejemal telefonske klice tudi po trikrat na dan,« nam je povedal 34-let-ni Aran dže lo vič, ki je hkra ti odsto -pil tudi s položaja trenerja cicibanov pri Pomla di, saj zara di dalj ših potovanj na tre nin ge v Gorico ne bi mo -gel več sle di ti mal čkom na šega druš tva.
Doseda nji ste ber Ves ne pu šča v ekipi vrzel, vendar nam je športni vodja Pavel Vidoni potrdil, da bodo zamenjavo zanj poiskali doma. Najverjetneje bosta vlogo dosedanjega stebra iz Sežane prevzela mlada Milenkovič (lani pri mladincih Triestine) ali Ervigi (lani Tamai). Zbor Vesne bo v četrtek v Domju, krstni nastop pa 8. avgusta v Križu pro ti Tri esti ni. ( ak)
Na mivki: Michele Leghissa 7. v Franciji
Italijanska reprezentanca v nogometu na mivki, za katero igra tudi Slovenec Michele Leghissa, je predzadnjo etapo evropske lige v francoskem Tignesu končala na 7. mestu. V zadnji tekmi za razvrstitev je z 11:2 premagala Češko, med strelce pa se je z enim golom vpisal tudi LČeghissa. Končna uvrstitev predstavlja za »azzurre« neuspeh in ogroža njihov nastop na evropskem prvenstvu. Nanj se bo uvrstilo prvih šest ekip iz evropske lige, Italija pa trenutno deli prav 6. mesto s Poljsko. Zadnja in za Italijo odločilna etapa bo že konec tega tedna v Palmi de Mallorci. Turnir v Tignesu je osvojila Rusija. V finalu je s 5:4 premagala Francijo.
JADRANJE - Evropsko člansko prvenstvo 420 v Turčiji
Simon in Jaš včeraj tudi 2.
V elitni skupini tekmovalcev sta se po prvem dnevu finala s 15. povzpela na skupno 11. mesto
Včeraj na štartni liniji v Istanbulu
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta na evropskem članskem prvenstvu v razredu 420, ki poteka v Istanbulu, zelo spodbudno pričela z nastopi v elitni »zlati« skupini. V konkurenci 32 finalistov sta sicer najprej pristala na povprečnem 21. mestu, zato pa sta bila v drugi regati nič manj kot druga. Skupno sta se s 15. mesta, ki sta ga zasedala po kvalifikacijah, povzpela na skupno 11. mesto. Njun izkupiček bi bil morda lahko še boljši, ko ne bi bila žirija včeraj prekinila uvodne regate, na kateri sta bila naša jadralca po prvi boji na 3. mestu. Žal pa tedaj vetrovne razmere niso bile več primerne za regatiranje. Simon in Jaš ter njun trener Matjaž Antonac, ki ju spremlja v Turčiji, so bili vsekakor včeraj zelo zadovoljni. Čupina jadralca sta z uvrstitivjo v finale že dosegla osnovni cilj, zdaj pa se realno lahko potegujeta za uvrstitev v zgornjo polovico lestvice elitne skupine. Do konca prvenstva so še tijie tekmovalni dnevi in skupno osem regat, tako da se ob dobrih nastopih lahko povzpeta še precej višje, le prvi dve mesti sta morda že nedosegljivi. Krepko vodita namreč Španca Pedro Mari in Xim Benjumeda, ki sta dosegla včeraj dve tretji mesti, sledita pa jima Italijana Edoardo Mancinelli Scotti in Lorenzo De Felice, ki sta bila včeraj 2. oziroma 11. a skupno druga po kvalifikacijah. Zmago v prvi regati sta sicer včeraj dosegla Francoza Maxime Garbay in Thomas Haddo-uche (skupno pa sta šele 10.), drugo rega-
to, na kateri sta bila člana Čupe druga, pa sta osvojila na skupni lestvici tretje uvrščena Grka Mixalis Stavroy in Stathis Papa-dopoulos.
Pred našima predstavnikoma je na lestvici še ena italijanska posadka, to sestavljata brata Paolo in Andrea Cattaneo, ki zasedata skupno 9. mesto, poudariti pa je treba, da tako onadva kot dvojica Mancinelli Scotti in De Felice za razliko od Simona in Jaša nista več mladinca. V finalu nastopa skupno šest italijanskih posadk, a preostale zasedajo trenutno 19., 20. in 24. mesto.
Vrstni red po 3. dnevu: 1.
Mari/Benjumeda (špa) 9 točk; 2. Mancinelli Scotti/De Feliced (Ita) 15; 3. Sta-vroy/Papadopulos (Grč) 22; 4. Pereira/Prieto (Por) 30; 5. Lavie/Lugobai (Izr) 30;... 11. Sivitz Košuta/Farneti (Ita) 38 točk.
13 Obvestila
OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah).
ZSŠDI obvešča, da sta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR
prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627 ali 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati -od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja.
1 8 Torek, 31. julija 2007
POTOPIS

/
tsr
5.
Al Azhar je središče, iz katerega prihajajo pozivi za kulturni preporod, za uveljavitev šarije, ali islamskega zakonika, za odpravo zahodnjaških razvad in pohujšanja. Na izrazito političnem seznamu so popolna solidarnost s Palestinci, s Hamasom, s Hizbulahom, Iranom in Osamo bin Lad-nom. Bush je tam satan, Condoleezza njegova satanska žena. Skratka: egiptovska opozicija večnemu predsedniku Mubaraku se pod oznako Muslimanske bratovščine ustvarja in razvija v sklopu Al Azharja. In ta bratovščina je pred leti izvedla nekaj izrazito demonstrativnih atentatov na turiste, ki so terjali več desetin mrtvih. Iz bojazni pred novimi podvigi je obiskovalcev sedaj veliko manj. O tem pričajo prazne ladje, ki v Luksorju in Asuanu brez gostov samevajo na Nilu, nizke cene večine turističnih storitev zasebnega resorja in zelo visoke cene vstopnic v spomeniške parke, ker hoče vlada na vsak način priti do denarja.
Obisk Al Azharja bi lahko kdo smatral za nevaren. Strah premagaš zelo enostavno: prepričati se je treba, da je tista o islamskem skrajneštvu floskula, ki omalovažuje vse (razen nafte seveda), kar prihaja iz krajev, kjer je islam večinski. Na strani posameznega obiskovalca je tudi njegova majhna vidljivost. Morebitni atentatorji iščejo odmevnost in ta nastane z napadom avtobusa s štiridesetimi tujci, ne pa človeka, ki do mošeje pride peš preko ozkih uličic starega kairskega predela Han al Halili.
V	petek zjutraj je mošeja Al Azhar skoraj samevala. Pri vhodu pa je nekaj mož že čakalo na obiskovalce. Čas so si krajšali s kramljanjem in prigrizkom. Seveda si je treba ob vhodu v vsako mošejo sezuti čevlje. Delo je dobil mož, ki se ni družil s četverico. Vztrajanje za obisk brez vodiča bi bila velika nevljudnost in marsičesa bi tudi ne videl.
Iz umetniškega vidika se Al Azhar ne more kosati z mošejo Omajadov v Damasku, da o tistih najznamenitejših iranskih niti ne govorimo. Najbolj bode v oči očitna napaka pri meritvah za postavitev okraskov na notranjih stenah prostranega dvorišča, kjer je načrtovalec grobo postavil v kote nepopolne pokončne ikone.
V	notranjosti mošeje si je mlado dekle zapisovalo izsledke svoje raziskave o mošeji, vodič pa je nagradil moje poznavanje islamske stvarnosti s knjižnim darilom (seveda proti skromnemu plačilu), ki je vseboval pravi islamski »kit«, če si lahko izposodim besedo od tistega »tricolore« iz leta 2004v Trstu. V paketu sta bili dve knjigi z zgodovino vere, liturgijo in islamskimi zakoni, besedili molitev, opisi običajev za miloščine, poroke, dediščine itd. Poleg teh še knjižica z življenjepisom preroka Mo-
Prigrizek pred vodenjem obiskovalcev po mošeji Al Azhar
hameda, druga o pričevanjih novih muslimanov in še o pravni podlagi pravic žensk.
Ta je bila posebno zanimiva, saj je pri nas razširjeno vsiljeno mnenje, da je islamska vera pojem zatiranja žensk, da je prekrivanje glave pojem nazadnjaštva itd. Avtor primerja predpise iz židovske vere, iz krščanstva in islama. Stvar je postavljena znanstveno na podlagi literature treh veroizpovedi. Kopiči se toliko trditev, da se proti koncu branja človek lahko nagiba k oceni gole propagande. Pa ni tako. Položaj žensk, še bolj njihov zunanji videz, je danes na zahodu in vzhodu korenito različen. Razlikam na zahodu pa niso botrovale vere, temveč dejavniki proti njim. Na papirju je islamski zakonik bolj pravičen do žensk kot drugi. Avtor priznava, da v resnici ni tako, so pa zato krivi dejavniki, ki izhajajo iz očit-
nih telesnih »slabosti« žensk in iz izkoriščanja moške večje moči in posledične samozavesti. Pripomba k mnogoženstvu (ki je vsekakor v močnem zatonu in večinoma tudi prepovedano): v zahodnem svetu je več moških, ki imajo poleg žene eno ali več ljubic, kot tistih, ki na vzhodu lahko vzdržujejo več žena. Kje je torej bolj razvito mno-goženstvo? Na zahodu merijo svobodo žensk s kvadratnimi centimetri (medtem že decimetri) golote, v islamu cenijo njeno človečnost. Knjižico sem prebral med dolgo potjo v vlaku proti gornjemu Egiptu.
Ob izhodu iz Al Azharja me je čakalo presenečenje. Na obeh straneh glavnih vrat so bili postrojeni policisti z opremo za pretepanje državljanov. Na trgu pred mošejo je v kavarnici sedel cel glavni štab kairske policije z oficirji v razkošnih uni-
formah in serijami odlikovanj iz bogve kakšnih akcij. Nenehno so se ustavljali taksiji in druga vozila, iz katerih so izstopali »mašno« oblečeni veljaki. Več ljudi je vstopalo preko stranskega vhoda. Nedvomno se je v Al Azharju začenjala slovesna služba božja. Tista, z zelo intenzivnim nagovorom imama, vendar tudi pragmatična. Taka, ki verjetno ne bi privedla vernikov do odkritega nastopa v korist določenih političnih teženj.
Vse bolj vroča pa je bila zadeva v samo nekaj stotin metrov oddaljeni mošeji Abu Dahab. Tam se je zbral narod. V tisočih. Ker v notranjosti ni bilo več prostora za vse, so verniki najprej zasedli ploščad pred svetiščem, nato še del parka. Imam je pridigal izredno ognjevito. Dvakrat sem ujel besedo »Filisitina« (Palestina). Obrnjeni proti
Molitev v parku pred mošejo Abu Dahab
Meki so verniki poslušali in molili, na drugi strani trga pa je v kamionih čakalo na izbruh morebitnih neredov več desetin policajev opremljenih z običajnimi rekviziti.
Potrošniška družba pa je molitev že spremenila v turistično zanimivost. Med dobro uro trajajočim obredom in pridigo se je na trgu za nekaj časa pomudilo morda pet-šest avtobusov, iz katerih so tujci po-slikavali islamski »ekstremizem«. Kaj bi se zgodilo, če bi se v nedeljo pri sv. Justu pojavila skupina ljudi s turbani in kaftani in posnela obred in vernike?
Han al Halili je v Kairu tudi predel, kjer se razprostira ogromen bazar, v Egiptu pa tržnici pravijo »suk«. V ta labirint uličic je Nobelov nagrajenec Nagib Mahfuz postavil nekaj svojih romanov. Na prisotnost pisatelja danes spominja elitna kavarna, ki pa je postala modni kič in je izgubila vsako zvezo z okoljem.
Če sem v Aleksandriji našel sled Borisa Pahorja v tamkajšnji knjižnici, sem nekaj našega hotel najti tudi v Kairu. Menda so operno hišo v prestolnici zgradili iz na-brežinskega kamna in v njej naj bi izvedli krstno izvedbo »Aide«, ki so jo naročili Verdiju za priložnost otvoritve sueškega prekopa.
Cilj je bil videti lahko dosegljiv. Postaja podzemne železnice »Opera« je obetala, da bom na kraju v nekaj minutah. Izstopil sem iz podzemlja in se oziral kje bi lahko bilo operno gledališče. Končno mi je nekdo povedal, da je stala opera tam, kjer se je sedaj dvigovala moderna zgradba, ki je gostila javne ustanove in tudi parkirno hišo. Kaj pa opera? Ta je pred leti zgorela.
Na otoku, ki je na Nilu vštric trga Ta-hrir, stoji nova operna hiša. Ker je vse prej kot daleč od strogega centra, sem zavil tja in povprašal, če morda vedo kaj o stari. Bili so zelo prijazni, vendar tudi generacijsko predaleč, da bi jih zanimalo iz kakšnega kamna je bila stara opera zgrajena. Zgodovinski album iz operne knjižnice je razkril nekaj netočnosti. Na nekaterih dokumentih je pisalo, da so tam kot prvo izvajali Ai-do, na drugih pa Rigoletto, ker Verdi Aide ni utegnil pripraviti pravočasno. O gradnji niti sledu.
(Se nadaljuje)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 28. julija 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Pihalni orkester Ric-manje
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, vreme, prometne informacije
6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta
Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lan-
sbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Paola Pitagora, Corinne Clery, Alessio Di Clemente)
15.20 Nan.: Commesse (It., '98, r. G. Ca-
pitani, i. Nancy Brilli, S. Ferilli) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie
Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Burkhard)
18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
21.20 Variete: Dal Lago di Garda .... sta-
sera mi butto (vodita Caterina Ba-livo in Biagio Izzo) 23.35 Dnevnik
23.40 Dok.: 20. stoletje - Priče in protagonisti - Beatles 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napo-
ved/Potihoma 1.50 Rai Educational
Rai Due
6.00 Tg2 Navade 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 8.15 Plavo drevo 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Variete: Matinee' 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33
14.00 Variete: Italija na 2.
15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska
napoved Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Nan.: Jericho (i. Skeet Ulrich, Len-
nie James, C. Wiehl) 23.25 Dnevnik Tg2
23.35 Nan.: 4400 (i. Mahershalalhashbaz Ali, Conchita Campbell, Alice Kri-
ge)
1.05 Tg parlament
1.15 Nan.: Chris Isaak Show
2.00 Izžrebanje lota
^ Rai Tre
6.00 8.05 9.05
10.50 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 16.05
Rai News, 6.30 II caffe
Mi smo zgodovina
Film: Intrigo a Taormina (kom., It.,
'60, i. Ugo Tognazzi, Elke Sommer,
Walter Chiari)
Cominciamo bene
Tg3 - Šport - Meteo
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Moonlighting
Deželni dnevnik, vreme
Variete: Trebisonda
Variete: Melevisione
16.30 17.15 18.00 18.55 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
23.10 23.25 23.45 0.30 0.50 1.20
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00
14.55 16.00 16.25
17.50 18.55 19.35 20.10
21.10
23.35 0.40
Šport: Dolomiti Skyrace
Nan.: Stargate Sg-1
Dok.: Geo magazine
Vremenska napoved
Dnevnik, deželne vesti
Rai Tg Šport
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Aktualno: W l' Italia diretta (vodi
Riccardo Iacona)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Dok.: Viziati 2
Tg3 Night News
Aktualno: S.O.S. tenibilita'
Fuori orario
I Rete 4
Pregled tiska
Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme
TV film: Big Man (pust., It.-Fr.-Danska, '87, i. Bud Spencer) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Leoni al sole (kom., It., '61, r.i. Vittorio Caprioli, Franca Valeri) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: Cuore di tuono - Thunder-heart (krim., ZDA, '92, r. Michael Apted, i. Val Kilmer) Aktualna odd.: Gentes (vodi Elena Guarnieri)
Film: La soldatessa alle grandi ma-novre (kom., It.)
Canale S
8.00 8.35
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15 16.20 16.55 17.05
18.50 20.00 20.30 21.20
23.30
1.20
Na prvi strani
Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Genitori dell' altro mondo (pust., Belg.-Niz.-Nem., '02, i. David Gelowicz, Koen De Bouw) Tg5 Borza flash
Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: CentoVetrine (i. Nathalie Caldonazzo, Danilo Brugia, M. De Micheli) Nad.: Vivere Nan.: Carabinieri 5 Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut
TV film: Guerra e amore (kom., Nem., '05, i. Rene Steinke) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Nan.: R.I.S. 2 - Zadnji pozdrav -Ukane znanosti (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Romina Mondello, Nino D' Agata) Nan.: Missing Ljubosumja - Obletnica z umorom (i. Vivica A. Fox, Caterina Scorsone, Justin Louis) Nočni dnevnik, vreme
C/ Italia 1
6.10 6.20 8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 15.00
15.55
16.25 17.35 18.00
18.30 19.00
20.05 20.10
21.00 23.00
Odprti studio
Nan.: Arnold, 7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena
Odprti studio, šport
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley)
Nan.: Blue Water High (i. James So-rensosn, Taryn Marler) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Šport: Žrebanje za koledar nogometnih tekem A in B lige Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Renegade - Boj za življenje (i. Lorenzo Lamas) Variete: Danger
Glasbena odd.: Festivalbar 2.0 (vodi Filippo Nardi)
0.00 Pollicino Monsters & Love 1.00 Odprti studio 2.10 Nan.: Angel
^ Tele 4
9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Quo Vadis? 8i. Klaus Maria
Brandauer, Max von Sydow) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Dokumentarec o naravi 13.10 Nan.: Don Matteo 2 14.05 Poletni šport 15.30 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.00 Na sprehodu po Krasu 20.05 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: Vincere a tutti i costi (kom.,
'02, i. Terry Farrel) 23.35 Dok.: Kenija 0.20 Panta rei
LA
6.00 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
23.30 0.30
La 7
12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Scuola di spie (dram., VB, '58, i. Paul Scofield) Nan.: Eloide Bradford Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call (i. Lucy Bell, Gary Day) Osem in pol
Film: 'O Re (kom., It., '89, r. L. Ma-gni, i. G. Giannini, Ornella Muti) Dok.: Prepovedana zgodovina Nan.: Two Twisted
(t Slovenija 1
6.10 Kultura/Odmevi 7.00 Nan.: 40 zelenih slonov 7.20 Ris. nan.: Marko, mavrična ribica -Marko igra na školjko, 7.30 De-skanje 7.55 Odddaja za otroke 9.15 Radovedni Taček: Tekač 9.35 Martina in ptičje strašilo: Projekt 9.45 Ajkec in umetnine iz gline 10.05 Pozabljene knjige naših babic: Naj-
dihojca in Ciciban 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Taborniki in skavti: Legenda 11.05 Dok.: Ubijalski ligenj 12.00 Večerni gost: Dr. Bernard Nežmah 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Dok.: Tasmanska dragulja 13.55 Kitajska: verovati v istega boga 14.25 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Ris.: Trojčice
16.05 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Kljukec tabori 16.40 Ris. nan.: Hotel Obmorček 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.45 Dok.: Živeti čas 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Film: Stereotip (kom., Slo, '97, r. Damjan Kozole, i. Roberto Magnifico, Tina Gorenjak, Peter Musev-ski)
21.25 Dok. feljton: No fiesta Pablo 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Absolutno globalno 23.35 Nad.: Lady Chatterley 0.35 Dok.: Živeti čas 1.20 Dnevnik
(t* Slovenija 2
Zabavni infokanal 12.45 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Dober dan, Koroška! Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine U 2 v Milanu Mednarodna obzorja: Turška kava Na obisku
V kadru: Alenka Godec in Slavko Hren
Mostovi - hidak Z glavo na zabavo Poročila Labirint
Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i. Thomas Sarbacher, Katharina Abt) Nan.: Van Veeteren - Munstrov primer (Švedska, i. Sven Vollter, Eva Rexed)
Film: Krajina (dram.,
6.30 9.00 9.30 11.00 13.15 13.40
15.00 15.55 16.25
16.55 17.25 18.00 18.05 19.00
20.00
21.30
Slovaška/Češka,'00, r. Martin Šulik, i. Jaraj Paulen) 23.30 Dok.: Domovina, kronika prelomnega obdobja (Nem., 5. del) 1.10 Dnevnik zamejske TV 1.35 Zabavni infokanal
Koper
14.00
14.20 15.00
15.50 16.20 17.00
17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25
22.10 22.25 23.15 0.00 0.15
0.35
Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti Euronews
Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim
Goddard, i. Sam Neil)
Sredozemlje
Pogovorimo se o...
Kulturni magazin: Artevisione
(pripr. Laura Vianello)
Mladinska odd.: Fanzine
Program v slovenskem jeziku: Na
obisku
Vreme
Primorska kronika
TV Dnevnik, vreme, šport
Alpe Jadran
Potopis
Dok. oddaja
Srečanje z... (vodi Rebeka L Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
Vsedanes - TV Dnevnik Folkest
Arhivski posnetki Vsedanes - TV Dnevnik Pprogram v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
12.00	Videostrani
17.55	Napoved dnevnika
18.00	Poletje mladih
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Evropski omnibus
19.15	Spoznajmo jih
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Koper Izola Piran
21.30	Odstiranja
22.00	Šu Kham
22.30	Kultura: Shod kulturnih društev v
Križankah
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Lučka Bohm: Mobbing; 12.00 Za smeh in dobro voljo; 12.50 Pristopne odd.: Spolno orientirana medicina; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko Sosič); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bel-lla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40
Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Aktualna tema; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni antagonisti: Debussy in D' Indy; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Koro-tan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Petek, 31. julija 2007
V REME, ZAN IMIV O S TI
Hi
NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center* lURIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01/234 88 88,244 55 55 www.lastmin utecenter.si
VREME - Prizadetih več kot 200 milijonov ljudi
Na Kitajskem 500 mrtvih zaradi najhujših poplav desetletja
Pri Moskvi strmoglavilo tovorno letalo: 8 mrtvih
MOSKVA - V Moskvi je v nedeljo tik po vzletu z letališča Domodedovo strmoglavilo tovorno letalo vrste Antonov. Po za zdaj znanih informacijah je v nesreči letala, ki je bilo namenjeno v sibirski mesti Omsk in Bratsk, umrlo vseh osem članov posadke in potnikov.Letalo, ki je prevažalo devet ton tovora, je strmoglavilo štiri kilometre vstran od vzletne steze v bližini pokopališča Do-modedovski in zagorelo. Nad strmoglavljenim letalom se je, medtem ko so se gasilci borili z ognjem, dvigal gost dim.
Tu nekje se konča zemlja in začne reka
ansa
ŽENEVA - Kitajsko so prizadele najhujše poplave v zadnjem desetletju. V zadnjih dveh mesecih je življenje izgubilo že več kot 500 ljudi, prizadetih pa je bilo več kot 200 milijonov ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočila Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca.Približno pet milijonov ljudi so morali evakuirati, saj je gladina vode vzdolž glavnih kitajskih rek nevarno narasla, za prihodnje dni pa meteorologi napovedujejo nove poplave, nalive in plazove. Visoke temperature evakuiranim ljudem še dodatno otežujejo življenje.
Po navedbah oblasti ogroženi nujno potrebujejo riž, čisto pitno vodo, oblačila, zdravila in dezinfekcij ska sredstva. Zaradi poplav najbolj trpi revno kmečko prebivalstvo. Več milijonov hektarjev kmetijskih površin je namreč poplavljenih, poškodovanih pa je tudi na tisoče domov, še poroča AFP.
ZANIMIVOSTI
Novozelandski pek zaradi uroka pred sodnika
WELLINGTON - Nek novozelandski pek se je sprl z lastnikom sosednje trgovine, potem pa mu je pred trgovino natresel curry v prahu in riž, kar je tradicionalni urok, ki naj bi prinašal nesrečo. Lastnik trgovine je poklical policijo, saj je zaradi pekovega početja izgubil veliko strank - poklicati je moral namreč duhovnika, ki pa je za postopek, s katerim je preklical urok, potreboval kar tri ure. Sodnik je primer sicer ovrgel, saj je po njegovem šlo le za »spor med sosedoma«.
Trepalnice Penelope Cruz povzročile razburjenje
LONDON - Umetne trepalnice 33-letne španske igralke Penelope Cruz so v Veliki Britaniji poskrbele za veliko razburjenja. Igralka v reklami za L'Orealovo maskaro namreč nastopa z umetnimi trepalnicami, zato je britanski urad za nadzor nad reklamnimi oglasi ASA francosko kozmetično hišo obtožil zavajanja. Propagira namreč maskaro, ki bi naj trepalnice podaljšala tudi za 60 odstotkov. Pri L'Orealu so priznali, da je igralka imela nekaj umetnih trepalnic, a odgovarjajo, da je to v reklamni industriji nekaj povsem vsakdanjega.
Nič več kajenja v filmih
LOS ANGELES - Vodstvo ameriškega filmskega studia Disney se je odločilo, da bodo v družinskih filmih odslej prepovedano prikazovati kajenje. Likov v filmih tako več ne bo mogoče videti s cigaretami v roki, prav tako pa bodo vse DVD-je s filmi, v katerih igralci kadijo, opremili z opozorili, da kajenje škoduje zdravju. Pri Disneyju nameravajo enak ukrep predlagati tudi hčerinskima podjetjema Touchstone in Miramax.
Lokalna dovoljenja za starejše voznike motorjev
KÖLN - V Nemčiji poteka raziskava, s katero skušajo ugotoviti, ali bi lahko starejšim motoristom, ki niso več sposobni prevoziti dolgih razdalj, dali posebna vozniška dovoljenja. S temi vozniškimi dovoljenji bi se lahko vozili le v okolici, ki jo poznajo in so je navajeni, dokler ne bi začeli predstavljati nevarnosti drugim udeležencem v prometu. Raziskave se udeležuje več kot 300 ljudi starih od 60 do 90 let, njeni rezultati pa bi naj bili znani jeseni.
Kritika dvora razburila Španijo
MADRID - V četrtek je nek baskovski politik z nenavadno ostro kritiko na račun španskega dvora poskrbel za precejšnje razburjenje. Kraljevo družino je na svojem blogu namreč označil za »gručo brezdelnežev«, ki se je več ne da prenašati. Zapisal je tudi, da britanska kraljeva družina živi v pravi demokraciji, medtem ko španski dvor pred kritikami ščiti cenzura medijev. S tem se je odzval na prepoved objave karikature prestolonaslednika Felipeja in njegove žene Letizie, ki je prejšnji teden izšla v satirični reviji.