Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki «n glasilo K. S. K. Jednote	
Sl Številka	Joliet. Illinois-;. 27. novembra 1908	Letnik XVII
ČRNCI LINČANI
'‘PO ZAKONU”.
V Tiptonvillu, Tenn., mirovni sodnik obsodil tri brate morilce, nakar bili obešeni.
‘•DA SE ČUVA DOSTOJNOST.’
V enem dnevu prijeti, sojeni in obešeni. Tako je oprana čast.
Spet delo v Clevelandu.
Cleveland, O., 23h,nov. — Tovarne “Union Rolling Mills” hočejo takoj spet zaposlovati s polno silo in potem delati po sedem dni namesto po štiri. “American Steel Wire Company” hoče ta teden tudi namestiti več delavcev. Tudi “Empire Rolling Mills”, ki dajejo dela kacim 1500 možem, so zadnji teden prvikrat izza pretekle jeseni zaposlovale spet s polno silo.
Tiptonville, Tenn., 24. nov. — Trije črnci so bili tu nocoj “postavno obešeni” po množici iz 250 moških. To mestece je bilo zadnji čas prizorišče premnogih krvavih dogodkov, a danes pa prizorišče linčarske sodbe, ki je obsodila na smrt tri črnce, brate Marshalla, Edwarda in Jima Steineback. Prijeti so bili davi pod obtožbo, da so umorili pomožnega šerifa Richard Burrussa in ranili necega njegovega pomočnika.
Omenjeni trije bratje so v soboto zvečer blizu Tiptonvilla motili neko versko zborovanje in ko sta jih šerifa hotela prijeti, so se uprli in so zbežali ko so enega šerifa ustrelili in drugega obstrelili. V nedeljo zarana se je krdelo meščanov podalo zasledovat črnce, a šele davi se je posrečilo, jih obkoliti in prijeti v nekem močvirju blizu kraja Ridgely. Kmalu nato se je trojica nahajala v ječi v Tiptonvillu, Vest, da so morilci prijeti, se je razširjala po bliskovo in v nekaj urah je pridrlo na stotine ljudi iz soseščine v mesto in se zbralo okoli ječe. Vznemirjenost je naraščala čimdalje bolj in na zadnje je pravdnik Burnette nagovoril množico in jo svaril, naj opusti linčanje. Njegove besede pa so povzročile tako preteče mrmranje, da je rekel, če že hočejo na vsak način linčanje, naj počakajo ž njim do večera (vedoč, da se nahaja milica na poti v Tiptonville).
Taylor Hall, brat ranjenega šerifa, je rekel, da se zastran njega linčanje lahko preloži do večera.
Medtem se je mirovni sodnik Lee Davis izrekel za takojšnjo obravnavo proti omenjenim trem črncem. Izbrana je bila porota in začelo se je zasli-šavanje prič. V neverjetno kratkem času je bil slučaj predložen porotnikom, ki so že čez nekaj minut vse tri obsodili k smrti. Komaj je bila sodba izrečena, ko je ljudska množica planila po zločincih, jih vlekla do bližnjega drevesa in obesila.
Revolucija na Haiti.
New York, 24. nov. — Poslaniki Združenih držav, Nemčije, Francije in Velike Britanije so baje zahtevali, naj se takoj odpošlje vojnih ladij v Les Cayes in Jeremie v zaščito tujcev.
Port au Prince, 24. nov. — Minister notranjih zadev, general Leconte, je kil po upornikih usmrčen. Mesto Aquin so uporniki oplenili.
Kotel eksplodiral.
New Orleans, La., 21. nov. — Deset • sek je bilo danes usmrčenih in še enkrat toliko ranjenih ob eksploziji niku Bayou Goula, sto milj severno Bayou Goula, kacih sto milj severno «d New Orleansa. Na krovu je imel parnik poleg tovora in posadke tudi kacih 50 popotnikov. Po eksploziji je ogenj na parniku napravljal paniko še strašnejšo.
“Tom” Johnson obubožal.
Cleveland, O., 20. nov. — Župan “Tom” L. J. Johnson, ki je bil sraa-tran za bogataša, je včeraj razglasil, da je izgubil svoje premoženje in da je prisiljen, opustiti svoje krasno stanovanje ob Euclid Ave. in se pobriniti za preprostejši dom. Tudi mora prodati svoj avtomobil. Svoje premoženje je izgubil s tem, da je hotel poravnati finančne zadeve svojega pokojnega brata, ki se je s cestno železnico zašpekuliral.
Ponarejalci prijeti.
Chicago, 111., 23. nov. Zavezna tajna policija je sedaj prijela eno najnevarnejših ponarejevalnih družeb, ki so kdaj tu “operirale”. Že v soboto sta bila zasačena neki Leo Brown in Edward Wheed, in danes popoludne so pa bili na samem dejanju zalezeni ©stali člani glasovite družbe, George Anderson, Edward Westcott in W. Young. V zadnjem času so bili raz-pečali za $40,000 ponarejenih petakov.
Papeževa slavnost.
Chicago, 111., 23. nov. — Veličastno je včeraj popoludne obhajala chicaska distriktna zveza katoliških društev iz države Illinois zlati mašniški jubilej papeža Pija X. Slavlje je otvorila parada, katere se je udeležilo nad 3,000 oseb; vršila se je popoludne po dveh. Zborovanja se je udeležil tudi chicaški nadškof James E. Quigley.
Veselje v South Chicagi.
South Chicago, 111., 22. nov.—South-chicažani, tako delavci kakor trgovci, so se včeraj pripravljali za resničen Zahvalen dan, ko so zvedeli o razglasu, da bodo velike tovarne Illinois Steel-kompanije vkratkem spet zaposlovale. Družbini uradniki so naznanili, da bo z dnem L* decembra cela jeklarna spet “zaronala” in 12,000 moških bo delalo polni čas.
To oživljenje pomenja, da bodo nekateri plavži v jeklarnici, ki so dejansko počivali nad leto dni, zopet zakurjeni. Zadnjih šest mesecev ni skupno število zaposljencev v jeklarni nikdar presegalo 5,500, in mnogi od teh so delali samo skrajšan čas.
Pravijo, da je bilo izza predsedniške izvolitve zadosti naročil za jeklene prečnice vknjiženih, da bo jeklarna lahko poslovala nedoločeno dobo, tudi če ne sprejme novih naročeb.
Naročil za jeklo ni preveč.
New York, ¿4. tiov. —• Daši poročajo iz Pittsburga in Philadelphije, da so jeklarničarji v teh mesetih proti Andrew Carnegiejevem predlogu, da se ovrže mitnina (col) na jeklo, so uradniki “United States Steel”-korpo-racije v New Yorku odklonili, da bi se izrazili o tem. Mnogi mislijo, da bodo morale neodvisne jeklarniške družbe svoj “business’ opustiti, če se dene jeklo v imenik svobodne kupčije. Več prvovrstnih jeklarničarjev se je včeraj v železniškem klubu posvetovalo o položaju jeklene obrti. Charles M. Schwab, predsednik “Betlehem Steel”-korporacije, se je izrazil o položaju vobče ugodno, dasi ne dohajajo obilna naročila.
VSLED VIHARJEV VELIKA ŠKODA.
Dva tornada sta v nasprotni smeri razsajala in pustošila po državi Arkansas.
OD 30-50 OSEB USMRČENIH.
Tornado razmetal in zdrobil hiše, drevesa, ograje in sploh vse.
Gompers zmagal.
Denver, Colo., 21. nov. —• Samuel Gompers je bil spet izvoljen predsednikom delavske zveze “American Federation. of Labor”. Samo en glas je bil oddan proti njemu; oddal ga je Chas. Jeski, zastopnik delavske federacije v Wisconsina, ki je govoril za združitev delavcev vseh narodov.
Proti- zopetni izvolitvi Johna Mit-chella drugim podpredsednikom je u-govarjal socialist A. B. Grant iz Cincinnati, ker je Mitchell član združbe “Civic Federation”. Predsednik Gompers je proglasil ugovor neupraviče-
nim.	Mitchell je bil nato izvoljen z vzklikom.
Prihodnja konvencija zveze “American Federation of Labor” bo v Torontu, Kanada.
Little Rock, Ark., 24. nov. — Dva tornada, od katerih se je eden pomikal proti severu, drugi proti jugu, sta včeraj popoludne lomastila čez zapad-ni del države Arkansas, uničujoč ljudi in lastnino. Vsa prometna občila so razdejana in dosedanja poročila iz prizadetih okrajev so le pičla. Vendar je doslej toliko gotovo, da sta strašna viharja zahtevala najmanj 30 človeških žrtev. Škoda na lastnini bo znašala na stotisoče dolarjev. Prvi tornado je nastal v skrajnem jugozapad-nem delu države in je dirjal v severni smeri. Drugi se je dvignil v severo-zapadnem kotu države in je razsajal v južnem pravcu. Najbolj prizadeti okraji so: Lafayette, Columbia, Miller, Pike, Howard, Hempstead, Montgomery, Yell, Pope, Johnson, Frank-ton in Carroll.
Vihar je dosegel svoj vrhunec, ko je vršal čez Piney, nemško naselbino ob Iron Mountain-železnici med mestoma Knoxville in London. Zadnja poročila iz Russelvilla, bližnjega mesta, s katerim je še mogoča zveza, pravijo da je bilo v onem kraju 12 do 20 oseb usmrčenih in kacih 30 ranjenih. Tornada sta divjala tudi v Ozarku, odkoder doslej še ni nikakih poročil. V mnogih krajih so bila skoro vsa poslopja razdejana in razmetana.
Vihar se je raztezal pol milje do dve milji na široko, in povsod, kjer je šel mimo, je vse razpihnil. V nekaterih okrajih je preobrni prav vse, hiše, nasade, drevesa in ograje ter jih zdrobil v kose. Iz Fort Smitha dohaja vest, da je poleg žrtev v .mestih Piney in Mulberry še 25 ljudi v drugih krajih izgubilo svoje življenje. Vas Cravens je baje popolnoma razdejana; štirje vaščani so bili usmrčeni, dva ranjena in osem se jih pogreša.
V Ravensu so našli smrt pod razvalinami svoje hiše John Rosin, njegova žena in štirje otroci. Dr. Hill in soproga sta bila ranjena.
Little Rock, Ark, 24. nov. — Število človeških žrtev vsled tornada presega baje 50. A poročila še niso popolna.
Strašen čin očeta.
New York, 24. nov. —• Pek Karl Loose, rodom Nemec, je začel davi, vrnivši se domov, streljati na svojo družino, ki je sedela pri zajtrku. Usmr til je svojo 151etno hčer Meto, dočim je smrtno ranil svojega 241etnega, sina Friderika, luteranskega pridigarja. Očeta je razorožil njegov 19 letni sin John, predno je sprožil tretji strel. Loose j e bil aretiran. Njegov sin Friderik se je baš pripravljal za odhod v Yale, S. D., kjer mu je bila podeljena neka cerkev. Mati in sestra Meta sta ga imeli tjakaj spremiti in ostati pri njem. Oče se je zadnji čas udajal pijančevanju in je zanemarjal svoje gospodarstvo.
Eksplozija plina.
New York, 20. nov. — Dvajset ali več oseb je bilo usmrčenih vsled eks-splozije glavne cevi v plinovodu ob Gold- in Front cesti, Brooklyn. Eksplozija je na daleč predrla cesto, in 15 delavcev, ko so kopali rov za veliko vodoodvodno cev, je bilo pokopanih pod grobljami, ki so se vsule nanje. Bržkone so se zadušili.
Nemčija v denarni stiski.
Berolin, 24. nov. — Tajnik državne zakladnice Sydow je presenetil državni zbor povodom razprave o državni reformi z žalostnim poročilom. Državni tajnik je izjavil, da bo tekoče proračunsko leto zaključeno s primanjkljajem v znesku nad. sto milijonov marek in za ta primanjkljaj ni nobenega kritja.
Mrs. Gunness v Kansas City?
Laporte, Ind., 24. nov. — Mrs. Belle Gunness je baje sedaj v Kansas City, Kans., kakor pripoveduje pravdnik Warden. Župan Darrow je namreč prejel neko pismo od Elle Henning, No. 3937 Terrace Ave., Kansas City, v katerem je rečeno, da je gospa Gunness sedaj v Kansas City.
Kansas City, Mo., 24. nov. — Preiskava je dognala, da gospe Gunness ni tukaj. Mrs. “Henning”, pravše “Mrs. Nellie Sedford”, ki je sporočila vest, je vedeževalka.
40 rudarjev ponesrečilo.
Butte, Mont., 20. nov. — Ogenj v četrtem preduhu rudnika Northwestern Improvement-kompanije v Red Lodgu je povzročil smrt 20 do 40 rudarjev. Drugi so zasuti. Ogenj še gori. Sedem moških so ob 1. uri pop. spravili na površje v polmrtvem stanju. Reševalci in ognjegasci se trudijo namoč omejiti ogenj, a le z malim uspehom, ker plin in dim ovirata delo. Ponesrečenci so povečini inozemci (tujci). ________._________
John D. Rockefeller.
New York, 23. nov. — John D. Rockefeller je bil dobre volje, ko ga je distriktni pravdnik začel spet zasliša-vati v pravdi proti Standard Oil-kom-paniji. Zaslišavanje se je pričelo zadnji četrtek. Rockefeller je priznal, da je imela omenjena družba doslej čistega dobička nad $600,000,000; samo lani je dobiček znašal osemdeset mi lijonov dolarjev.
Nov trust?
Trenton, N. J., 22. nov. — Tukaj se je dala včeraj inkorporirati “Independent Fertilizer Company” z delniško glavnico v znesku $50,000,000. Namen družbi je kupčija z umetnim gnojem.
Izurjen pes.
Dunaj, 22. nov. ? Gostilničar Henrik Leutiner v Waidofenu, velik prijatelj lova, je imel pol leta starega, krasnega španskega prepeličarja iz znamenitega zavoda barona Tiritisch, ki se peča z rejo psov. Bil je v občudovanje prijateljev in poznavalcev psov. Posebno izvrstno je bil dresiran. To je zlasti pokazal včeraj. Zvečer ob 11. uri pride “Rali”, tako je namreč psu ime, domov, in prinese gospodarju denarnico, v kateri je bilo denarja in zlatnine za 600 K. Pes je našel denarnico na cesti. Vsak poizkus gostov, kakor tudi gostilniškega osobja, psu denarnico vzeti, je bil brezuspešen. Izpustil je denarnico šele pred gospodarjem. Denarnica je bila last nekega bogatega dunajskega tvorni-čarja, ki je priredil psu bogato kosilo.
Uporni vojaki.
Peking, Kitaj, 24. nov. —• Položaj v Nankingu, kjer je med tamošnjo kitajsko posadko izbruhnil upor dne 19. novembra, je resen. Po mestnih ulicah so se vršili boji, in tujci so bežali na krov angleške vojne ladije. Najprej so se uprli topničarji in konjiki. Ostalo vojaštvo je pod strogim nadzorstvom.
F-rzija brez parlamenta.
Toheran, 22. nov. —- Perzijski šah Mohamed-Ali je konečuo sklenil, da narod ne dobi ustave, in tozadeven proglas bo jutri nabit po mošejah.
Predkratkim je šah v svojem taborišču v Bagešahu sklical plemenitaše, duhovnike, trgovce itd. in jih prisilil, da so podali izjavo, da. se ustava ne sme nanovo vpeljati, ker je nasprotna “svetim zakonom in volji ljudstva”.
Šah torej ne bo dovolil ustave. Proti ustavi delata pred vsem Anglija in Rusija, ki se pripravljata, da Perzijo med seboj razdelita. Šah je popolnoma v oblasti ruskih generalov Ljako-va, Šobšola in Bogodur-Kana ter angleškega poslanika.
NAD AVSTRIJO SE ZBIRAJO OBLAKI,
Srbi trdno pričakujejo pomoči od Rusije in še drugih evropskih velesil.
ITALIJA SILNO OGORČENA’
Vsled protiitalijanskih izgredov na Dunaju odstrani Nemcev.
Uvoz živine prepovedan.
Springfield, 111., 23. nov. — Na priporočilo državnih nadzornikov žive go vedi je guverner Deneen izdal razglas, ki prepoveduje uvoz žive govedi iz držav New York, Pennsylvania in New Jersey zaradi tam razsajajoče živinske kuge. Vsi železniški vozovi ali brodi, na katerih so izza izbruha kuge dovažali živino v Ilinois, se morajo temeljito razkužiti, predno smejo spet čez državne meje.
Jugoslovani se družijo.
Dunaj, 10. nov. — Dunajski listi imajo naslednje poročilo: Kakor poročajo iz jugoslovanskih parlamentarnih krogov, se je med voditelji obeh slovenskih strank že izvršilo odločilno približanje. Dotična posvetovanja sp imela, kakor se zatrjuje, pozitiven u-speh in se torej sme smatrati kot stalno dejstvo, da se obe jugoslovanski stranki, ki sta se dosedaj v državnem zboru zbirali v različnih klubih, v prihodnji parlamentarni kompaniji združita v taktiško enoto, v kateri bosta skupno nastopali. Novi jugoslovanski “blok” bi štel 37 članov, in jugoslovanski poslanski krogi upajo z gotovostjo, da bo nova zveza zamogla koristi avstrijskih Jugoslovanov ne le v parlamentu, marveč tudi nasproti vladi odočnejše braniti, nego je to bilo dosedaj mogoče.
Oranž vsepolno.
Washington, D. C., 24. nov. — Letina oranž na Kubi je letos baje največja, kar jih je kdaj bilo na tem otoku. Cenijo jih na 500,000 zabojev, kakor poroča tovarnarskemu uradu konzul R. E. Holiday iz mesta Santiago de Cuba. Oranžni nasadi na otoku so skoro popolnoma v rokah Američanov.
Slučaj Gunness.
Laporte, Ind., 24. nov. — Zaslišavanje prič v morilski pravdi Lamphere-Gunness se je danes končalo. Jutri bosta imela obojestranska pravdnika svoje sklepčne nagovore, nakar se porota umakne na posvetovanje. Lam-phere je obtožen, da je umoril znano morilko Gunness in njene tri otroke.
Amerika brez otrok.
Ithaca, N. Y., 24. nov. — “Med dobo od 1860 do 1900 se je razmerje otrok proti 1,000 žefiskam otrokoplodne starosti zmanjšalo v Združenih državah za 152, ali povprečno za trideset v vsakem stoletju. Ako vzamemo, da se bo promena nadaljevala še poldrugo stoletje v smeri, kakor zadnjih štirideset let, potem ne bo takrat nobenih o-trok.”
Tako je izjavil profesor W. F. Will-cox v svojem predavanju o “Rojstvo in zarodek”, katero je imel danes popoludne tukaj.
Češki katoHški tisk.
Praga, 22. nov. — Na Češkem izhaja sedaj 20 katoliških listov, 24 katoliških mesečnikov, štirinajst dnevnikov in 3 zabavne zbirke. Na Moravskem izhaja 17 katoliških listov, osem mesečnikov, štirinajst dnevnikov in ena zabavna zbirka. Vkup imajo torej Cehi 73 čeških časopisov, katoliških, kar je gotovo za katoliški tisk častno število.
Pariz, 22. nov. — Posebna brzojavka iz Dunaja pravi, da so avstrijske čete odgnale krdelo srbskih vojakov, ko so prodirali čez mejo v Bosno blizu Zvornika. Srbov je bilo usmrčenih sedemnajst in Avstrijci so padli trije.
Rim, 23. nov. — M. Milovanič, srbski minister vnanjih zadev, je odpotoval od tukaj v Belgrad, kjer bo kralju Petru in srbski skupštini poročal o uspehu svojega poslanstva v Londonu, Parizu in Rimu. Minister je obiskal ta glavna mesta, da zaščiti srbske koristi ob bližnji uravnavi balkanskih razmer. Iz srbskega programa je odstranil vsako zahtevo, ki ne bi bila v soglasju s koristmi velesil, na kateri se. Srbija posebno opira, namreč Rusijo in Francijo, Ti dve velesili imata vzrokov, da se upirata avstro-nem-Škčfillt prodiranj« na balkanskem polotoku. Velika Britanija baje namerava zabraniti, da Nemčija spet pridobi svoje vplivno stališče, katero je zavzemala, predno so prišli na krmilo Mladoturki. Italija, dasi pripada tro-zvezi, nasprotuje avstrijskemu razpro-stiranju ob Jadranskem morju. M. Milovanovič se januarja meseca povrne v Rim. Misli namreč, da bo mednarodni kongres v poravnavo balkanskega vprašanja zboroval v Rimu.
Belgrad, Srbija, 23. nov. — Sedemnajst železničnih vozov z denarjem in pismohranami (arhivi) narodne banke so danes od tukaj prepeljali v trdnjavo Niš. To se je zgodilo, ker se. vlada boji, da utegne Avstrija nepričakovano naskočiti Belgrad. Pravijo, da bo tudi vlada premeščena v Niš.
Dunaj, 24. nov. — Od najbolje poučene strani se poroča, da se ministri temeljito posvetujejo zaradi neprestanih groženj odstrani Srbije in Črno-gore. Posvetovanja je povzročila gotova vest, da se vkljub vsem svarilom velesil in preklicem iz Belgrada in Cetinja vojne priprave krčevito nadaljujejo v Srbiji in Črnogori.
Ampak tudi tukaj se očividno pripravljajo za vse slučajnosti. Tako. n. pr. se zdaj vežba vesoljno zimsko bro-dovje avstro-ogrske mornarice v zalivu Ivotora, najlepše in največje vojne luke avstro-ogrske, ki leži najbližje možnemu prizorišču resnih dogodkov. Nadalje se namerava prav znatno pomnožiti vojaško silo v Bosni.
Dunaj, 24. nov. — Turki nadaljujejo svoj bojkot proti Avstro-Ogrski. Vse na Turško poslano blago se pošilja nazaj.
Nemci naduti in nestrpni.
Dunaj, 23. nov. — Nemški in italijanski dijaki tukajšnjega vseučilišča so se pred univerzo spopadli in mnogo je bilo ranjenih, predno jih je mogla policija ločiti. Rabuko so povzročili spet Nemci. Ko so namreč Italijani, mirno demonstrirali za napravo italijanskega vseučilišča v Trstu, so nemški dijaki napravili hrupno protidemon-stracijoi Obe stranki sta šteli kacih . 1,200 mož. Kot bojno pesem so Nem-; ci zapeli “Wacht am Rhein” in Italijani Garibaldijevo himno. Bojevali so se najprej s pestmi, palicami in käme njem, pozneje, ko je srditost narastka tudi z revolverji. Italijani so bili od gnani iz vseučilišča in so sc zbrali zunaj. V tem hipu je prišla na lice mesta policija, ki je razgnala izgrednike.
Italijani ogorčeni.
Rim. 24. nov. —• V Italiji je. zavladala velika ogorčenost zaradi protiitalijanskih dijaških izgredov na Dunaju povodom nameravane ustanovitve vseučilišča za italijanske dijake v onem mestu.
V mnogih večjih mestih in krajih italijanskih so se vršile protidemon-stracijc, tako tudi tukaj. Ob tej priliki so govorniki zabavjali čez Avstrijo in avstrijska zastava je bila sežgana. Naskok na avstrijsko poslaniško poslopje je v zadnjem hipu preprečil oddelek vojaštva, ki je prišel policiji na pomoč. Mnogo oseb je'bilo aretiranih.
Ali moraš umreti?
New York, 22. nov. — Človek bi lahko živel vekomaj, ako bi gojil primerno “duševno življenje”, pravi Charles Brodie Patterson, ki se je posvetil proučavanju dolgega življenja. Ta najnovejši učenjak je s svojim izrekom nemalo presenetil družbo zdravnikov, ki je sinoči zborovala v poslopju Waldorf-Astoria. Mr. Patterson je izjavil, da se da vsako življenje s primerno skrbjo podaljšati vsaj za dvajset ai trideset let in celo za neomejen čas. Neki drug govornik je rekel, da je na Angleškem poznal moža, ki je živci do starosti 130 let in da tisti, ki žele, lahko žive isto-tako dolgo. Alkoholična dražila, je izjavil tretji govornik, krajšajo mnogo življenja, ki bi bila sicer dolga. (Kakor znano, trdi tudi 'slavni ruski učenjak prof. Mečnikov, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, ki je bil te dni odlikovan z Nobelovo nagrado za zdravilsko-životoslovne preiskave, da je človeku mogoče živeti do 150 let.)
Beračija ko; cbrtnija.
Moskva, 22. nov. — V nekaterih vaseh saranskega okraja na Ruskem cve te beračija kot prava obrtnija. Vsako leto meseca septembra se pelje iz teh vasi veliko število prebivalcev na vozovih na Kavkaz, Don in druge ruske kraje beračiti. Vračajo se na spomlad ali priberačeni denar nima teka; večjidel ga že na potu zapravijo.
Železna ruda na Uralu.
Petrograd, 22. nov. — Na Uralu, v alapajevskem okraju, kjer se je poprej kopala železna ruda samo površno, našlo se je sedaj pri natančnem iskanju ogromna množina železne rude v obsegu 10 štirijaških verst in v debelosti 10 sežnjev. Po poročilu listov bode dal samo alapajevski okraj nekoliko milijard pudov železne rude. Po mnenju inženirjev nahaja se enaka množina železne rude tudi v sosednih krajih. Le da bi se s tem’ zopet ne' obogateli
tujci.	, .i‘	- ‘ -
----------r- A0,
fl ; !B . I
Ultimatum^ *1
Budimpešta, 9. nov. nih krogih se povdarja, ogrska vlada v Belgradu in C ¡I.&jfS-tIo svojih poslanikih podaja Ultimatum: Srbija in Črna gora imata v gotovem roku naznaniti Avstro-Ogrski, čemu mobilizirati in kakšen namen ima neprestano oboroževanje, sicer bo Av-stro-Ogrska iz tega izvajala skrajne konsekvence. Najnovejše naročilo Srbije se glasi na 40 milijonov frankov streliva in 8000 konj za topništvo.
Napredek kirurgije.
Pariz, 22. nov. — V akademiji medicine je predaval dr. Delageniere v zelo zanimivem govoru o napredku kirurgije in je poročal o nekaterih slučajih, pri katerih se mu je posrečilo, da je pacijente ohranil pri življenju kljub temu, da je operativnim potom odstranil ves želodec. Dr. Delageniere je izvršil tako operacijo pri desetih bolnikih; štirje, od teh so umrli, šest jih je, ostalo pri življenju po odstranitvi želodca, in sicer od 7 mesecev do treh in pol let. Eden izmed pacijen-tov, ki je bil operiran pred dvema letoma, je še živ, se počuti popolnoma zdravega in še vedno opravlja svoj posel. Dasiravno jih mnogo .umrje pri teh operacijah, je vendar dr. Delageniere mnenja, da izgubi operacija pri vedno se množečih izkušnjah in pri razvoju kirurgične. tehnike svoj' strah in da se bo v prihodnje tudi uporabila pri slučajih, kjer smrtna nevarnost ni neposredna.
Za pogorelce v Chisholmu.
Chisholm, Minn., 23. nov. — Za pogorelce Slovence tu na Chisholmu smo
do zdaj dobili .................$26.25
Od društva sv. Barbare št. 17 v
Broughton, Pa................. 6.85
Od društva sv. Alojzija št. 95
v Broughton, Pa............... 2.70
Od društva Zvezde št. 52 S. N.
P. J. v Broughton, Pa......... 2.00
Od Rev. Francis Turk, San Francisco, Cal............... 35.00
Skupaj...............$72.80
Vsem dobrotnikom presrčno hvalo. Z odličnim spoštovanjem
Rev. John Tscholl.
Poznana povsod.
Severovi praški zoper glavobol so poznani po vsej deželi. Skazali so sodelujoče v tisočerih slučajih. Cena 25 centov. Dobe se v vseh lekarnah. W F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Pozor, pevci!
Pevsko društvo “Sokol" poziva teni potom vse pevske člane, da se polnoštevilno udeleže pevske vaje v petek dne 27. novembra 1908 ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani,
Objednem vabi tudi vse druge rojake pevce, ki žele pristopiti k petju, da takoj pristopijo, ker drugače jim ne bode mogoče slediti petju, koje se bode vršilo pri bližajoči se veselici. Na zdar!

Joliet, 111., 25. nov. — S prihodnjo nedeljo se začne adventni čas, za katoličane čas dostojnega pripravljanja za Božič. Naša katoliška društva kličejo svoje člane k mizi Gospodovi. Vse se pripravlja na prelepe božične praznike.
— V soboto zvečer bo v Golobičevi dvorani tako imeniten ples, da bo vsakemu fantu in dekletu žal, ako se ga ne udeleži. Svoj prvi veliki ples priredi namreč Slov. kat. mladeniško podporno društvo sv. Alojzija, in priprave so tako vsestransko dovršene, da je uspeh takorekoč zasiguran.
— Alderman Anton Nemanich, novoizvoljeni predsednik K. S. K. Jed-note, je okreval, hvalo Bogu, in se že udeležil ponedeljske seje mestnega svetovalstva.
— Dolgotrajne suše je konec. Zadnje dni je mogočen grom večkrat o-znanjal zaželeni dež, a vselej je le de-žek premalo oškropil presušeno zemljo. Davi pa je začelo med bliskanjem in grmenjem liti kakor iz škafa, in vmes je padala prav debela sodra, ki je za hip pobelila vsa tla. Zemljica je slednjič napojena.
— Včeraj (v torek) zjutraj je umrl v bolnišnici sv. Jožefa Mike Radako-vič, rodom Ličan, za ranami, ki mu jih je prizadel neki Mike Busta, baje njegov prijatelj, zadnjo nedeljo zvečer v nekem salunu v Rockdalu. “Stara prijatelja'’ sta bila zaposljena v rocknalski tovarni “American Steel & W>re”=kon'}papijg, V nedeljo zvečer sta šla iskftl fit^vg^filfl V bližnji salup. Pila sta, sp napila ju jeJa Šaliti- Rfl-dakovič je bil velikan, Star šele 23 je meril lest. čevlje* in nekaj palcev čez ter tehtal nad 266 iuntov. Tn v pijanosti se je pobahal, da ga nihče
Rpekdain a?	Y dote temu,
Je šttttil ‘'prijatelja”, Ta pa Je zdajci pptegttil žepni nož in zabodel ž njim tovariša petkrat: enkrat pod srce, potem v levi bok, v desno stran in nato mu je še dvakrat razparal trebuh. Ra-dakovič se je Ha poti V svoje stahova-vanje zgrudil, medterti ko je Bušta Vsem očividcem z nožem preteč utekel. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer je po neznanskih bolečinah šele čez poldrugi dan izdahnil svojo dušo. Morilca policija še ni zasledila. Pokojnik je pripadal srbskemu podpornemu društvu, ki je oskrbelo dostojen pogreb potom Nemanichevega pogrebnega zavoda. Nesrečni Srbin
— Naši Southchicažanje plavajo v veselju, kakor čujemo. Tamošnja je-klarnica bo namreč zaposlovala s polno silo že dne 1. dec., tako da bo imelo delo v nji do 12,000 moških.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Banjanin Gjuro, Fritz John, Gebara Jožef, Popuca Gjuro, Pucketič Stiepan.
Calumet, Mich., 19. nov. — Gosp. Nick Grabrijan se nahaja zopet v bolnišnici na Laurium. Ker je vobče-spoštovan in dobropoznan po naši o-kolici, za to je rojakom dolg čas po njem. Upamo, da bode kmalu okreval in se vrnil med znance in prijatelje zopet zdrav in vesel.
Chisholm, Minn., 18. nov. — V nedeljo, dne 15. nov. so tu pokopali rojaka Franka Fink. Društvo sv. Jožefa, spadajoče v J. S. K. J., mu je priredilo v polnem številu krasen pogreb.
V bolnišnici v Duluthu, Minn., je umrl v Elyški okolici znani rojak Blaž Zobec. V društvu je bil pri sv. Juriju Ely, Minn., N. H. Z., katero se je zdaj poizgubilo. Ista imenovana Za-jednica bode izplačala smrtno podporo sorodnikom.
Počivaj v miru v tuji hladni zemlji!
Jos. J. Peshel.
n.	p, v m.
— Pismonoša Robert F. Palmer je bil včeraj (v torek) dopoludne v Chi-cagi na Združenih držav sodišču pred sodnikom Bethea spoznan krivim, da je kradel pošti male svote izza petnajstih let, in obsojen za tri leta in pol v zavezno popravnico (House of Cor-rection) v Fort Leavenvvorthu. Prizor v sodilnici je bil zelo dramatičen in presunljiv, ko je navzoča žena obsojenčeva po razglasu obsodbe omedlela in se je obsojenec bridko zjokal, vpričo mnogih prijateljev in znancev iz Jolieta. Palmer je bil namreč vsluž-ben pri tukajšnji pošti. Vsakdo ga je smatral za vzor-poštenjaka, kdor ga je poznal. Toda svojo krivdo je sedaj sam pripoznal.
Chisholm, Misn„ 22. nov. — Kar se tiče dela tukaj, se dela seve po navadi, ker smo republikanci, In tukaj naše mesto se dobro povzdiguje, Imamo že skoro kakšnih 14 hiš zidanih gotovo in pričetek je pa na vsaeen? zem= Ijišči s stavbami, tako da v par letih bo mesto, da ga ni na Mesabi Range, l\akot xitlhn po časopisih, cfa fes So dobri eni ljudje, ker darujejo za svoj narod, kakor za naše pogorelce tukaj na Ciushoimu; ker to je res lepo, da narod narod podpira V sili v tem tujem kraji, ker pomoči se ne moremo troštati kot od svojih rojakov. (In po-gorelci še danes pričakujejo darila.)
Še nekaj bi rad omenil, če boste hoteli natisniti našo žalostno novico. Tukaj je umrl po kratki bolezni naš rojak Franc Fink, po domače Žibranov iz Predol pri Račni, Dolenjsko. Bil jc hd društva sv. Jožefa J. S. K. J., ki mu je napravilo slovesen pogreb na 15. novembra popoldan. Star je bil 27 let. Tukaj je bil tri do štiri leta, neože;njen. Doma zapušča očeta, tri brate in eno sestro. Vsem pogrebnikom se lepo zahvaljujem, ker ste mu skazali zadnjo čast. Njemu pa večni mir in pokoj! Njegov sorodnik
Martin Zallar,
Kaylor, Pa., 18. nov. — Velecenjeno uredništvo! Le malokrat se kaj piše iz tukajšnjega kraja v slovenske čašo-, piše. Zatoraj hočem jaz podati cenj. sobratom in sosestram naše sl. Jed-note nekoliko prežalostnih dogodkov iz tukajšnjega kraja.
V četrtek 22. oktobra zjutraj ob 7. uri, ko sem se podal na svoje delo, pride angelj moje ljube soproge, in jo pokliče s saboj 1 Ko sem odšel na delo zjutraj ob 6. uri, bila je zdrava in vesela z novorojenim sinčkom 12 dni starim, in nekoliko čez eno uro pozneje padla je nazaj, sedeča v postelji, in v par minutah izdihnila svojo blago dušo. Zapustila mi je deset sirot, in jaz sam sem edenajsta, ki žalujemo za njo! Bila je skrbna mati; in prva članica našega društva in naše slavne K. S. K. J.
Drugi jako žalostni slučaj se je pripetil tu v premogokopu, ko je velik kamen ubil enega Hrvata in dva druga enake narodnosti poškodoval. Nobeden imenovan'h treh ni bil v nobenem društvu! Ne bom nadalje pisaril o omenjenem slučaju.
Ampak, dragi rojaki tu na Kaylor in širom Amerike, kateri še niste v nobenem društvu ali Jednoti: ne odlašajte! Ne vemo niti dneva niti minu-nute, kedaj pride naš angelj in poreče: “Zdaj pa ideš Ti z menoj!” in iti moraš, kakor se je zgodilo z mojo nepozabljivo zgoraj omenjeno soprogo.
Nadalje se še moram prisrčno zahvaliti našim članom in članicam in vsem onim rojakom in rojakinjam, ki so spremili mojo nikdar pozabljeno soprogo k zadnjemu počitku!
Naznanjam tudi vsem članom in čla nicam našega društva, da bomo imeli na dan sv. Barbare, naše patrone, slovesno veliko sv. mašo ob 9. uri do-pold. v Brady’s Bend cerkvi. In po sv. maši bodemo imeli v hiši sobrata Math. Artač-a skupno kosilo in nekoliko ječmenovca. Kateri član se te slovesnosti ne udeleži, je podvržen ka*ni, kakor je društvo sklenilo jia zadnji mesečni seji,
-salt■TT"’John Jeloushan.
sem bil od nekega bolj srednje veli-cega, malo plešastega gspuda polic-mana še na ljubljanskem kolodvoru dobro opazovan: nič več kot petkrat je korakaj tik mene, pa hujega bilo ni. In v tem opazovanju odpeljal sem se na Jesenice, od tam pod Triglav k izviru Save (Savice).
Temu podobnih slučajev doživel sem v več krajih v Ljubljani, ter jih mogoče kasneje sporočim. Ali zapustil sem domovino, podal se bodem zopet širno po Zjedinjenih državah z mislijo v srcu kot z besedo ob prilikah, da “Slovenec, tudi Tebi gre danes nedana Ti pravica!”
Ko sem zapuščal rojstni dom v Planini, ostal mi je v prežalostnem spominu nek součenec. Skup sva pohajala ljudsko šolo, in kasneje se je on podpiran od -raznih Planincev izučil, da je danes v Ljubljani profesor na realki. Piše se Schrautzer. Parkrat sva se srečala in ko sem ga bil slovensko ogovoril, pogledal je k tlom, ne vem s kakimi mislimi. Govoriti slovensko ni hotel. Pogledal sem ga nelepo z opombo: “G. Šravcar, danes ste profesor, ali v šolo sva skup hodila!” In on je danes nemčur, nemčur — podlaga ptujčeve pete!!!
Pozdrav rojakom Slovencem po vsod!	M. Pogorelc.

-— Opozarjamo cenj. čitalce na prekrasno novelo v tej št. A. S. pod naslovom “Gospod Peter”, ki jo je spisal Poljak Praerwa-Petmayer. Ta novela je bila nagrajena s prvim darilom na literarnem konkurzu “Czasa” leta 1895.
— Čuvajte se ponarejenih petakov ($5), ki so jih neki chicaški lopovi izdelali in spravili v promet baje za $40,000. Že zadnjič smo opozorili nanje in povedali, da nosijo številko: D—47,963,872. Ponarejalci so bili na srečo prijeti te dni v Chicagijjn izpovedali so, kako in koliko petakov so ponaredili. V prometu jih je baje še za kači h $37,000. Pozor!
— Neka ženska (pristno angleškega pokoljenja) je hotela te dni poslati svojega sinka v neko daljno mesto po navadni pošti (by mail). Ko je poštni vslužbenec čul o nakani, je omedlel; medtem je pa duhovita ženka s svojim sinkom izginila.
— Spomladne mestne volitve so' še daleč, a vsepovsod že vstajajo raznoteri kandidati. Govori se že tudi o nekem slovenskem političnem klubu, ki ima vkratkem zagledati beli dan.
— Takozvanc “slot-mašine” so zadnje dni izginile iz vseh salunov in javnih lokalov. Zakaj? Sila kola lomi. Redarji so pobrali “mašine” in sodniki globe.
— Zemljiški špekulant ■ Peter Van Vlissingen iz Chicago, sedaj imenovan “No. 1003” v jolietski državni kaznilnici, kamor so ga vtaknili zadnji četrtek dopoludne, bo odslej nekaj let izdelaval metle, dočim je doslej ponarejal listine in tako spravljal na beraško palico mnogotere svoje upnike, ki jih je osleparil za okroglo milijonček dolarjev.
— V šestih mesecih se baje začne z delom v naši okolici za nameravani globoki vodovod od Michiganskega jezera do Mehiškega zaliva.
Denver, Colo., 20. nov. — Slavno mi uredništvo A. S., prosim, da mi dovolite malo prostora v naih priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Denverja.
Omeniti moram, da je naše društvo sv. Martina štev. 1, pripadajoče k novi jednoti Z. S. Zvezi, priredilo svojo 4. veselico 14. nov. v brata J. Predo-viča dvorani. Precej rojakov se je bilo udeležilo te veselice, za kar jim izreka najsrčnejšo zahvalo celo društvo sv. Martina. In tudi se zahvaljuje vsem slovanskim društvom v Den-verju za njih udeležbo. Plesalo se je od 7. ure zvečer pa do petih zjutraj; šele ko se je danilo, se je končala zabava, tako da je šlo vse v redu. Tudi pozabiti ne smem, da je bila dobra godba; naš brat Frank Grande je špi-lal ali muzikal na nove harmonike, pa še enega nigra je imel, kateri mu je prilagal na tambure, kar je bilo za naš slovanski narod v zadovoljnost. Pa tudi precej dobička se je naredilo na tej veselici, kar je jako dobro za društvo.
Nadalje naznanjam članom društva sv. Martina, da bodemo imeli svojo sejo, kakor po navadi, 1. decembra zvečer v brata Predoviča dvorani. Na tej seji bo voljen odbor za leto 1909. zatorej prosim vse brate, da se udeleže te seje kar je več mogoče in da si izvolite odbor, kateri je sposoben za to, da ne bo eni ali drugi prigovar jal, da niso sposobni za urad. Kdor se ne udeleži te seje brez kakega vzroka, bo kaznovan po društvenih pravilih.
Z delom gre tukaj bolj po slabo, še slabeje kakor zadnjo zimo, in letos posebno topilnice jako slabo poslujejo, ker ne morejo rude dobiti po takej ceni, kakor bi oni radi. Zatorej nikomur ne svetujem, da bi šel sem dela iskat za zdaj.
Vreme smo imeli jako mrzlo enih dvanajst dni v novembru, a zdaj je spet lepo vreme od polovice novembra.
Ne ženi se nihče tukaj pred advpn-tom; ne vem, če ne bo kaj po Božiču. In tudi umrl ni nihče več dobro dolgo, ampak narodilo se jih je lepo število obojega spola.
Nadalje opozarjam vse rojake, ki se še niso naročili na list A. S., da se takoj naroče, ker je res vreden, da ga bere vsak zaveden Slovenec, ker v njem je dosti podučljivega berila in tudi redovito izhaja vsak teden enkrat na osem velikih straneh in stane za vse leto en tolar ($1.00).
Pri .sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, a tebi, A. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplačnikov. Geo. Pavlakovič.
La Salle, 111., 24. nov. — Slavno uredništvo A. S. Redkokrat se čuje kaj iz našega mesta in okolice; danes pa vendar omenim jaz nekoliko žalostnih slučajev.
Nedaleč od tukaj v Č. P. Č. C. sta se zgodili 2 nesreči v treh dneh, 2 žrtvi. Dne 18. tega meseca je enega Amerikanca, po rodu Nemca, raztrgal stroj ter je bil v pol ure mrtev; njegova žena je umrla pred 4 meseci, ter zapuščata 5 nedorastlih in nepreskrbljenih otrok. Dne 19tega je pa raztrgal stroj rojaka Franc Lončarja ravno v isti tovarni. Nesrečneža je vrgel stroj v krošer ter ga je razkosal na male kosce; nekaj telesa so šele našli drugi dan. Jančar zapušča ženo in petero nedorastlih otrok. Naj mu bode zemljica lahka!	John Šebat.
New York, 20. nov. — Včeraj zvečer pripeljala nas je ladija La Provence (Francoske črte). Na ladiji bilo je precej Slovencev, največ pa Fran cozov in Italijanov.
Torej po več mesecih zopet pozdrav ljam rojake širne ljudovlade!
Spomine iz rojstne slovenske kot slovanske domovine imam vsakojake. Prežalostne vtise naredil mi je mesec september v Ljubljani, v glavnem me stu mile Slovenske, ki se je skoro slab še kot pod Turško postopalo na naš mili narod. Bil sem v Ljubljani vse dni žalosti polnega in nepozabnega spomina, ko je visoka premjlostljiva naša vlada, kateri Slovenci so preveč udani, v zahvalo kot za poboljšek še nedanih pravic še pustila streljati na rojake. Vojak, plačan po vladi s kme čkimi žulji, je za varstvo domovine, a na Slovenskem je le za varstvo — pa ne za varstvo le — za zabavo Nemcem! Kajti vsled bojazni Nemcev ni bilo treba streljati, saj nikakemu Nemcu v Ljubljani se ni ne čevelj pomazal v po nemških časopisih tako razkričanih nemirih na Slovenskem.
Da, Slovenci smo pod nemčursko vlado, smo kot volk in jagnje. Jagnje je pilo vodo spodaj in volk zgoraj; ali volk je obdolžil, da mu je vodo jagnje skalilo in sodbo je naredil, da je jagnje požrl. Seveda to je bajka, ali nam Slovencem se jednako godi v blaženi Avstriji.
Dne 20. t. m. prikazala se je na newyorškem morskem obrežju Liberty, kip prostosti. Zavihrala je zvezdnata trobojnica amerikanska, skoro jednako barvna kot slovenska in mnogim Slovencem novodomovinska. V daljini pravi Slovenec čuti moč domo-vinstva bolje kot marsikateri trkajoči po imenu ponemčurjen Slovenec, katerih se tu pa tam tudi v glavnem mestu Slovenske ne manjka.
Tako n. pr. bil sem v neki mali gostilni v Ljubljani. Pomenki so bili pri neki družbi o naši slovenščini. Ko se je pa jela ta po nekem slabo razpravljati, sem družbo, ki so bili v nji neki mali trgovci, opmnil, da ni lepo ogovarjati o tem, češ, saj živite le od Slovencev, rekel sem. No, odgovoril mi je neki škilavi klobučar, ki ima svojo klobučarsko obrt na Sv. Petra cesti: “Ali kaj boš Ti govoril, saj Ti si Ame-rikanec!” Nakar sem ono družbico malo resno obdal s psovkami, kot ničvredni izdajice, podlaga ptujčeve pete, i. t. d., z opombo, da Slovenec je Slovenec, komur bije srce za domovino, naj si bode v Afriki ali Ameriki. ‘Tn vi lopovi kot za priboljšek ogovarjate v slovenskem jeziku materščino! Niste vredni, da bi vam človek izdrl hudobni jezik!” In posledica temu bila je, da
Pittsburg, Pa., 18. nov. — Kar se dela tiče, je tukaj vedno pri starem, zatoraj rojakom ne svetujem sem prihajati dela iskat, ker je iše tukaj dosti ljudi brez dela; kateri si zasluži le za sproti, ja lahko vesel v takih časih, kot jih imamo sedaj.
Vreme smo imeli precej lepo v jeseni, le včasih so začele frkati snežinke, kakor bi se bale priti na zemljo, toda dne 14. t. m. je začel padati sneg tako naglo in veselo, da je v par urah na več palcev debelo pobelil hrib in plan. S snegom je prišla tudi precej ojstra zima, katera nas gotovo opominja, da bodemo morali kmalu skrbeti za jaslice icot Je spominu rojstva božjega Deteta.	j
Ob sklepu svojega dopisa pošiljam srčni pozdrav Vsqm bralcem ¡n bralkam tega lista razkropljenim po vseh Združ. državah in onostran oceana, ter jim želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto!
Anton Mišica.
Virginia, Minn,, 20. nov. — (S pota.) To mesto se je začelo v zadnjih časih zelo hitro razcvitati ter rasti. Obrt in trgovina raste čim bujneje, Letos se je veliko zidalo in še polno delavstva je vposlcnih v mestu, kateri olepšuje-jo mesto. Mesto ima ravno lego in leži ob prijaznem majhnem jezeru. Ob tem poslujejo dve lesovni žagi, na katerih je vposljenih veliko delavcev. Pred enim letom se je tu ustanovila pivovarniška družba, katera si je sezidala ob jezeru zares krasno poslopje, v katerem kuha v zadnjih časih pristno ječmenovko.
Naseljencev je v tem mestu največ Fincev; tu imajo oni svojo veliko dvorano, katera jim služi za njih politične in delavske namene. Tudi Ircev je tu veliko; ti so pred par leti sezidali iz opeke krasno cerkev na Poplar ulici. Cerkev se imenuje sv. Roženvenca. Tudi Slovenci se poslužujejo v tej cerkvi službe božje. Poljakov je tu do 75 družin in do sto samcev. Poljaki so ravnokar zgradili kraSno cerkev sv. Janeza Krstnika. Dne 30. nov. bode poljski škof iz Chicage blagoslovil to cerkev. Slovencev je tu malo, sedaj jih je do štiriindvajset družin ter nekaj samcev. V zadnjih časih so se začeli tudi Slovenci semkaj naseljevati. Tudi Hrvatov je tu precej, kateri imajo nekateri svoje gostilne. Za reklamo imajo na šipah vsi napis “Au-strian saloon”; vsekako bi bilo boljše, da si dajo naslov “Hrvatski saloon”.
Delo v rudnikih se sedaj ne dobi lahko, ker je pred dvemi tedni prenehala z delom velika odprta jama. Vsekako ima mesto Virginia lepo bodočnost. Oliver rudarska družba je zgradila zunaj mesta do 50 stanovanj za svoje uslužbence. Stanovanja ali stanarina v mestu je zelo draga vsled velikega priseljevanja ljudstva.
Ob koncu mojega skromnega dopisa se najuljudneje zahvaljujem g. Math. Prijanovichu in njegovej soprogi na izvrstnej postrežbi za časa mojega bivanja tamkaj. Z odličnim pozdravom Jos. J. Peshel, popotnik,
toženi rojaki bili brez denarja in še deloma so, je ta kazen zanje hud udarec. Ravno sedaj je zopet več rojakov obtoženih za prodajo pijače. In vse to ta imenovana dva uprizarjata. Po splošnem mnenju imata ta dva kla-tiviteza gotovo od svojega posla dober komišn. Ker sta s svojim komišnom tu gotova, se bodeta nedvomno podala v kako bližnjo slov. naselbino, kjer bodeta poiskusila svoj posel nadaljevati. Zatorej pazite skrbno, rojaki, da tema dvema ne padete v mreže, ampak jih odpodite iz hiše!
S pozdravom
Popotnik iz Ely.
Priporočilo.
Rojakom na Calumetu, Mich. in o-kolici naznanjamo, da smo radi bolezni našega dosedanjega zastopnika g. Nick Grabrijana, pooblastili druzega zastopnika, gosp.
JOHN BAHORICH-A.
On sme prejemati naročnino in izdajati pobotnice.
Rojakom ga toplo priporočamo
Uprav. “Amer. Slov.”
,P

Soudan, 21. nov. — Vam dam vedeti, da smo šli na veliki lov na srnjake in srne. In smo jagali od 4. nov. do 17. nov. Smo dobili 3 velike srnjake in 4 srne in smo se prav dobro bavili. Bili smo trije jagri, Jožef Skocki, Matija Bajuk in John Lovšin. In vam želim obilo naročnikov.
Zastopnik A. S.
Slovenci v rudarskih okolicah v Minn. — pozor!
V okolici Chisholm se že dlje časa klatita neka ničvredna, dela ogibajoča se rojaka z imenom Pezdirc in Pe-čavar. — Kakor sem omenil, tema dvema delo ne diši, zato sta si lia nov nečasten sistem omislila svoj poklic s tem, da sta po slovenskih domih izvabljala pivo. Rojaki nič hudega sluteč so jim zaupali ter menda vzeli denar za pivo. Kadar sta jih kakšna dva ducata nabrala, sta jih potem ef¡jaltsko izdala okrožni sodniji, potem v kriminalno sodišče v Duluth. Sodišče je obsodilo obtožence na zelo velike denarne kazni. Ker so večinoma ob-
Potreba je mnogo iznašla.
To lahko trdimo, da je večino iz-najdeb povzročila potreba. Kadarkoli potrebujemo č.esa za našo udobnost, delamo poizkuse, dokler ne uspejemo. Na zdravilstvo ne obračamo preveč pozornosti, dokler nas potreba ne prisili. Samo v tistih slučajih, kadar je naša prebava pokvarjena, niso potrebni poizkusi, ker je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino edino zanesljivo zdravilo. Ta lek deluje naravnim potom s tem, da krepi želodec in ga usposoblja, prejemati hrano in jo pripravljati za popolno prebavo.-Vsem organom povrača delavnost. Uživajte ga ve vseh slučajih, ko opazite pešanje svoje slasti in svoje moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, Ul.
Slovencem v pogled.
The Collins N. Y. Medical Institute, Cenjeni zdravnik:—	^
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost katero ste mi ska-zovali za časa moje bolezni. Uverjena in prepričana sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobila popolno zdravje, nad katerim sem bila skoro obupala. Sedaj pa se počutim zdrava ko kedaj pred boleznijo, zato Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam po širni Ameriki. —
Vas pozdravljam, ter bilježim z vsem spoštovanjem Vaša hvaležna LUCIJA TORI, Box 126, Meadow Lands, Pa. ■
V.’.
■\\V.V.V.V.VV.\V.V.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.-.V.V.V.'.W.V.V.V.V.V.V.1
Odstrani vnetje--
5
Olajša bolečine.
5
To je par beseri v priporočilo zdravila, ki daje resnično zdravje ter odstrani
P
protin, najhujšo bolezen.
Severovo
P
OLJE SV. GOTHARDA
se imenuje zdravilo. To je mazilo jako čudežne moči in vsebine. Najboljša reč za natege in nenavadnouspešno mazilo zoper protin m nevral-gijo. Pametne gospodinje vedno lastujejo steklenico tega zdravila. Cena 50 centov.
Čitajte kar Mrs. Avg. Musil, Bow men, N. Dak. pravi o njem:
“Moram Vam naznaniti kako upešno je vaše olje sv. Gotharda delovalo. Delovalo je tako £ 5 do po rabljenju ene steklenice istega pri rita n ju boleče noše je trganje popolnoma ponehalo na S; i katerem sem trpela dolgo časa.”	i
Slaba pljuča
I; Skoro 30 let že ljudstvo te dežele rab i in priporoča
Severov Balzam za pljuča
¡i zoper kašelj, bolečine dihalnike, slaba pljuča in razne pljučne bolezni. Samo poskusite ga ob priliki ■J kašlja. Cena 25 in 50 centov.
JE-LI VAŠE ZDRAVJE ZAVAROVANO?
Ako ne potem ste v nevarnosti vs akojakih bolezni. Zavarujte svoje zdra vje in imejte vedno pri roki
Severov življetiski balzam.
Najboljša tonika za slab želodec. Odstrani zabasanost, okrepča slabe, okrepča utrujenost, poma-
ga naravi delovati in daje starim ljud em novo življenje. Matere ga posebno hvalijo. Cena 75 centov. »I
i NA PRODAJ V VSEH LEKARNA H. VEDNO ZAHTEVAJTE “SEVEROVA” ZDRAVILA.	<
ZDRAVNIŠKI NASVET DAMO BREZPLAČNO.	i*
S
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
GLAS NARODA
Se nahaja od sedaj naprej v
82 Cortland Street
To je tik Pennsylvanije železnice, postaja Cort' lani Street Station ali dober blok od Baltimore & Ohio Železnice
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.

—Vodna preskrba Bele Krajine. Ker je v Beli Krajini velika potreba dobre pitne vode, se bavi deželni odbor z vprašanjem, odkod dobiti vode za vodovod. Preiskave deželnega stavbenega urada so dognale, da je vodna preskrba z Gorjancev nemogoča zaradi neznatnosti tamošnjih studencev. Zato j^ stopil kranjski deželni odbor v obravnavo s hrvaško zemaljsko vlado zaradi studencev v Žumberku. Prihodnje leto bo deželni stavbeni urad izdelal generalni projekt za to vodno preskrbo, ki bo največjega pomena za metliški okraj.
—	Trst pred Ljubljano. Pod tem naslovom piše ljubljanski “Slovenec”: Šolsko vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je prejelo te dni ob izpremem-bi na tržaški šoli od namestniškega ces. in kr. svetnika v Trstu slovenski dopis. O tej stvari tičoči se dveh učiteljev premeščenih iz Kranjske v Trst je bila obveščena družba sv. Cirila in Metoda od c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani z — nemškim odlokom. Slovenske člane deželnega šolskega sveta opozarjamo, da je že skrajni čas, da pride naš jezik v šolskih oblastvih do veljave, ki mu gre v slovenski kranjski deželi. Celo ma-renberški okrajni šolski svet dopisuje slovensko, a najvišje šolsko oblastvo na Kranjskem se krčevito drži nemščine in z njim vred vsi okrajni šolski sveti.
—	Veteransko društvo ljubljansko je dne 2. nov. dopoldne prisostvovalo sv. maši za pokojne člane. O tej priliki se je pri ljubljanskih veterancih prvikrat glasilo slovensko poveljevanje, ki se je izvrstno obneslo.
—	Slovenski poveljevalni jezik je vpeljalo veteransko društvo v Kranjski gori.
—	Stoletnica “Ilirije” se bo praznovala prihodnje leto. “Naš List” prelaga naj se v proslavo te stoletnice v Ljubljani ustanovi “Club franco-illy-rien (slovene).
.— Kakor na obče narodnem, tako je tudi na slovenskem glasbenem polju letos zabeležiti nepričakovano velik napredek. Ustanovitev samostoj-i nega, na vrhuncu umetniških zahtev stoječega orkestra “Slovenske Filharmonije” govori jasno o tem napredku.
| Koristi te ustanovitve se vidijo že povsod. Slovenska opera in opereta sta se ‘ z novim orkestrom dvignili do višine, j ki je bila do sedaj le v idejalnih željah;
I zabavni tedenski koncerti so postali | pravi umetniški užitki, ki privabljajo ! toliko občnstva, da prostora nedostaje vsem posetnikom. Ali vrhunec orke-! strovih vrlin se bo še-le pokazal v simfoničnih prireditvah.
— Spomin na mrtve v Ljubljani. Praznik Vseh svetnikov je dne 1. nov. ob naj lepšem vremenu privabil tiso če ljudstva na pokopališča. Pri sv. Krištofu je bil največji sijaj po gro-beh. K Sv. Križu se je vršilo pravo narodno romanje; grob narodnih mučenikov Adamiča in Lundra je obiskalo do 30,000 ljudi. Na črno drapirani ograji so viseli drug pri drugem trakovi, ki se jih je nosilo ob pogrebu in ki se shranijo v mestnem muzeju. Grob so v polkrogu obdajale velike palme; ob voglih so gorele štiri bak-Ije ,poleg tega pa še šest velikih in mnogo malih sveč. Grob je bil odet z belim in rdečim cvetjem. Krasna sta bila venca “Združenega narodnega odbora narodnim mučencem” in “Slovenskega ženstva” s trakovi. Z groba pa sta se sredi cvetja dvigali dve rdeči roži... Slovenske dame so metale krasne šopke na grob. Ob grobu je čuvala častna straža štirindvajsetih “Sokolov”, ki ¿e je s svojimi društvenimi zastavami redno menjavala. Proti pol štirim se je okoli groba trla nešteta množica; tedaj se proti nebu dvigne veličastna pesem:	“Človek
glej...”, ki jo je pod Hubadovim vodstvom zapelo 200 združenih pevcev vseh ljubljanskih pevskih društev. Prišla je iz srca in našla je pot v vsa srca: globoka ginjenost se je polastila vseh. Isto velja o nastopnih dveh pesmih: “Vsliši nas Gospod” in “Nad zvezdami”. Zlasti navzočim sorodnikom u-mrlih je petje privabilo solze v oko solze bridkosti, a morda tudi tolažbe, ko so videli, kako iskreno časti ves narod spomin njihovih dragih, da ve njuno žrtev ceniti vsak zaveden Slovenec! Tisoči Slovencev in Slovenk so na ve-ledostojen način častili spomin nedolžno prelite slovenske krvi. Popolnoma nepotrebni so pa bili orožniški pohodi po Ljubljani. Na dvorišču vojaškega preskrbovališča je bilo zbranih nad 60 orožnikov, nekaj jih je bilo tudi v kranjski hranilnici in pri Virantu in v bližini pokopališča. Po ljubljanskih cestah pa je bilo tiho in mirno, le zjutraj je vojaška godba 27. pešpolka zelo netaktno igrala po mestu eno veselo koračnico za drugo. Slišala je za to le par žvižgov, sicer je ostalo vse mirno, primerno dostojnosti dneva. Med vso ogromno množico na pokopališču ni bilo niti enega izgreda, brez orožnikov je bil tu popoln red ter se
orožniki stražili na pokopališču, popolnoma nepotrebna. Šele pozno zvečer se je razšlo občinstvo z grobov, nešteto lučic je pa še dalje svetilo v mrakove.
—	Odkritje spomenika Adamiču, Lundru in Rodetu bo dne 20. septembra leta 1909.
—	Dan 20. septembra — dan narodne žalosti. Kakor čujemo, se bo vsako leto dan 20. septembra v Ljubljani slovesno praznoval kot dan narodne žalosti.
—	Dne 2. nov. se je začela obravnava proti slov. demonstrantom v Ljubljani, ki so bili obtoženi, da so metali kamenje. Obtožencev je bilo 14. Dne 4. nov. se je proglasila sodba. Obsojeni so bili v težko ječo, poostreno z enim postom in trdim ležiščem mesečno: Ernst Windischer, šest mesecev; Feliks Potnik, štiri mesece; Franc Štaut, pet mesecev; Štefan Kamenšek, šest mesecev; Andrej Koren, tri mesece; Jošt Bajželj, dva meseca; Franc Parkelj, tri mesece; Jakob Turzan, štiri mesece; Milan Mlakar, tri mesece; Ignac Mravlje, šest tednov; Stanislav Rekar, pet mesecev; Alojz Cvelbar, tri dni; Anton Hojnik, štirinajst dni; Ivan Kimovec, šest dni. Obsojeni so obenem v povrnitev po njih povzročene škode. Windischer, Potnik, Štaut in Koren so dolžni poravnati vso škodo pri kazini v znesku 3883 K. Kaj ti štirje so pobili vse? — Kamenšek je dolžan plačati pri realki v znesku 114 K, Bajželj 100 K pri Bambergu in razni drugi majhne zneske od 2 do 50 K.
—	Ljubljanski “Slovenec” piše tem povodom: Izšla je sodba zoper slovenske demonstrante, krvava in kruta, kakršno je zahteval državni pravdnik. Prepričani smo pa le, da je uspeh sodbe iznenadil in osupnil celo zastopnika državnega pravdništva. Slovensko občinstvo je bilo pripravljeno na mnogo, a da se bo delila takozvana pravica a to mero, se ni moglo pričakovati, ker je vendar vsej slovenski javnosti znano, kako so nemški lopovi bili sojeni tudi pri avstrijskih sodiščih. Nemški krvoločnosti, ki je zahtevala vislice in dosmrtno ječo za vsakega demonstranta, je zadoščeno. Zadoščenje so dali s sodbo štirje sodniki, dva slovenskega (Polc in Andolšek) in dva nemškega pokoljenja (Pajk, Hauffen). Za kriv-dorek, oziroma za to obsodbo je bilo po obstoječih postavah neobhodno potrebno, da je vsaj eden izmed obeh slovenskih sodnikov glasoval za krivdo in za take kazni.. . (Tu je bilo ka-cih 10 vrst “zaplenjenih”. Potem piše:) Z narodnega stališča smo s to sodbo zadovoljni. Ta sodba bo Ba-laamovo prokletstvo, ki bo Slovence še tesneje združilo v boju zoper kranjsko predrzno vsenemštvo! Gotovo je, da Pajk, Hauffen, Polc in Andolšek niso mogli Nemcem prizadejati z nobeno stvarjo hujšega udarca, kakor s to sodbo. Slovenski trgovci in obrtniki so jim za to sodbo hvaležni.
— Po demonstracijah. V Mariboru so nemške demonstrante, o katerih je bilo dokazano, da so res pobili več šip in so pri tem delu bili popolnoma trezni, obsddili v ječe po dva meseca, en mesec, 6 tednov in en teden. Ptujski nemški demonstrantje, ki so sami priznali, da so Slovencem pobili po Ptuju šipe, a so se izgovarjali, da so bili pijani, so bili obsojeni na deset, osem šest in pet dni. Slovenski “demonstrantje” v Ljubljani so bili obsojeni v šest, pet, štiri, tri mesece itd. težke ječe. O mnogih teh demonstrantih ni bilo dokazano, da so vrgli kak kamen.
—	Preprečen samoumor. Dne 5. nov. zvečer se je pri Kolencu na Mirni obesil v sobi mizarski pomočnik Zrimšek iz Mokronoga. Našli so ga še pravočasno in ga oživili.
—	Mlekarna pogorela. Dne 31. oktobra zjutraj okrog 2. ure nastal je ogenj v mlekarni g. Boleta v Št. Petru na Krasu. Ker je veliko pomanjkanje vode, ognjegasci niso mogli razun par vreč otrobov ničesar rešiti. Pogorelo je vse orodje, vozovi, seno in celo en konj. Škoda je zelo velika. Kako je ogenj nastal, in to v hlevu, se ne ve; najbrže po neprevidnosti.
ŠTAJARSKO
—	Umrl je dne 4. nov. na pljučnici v Feldhofu g. dr. Ivan Dečko, bivši odvetnik v Celju in štajerski deželni poslanec. Porodil se je v Središču 9. avgusta 1859. Gimnazijo je dovršil v Mariboru, pravoslovje v Gradcu. Odvetniško prakso je pričel v Mariboru pri dr. Orozelnu in dovršil v Celju pri dr. Sernecu, leta 1891, pa odprl svojo pisarno. Že kot vseučiliščnik je pričel dopisavati raznim listom. Še kot odvetniški kandidat je bil leta 1890. v kmečkih občinah Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona izvoljen v deželni zbor, kjer je vložil prvo slovensko interpelacijo. Leta 1896. in leta 1902. je bil izvoljen v deželni zbor v celjski okolici. Posebno uspešno je bilo njegovo delovanje, da so občine in okrajni zastopi prehajali v slovenske roke. Leta 1887. je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem. Marljivo se je udeleževal dela tudi na narodnogospodarskem polju in bil med prvimi ustanovniki “Spodnještajerske jubilejne ustanove” za revne slovenske dijake in “Dijaškega doma” v Celju. Zbolel je leta 1905. in se 5. svečana preselil v Gradec, kjer ga je dohitela smrt.
—	Nemške hranilnice na Slovenskem, posebno še na južnem Štajerskem so edine podpore trhlega nemštva in nemškutarstva. Pa kakor na Kranjskem, so tudi na Štajerskem začeli Slovenci napadati nemštvo tam, kjer je najbolj občutljivo: celjska hranilnica je zgubila lani in letos že za poldrugi milijon slovenskih vlog.
—	Iz Središča. Umrl je na Grabah pri Središču gosp. Jože Filipič znan daleč naokrog kot izvrsten lovec celih svojih 40 let.
—	Nemški vinski trgovci med slovenskimi “roparji”. Pripetil se je letos v ormoškem okraju sledeč dogodek: K nekemu posestniku, kateri je ravno bral, pride več nemških vinskih kupcev. Po stari slovenski navadi jih gospodar pogosti. Nato pa vidi strme, da so si Nemci poiskali debel hlod, ga postavili na sep in začeli z revolverji v njega streljati. Ko jih vpraša, kako to, mu odgovorijo: Naši nemški listi so pisali, da ste sami roparji, zato smo si vzeli revolverje s seboj; sedaj pa streljamo na veselje, da smo našli tako dobre in gostoljubne ljudi!
- Žalosten konec pravde. Poštarica Hermina Panek v Podsredi pri Kozjem se je pravdala lansko leto po odvetniku Zirngastu s kmetom Klako-čerjem v Gorjanah zaradi nekega jarka, čeprav dotični svet po mnenju zve-dencev ni bil vreden 20 K. Pravdo je vseh inštancah zgubila in morala plačati čez 3000 K beri tri tisoč kron stroškov. To je Hermino Panek tako bolelo, da si je 7. nov. prerezala žile in izkrvavela. Zapustila je vdovca in več nepreskrbljenih otrok. Pač žalosten konec nesrečne pravde!
venskim tožbam pri celovškem okrajnem sodišču, ki se, kakor smo poročali, sedaj dopuščene. Res zanimiva bi bila pravica, ki bi se nenemškim narodom merila iz nemške nadutosti!
— Dodatno k najnovejšemu pobijanju šip na Mohorjevi tiskarni v Celovcu v noči na Vernih duš dan se poroča, da je pred staro Mohorjevo hišo na Benediktinskem trgu, v kateri stanuje gospod dr. Brejc, isto noč vscve-la gredica “dišečih rožic”. Mislimo, da ta termometer, zavit v pajčolan temne noči, pač najbolj zanesljiva mera visoke “olike” ter z gnjusom in sovraštvom do Slovencev napolnjenih “srček” zagrizenega nemško-nacionalne-ga “Herrenvolka”!
-	K Winklerjevemu konkurzu piše celovški “Mir”: “Proti podružnici ljubljanske kreditne banke v Celovcu se je vedno hujskalo, in ljudje, kakor trgovski pomočniki, so denar pridno nosili k Winklerju in zdaj postali reveži”. To je tista glasovita nemška “solidnost”, katera nekaterim Slovencem še zmiraj preveč leži v želodcu. Toda slučaji Winkler bodo tudi te ljudi o-zdravili.
-	Obesila se je v Celovcu soproga bankirja Winklerja, kateri je prišel pred kratkim v konkurz.
HRVATSKO.
—	“Kranjska hranilnica” v Ljub Ijani je letos že zgubila 8 milijonov 546 tisoč kron slovenskih vlog.
—	150 slovenskim trgovcem je “Kranjska hranilnica” odpovedala kre dit.
—	Zastavljalnico opusti “Kranjska hranilnica”. Do 1. februarja 1910 bo do vsi zastavljeni predmeti morali iz zastavljalnice.
—	Pivovarna Kosler zelo propada.— Pred 20. septembrom je bilo v tovarni nad 170 delavcev, sedaj jih je samo še 60 in še ti nimajo opravila. Novega piva Kosler pred mesecem februarjem drugo leto ne bo nič varil. Ledu tudi ne bo letos nič kupil. Kosler prodaja že konje in vozove. Mnogo je dni, ko ne dobi niti enega naročila. Poizvedeli so tudi, da je dobil Kosler iz več njegovih glavnih zalog pivo in o-pravo nazaj. Delavce še vsak dan odpušča.
—	Umrl je v ljubljanski bolnici komptoirist g. Božidar Vernik, ki je svojčas mnogo deloval v Gorici in Metliki.
—	Umrl je v Litiji gospod Josip Germ, c. kr. davčni sluga.
—	Umrl je v Dragomeru pri Bre zovici posestnik Franc Vrhovec, oče gospoda kaplana Fr. Vrhovca.
—	Umrl je v Šmartnem pri Litij nagle smrti občespoštovani Martin Povše, posestnik in zidar.
—	Polhov Gradec, 3. novembra. Jo žef Peklaj, stud. phil., član “Danice:
je Izkazalo, da je bila zahteva, naj bi je danes umrl.
PRIMORSKO.
—	Jadranska banka v Trstu je ustanovila svojo podružnico v Opatiji, katera začne še ta mesec svoje pošlo vanje.
—	Čipkarska šola se ustanovi prihodnji mesec v Cerknem na Goriškem Prijavilo se je že za to šolo do 500 čipkaric, katere se bodo v njej strokovno izobraževale.
—	Ponesrečil se je voznik iz podgor ske papirnice Viktor Pinaučič. Padel je po nesreči pod voz in kolesa so mu strla rebra ter reveža popolnoma zmeč kala. Obležal je na mestu mrtev. Za pušča ženo in več otrok.
—	Zapeljivec lastne hčere. Dne 31 nov. sta privlekla dva psa pred neko hišo v Staričih pri Poreču ostanke o troškega trupla. Sodna komisija dognala, da so bili kosi pred par dnev redno porojene deklice. 18 let stara Marija Pol, ki se je imela te dni poro čiti — oklicana je že bila — se je zadnji čas nekako čudno obnašala. Po kratkem zaslišanju so jo tamošnji o rožniki vzeli s seboj v Poreč. Oče Jo žef Pol se je ponudil, da hčer pelje mesto, kar se mu je dovolilo, seveda ob spremstvu orožnikov. . Pred preiskovalnim sodnikom pa je Marija Pol priznala, da je zares odložila novoro jeno dete v gozdu, a da je njen zape ljiv.ee — lastni oče. Mož je sicer tajil toda nesrečna hči je navajala take po drobnosti, da so Jožefa Pola pridržali v zaporu. Ženin, ki je ostrmel, ko j slišal, kaj se je zgodilo, ni o vsem ni česar slutil.
-Francoski redovniki na Hrvaškem. Princ Schaumburg-Lipe je prodal svoja hrvaška posestva neki iz Francoske izgnani kongregaciji za 50 milijonov kron.
— Stavko z gladom so pričeli oni rbski jetniki, katere drži hrvatski ban baron Rauch že več mesecev v zaporu zaradi “veleizdaje”, a še niso bili niti enkrat zaslišani! Vsi poskusi, da to početje opustijo, so zastonj.
- Zopet zakonska tragedija “Ame-rikanca”. V osješkem sodnem okraju na Hrvatskem živel je kmet Slavko Vaskusič 15 let v zakonu s svojo ženo Ljubo. Imela sta štiri otroke. Tedaj pa Vaskusič odide v Ameriko za boljšim kruhom in pusti ženo samo doma. Kakor se to cesto dogaja, je žena pozabila na svojo zakonsko zvestobo ter se zabavala s.pijačo in nemoralnostjo. Ko mož to izve, pride skrivaj domov in se na lastne oči prepriča, kako mu živi žena. Zapodi jo od hiše, a kasneje ji odpusti in zopet sprejme k sebi. Toda nesrečnica se ne more odreči svojim zlim nagnenjem — mož jo kmalu zopet zaloti v nezvestobi. Vzel . e kol in jo ubil. Sodišče ga je obsodilo na pet let ječe.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
5 10.35 ................ 50	kron,
20.50 .............. 100	kron,
41.00 .............. 200	kron,
102.50	............. 500	kron,
204.50	............. 1000	kron,
1018.50 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Lank Draft.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland Street, New York.
6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočani svojo
Phoenii Buffet
Kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
£31s:of:f,
N. W. Phoce 609.
113» N. Hickory St.,	Joli«fc
Ant. Kiritičič
Cor. Columbia in Chicago Sta.
OLIET, ILL.
Največii slovenski cenik
NA SVETU.
V istem so označene cene električnih žarkov in drugega električnega blaga; harmonik, gosli, klarinetov, piščal, zabojev za ^	- Iji-lil	godbene inštru-
5=S JEMLir' mente; potreb-mščin za fotografe;
daljnogledov, svetih podob, foun-tain peres, slikanega papirja za pisanje, ur, verižic, stranskih ur in druge zlatnine; britev za britje; gumastih črk za tisk, pisalnih strojev in mnogo drugih stvari importiranih iz starega kraja. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj nemudoma, ker v njem najdete mnogo dobrih in koristnih reči po jako nizko ceni. Naslov:
C. F. ZARUBA & C0.
320 W. Pike St., (Dept. A. S.)
8	Clarksburg, W. Va.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočani
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“Tite D, S.” lic, in "MeerscRanm” 5c.
Na dt Jbno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet. HI
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45o gal., staro vino po 50c galon, ri es-ling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po SOo galcn. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Boi 77—
Crockett, Contra Costa Co.tCaJ
Tki Mint Mimi m
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
T. A. MASO N, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton uHc.
KOROŠKO.
— Celovčani protestirajo. Celovški občinski svet je protestiral proti slo-
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki ia glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ^a vsaki petek
SLOVENSKO-AM.JISKOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo »aročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naiiov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
resno spokornost in sveto skesanost; vkolikor je podobna barvi vijolice, ki se tiho in ponižno skriva v dolini in loži pred človeškimi pogledi ter cvete in duhti samo svojemu Stvarniku, jo lahko smatramo za pripodobo oskro-mne ponižnosti, svete samote, nežne srčne žalosti, bolestnega hrepenenja in tihega domotožja po nebesih. Temna, resna vijoličnost torej pač izraža žalost, ampak ne popolne, vsestranske, nego z nekaterimi žarki veselja umanjšano in ublaženo žalost.
Cerkvene ure dajejo mnogo lepih namigov za pravo adventno življenje. Do najmanjše točke so proračunjene na to, da vnemajo hrepenenje po prihodu Odrešenikovem, pozivajo k vredni pripravi ter to čuvstvovanje tem bolj povzdigajo in podžigajo k sveti navdušenosti, čimbolj se bližamo zaželenemu dnevu.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
fTOAMii^îcCHSciL>
CERKVENI KOLEDAR.
29.	> O £	Nedelja	Saturnin, muč.
30.	(<	Pondeljek Andrej, apostol.	
1.	dec.	Torek	Eligij, škof.
2.	“	Sreda	Bibijana, muč.
3.	“	Četrtek	Frančišek, Xav.
4.	«	Petek	Barbara, dev. m
5.	“	Sobota	Saba, opat.
PORABA JEKLA RASTE.
ADVENT.
Uže staro krščanstvo pozna adventni čas; cerkveni zbor v Saragossi leta 380. ga omenja. V starem veku je trajal advent šest tednov; pozneje se je ta čas omejil na štiri tedne v pri-spodobno predstavo štirih tisočletij, med katerimi je človeški rod pričakoval adventa, prihoda Kristusovega. Prva adventna nedelja otvarja cerkveno leto; zato se imenuje “dominica principalis”, prva nedelja.
Bogoslužbeni red in ureditev svetega adventnega časa, kakor ju je cerkev izdelala tekom stoletij, sta polna spre-mišljenega in pobožnega praznovanja. V evangelijih svetega adventnega časa nastopa sv. Janez Krstnik kot resen čuvar in klicar k pokori. Že prvo adventno nedeljo povzemata list in evangelij najresnejši glas in odmevata kakor spokorni zvonovi čez širni obseg vesoljnega krščanstva. Evangelij opominja na konec sveta, ki bo sledil splošni ohladi vere in ljubezni ter zavlada-nju čutnosti in mesenosti; sodba božja bo naskočila človeštvo nepripravljeno. List se začenja z besedami svetovnega apostola: “'Bratje, čas je, vstati iz spanja.” (Rim. 13, 11.)
Sveta cerkev si v milostnem adventnem času izposoja od starih prorokov navdušene izreke njihovega hrepenenja, ki se izražajo posebno v lepih in pobožnih Rorate-mašah. Advent je tih, zaprt čas; vendar je ta svečani čas tudi napolnjen z radostnim čutom velikega, zelo srečnega dogodka.
V tem času, ki je v prirodi navadno najturobnejši celega leta, spominja cer kev na pradavna stoletja pred prihodom presvetega Odrešenika, na daljni, slutenj in obljube tako polni čas Stare zaveze. Medtem ko so poganski narodi po bridki izkušnji reve in nadloge dozorevali za krščanstvo, je božja roka sama obdelovala njivo svojega izvoljenega ljudstva. Na štiri tisočletja noči in hrepenenja nas spominjajo štirje tedni advetni, in da prihaja tudi priroda na pomoč, predočevati duševno temo, nravstveno bedo, se strinjajo z ono dobo prirodnega leta, v kateri stoji solnce najdalje ter vlažna megla in dolge noči vse zagrinjajo v temo. Kakor pa v otožnih, pustih decembrskih nočeh zvezde svetlo blišče na tem nem nebu, tako so bile tudi one temne dobe človeštva nekoliko razsvitljene po luči in tolažbah prorokovanj o svetovnem Odrešeniku, ki je imel priti. Do paradiža segajo ta prorokovanja; od od tam se neprestano pojavljajo. Štiri tisočletja je krščanstvo oddaljeno od paradiža; a ločeno pa ni od paradiža. Proroki kažejo kakor s stoterimi glasovi nežno in ostro z besedo in podobo na Odrešenika.
Cerkvene pesmi v adventu, kakor “Vi oblaki ga rosite!”, slikajo lepo in pobožno hrepenenje vernikov v predkrščanskem času, ki se jim je tožilo po prihodu Odrešenika, “kateri je imel priti, katerega so narodi čakali”.
Izimši praznike svetnikov se v adventu ne poje “Gloria”; kajti šele na Božič se oglasi angelsko petje: “Čast Bogu na višavah!”
Lepo se ujema z adventnimi mislimi obredna barva tega časa. Za advent predpisana vijolasta barva je pri-podoba pokore. Pomen te barve razlagajo takole: Vijolična pripada medlim barvam, a rdeča jo še nekoliko oživlja. Vkolikor je vijolasta barva podobna temni sivosti pepela, oznanja
Okoli 313,000 milj so dolgi kolovozi javnih železnic. Nazadnje bodo na vseh položene 100 funtne prečnice, za kar bo treba 50,000,000 ton jeklenih prcčnic. Ako vzamemo, da znaša povprečna trpežnost vsake deset let, bo samo nadomestek zahteval 5,000,-000 ton na leto, in dočim se bo n. pr.
4.000.	000 ton izrabljenih prečnic predelalo v druge oblike, bodo zahteve po novih tračnicah držale predelavo v ravnotežju. Da se ta obseg železnič-nih prog opremi z jeklenimi vezili najboljše vrste, ki so sedaj v rabi, bi bilo treba kacih 60,000,000 ton. Samo en važen ugovor proti takim jeklenim vezilom navajajo, namreč, da so prelahka. Pa temu se odpomore, če se napravijo težja, tako da lahko računamo na 75,000,000 do 100,000,000 ton jekla v to svrho. Edini vzrok, da se je vezilo napravilo prelahko, če je tako, je bil, ker so bila lesena vezila pri meroma cenena in jeklena primeroma draga.
Cena lesenih vezil se draži od leta do leta, in če jeklena obrt potrebuje toliko več odjemalcev, bo rada prodajala jeklo ceneje, tako da se to vprašanje reši samoposebi. Nadalje je v prometu do 2,000,000 lesenih tovornih vagonov ali kar. Če odračunamo železo in jeklo v njih, bo treba dodatnih
30.000.	000 ton sirovega železa, da se nadomestijo lesene z jeklenimi kara-mi. Nadalje je približno 50,000 osebnih, poštnih, ekspresnih in prtljažnih kar, in v nadomestitev teh z jeklenimi karami, bo treba še 2,500,000 ton sirovega železa, in to delo bo v posebno korist jekleni obrti, ker se bo moral znaten del jekla predelati v lahke oblike, kakor so ploče, ploščice, mali tečaji itd. Okoli tri bilijone dva do štiri čevlje dolgih skodlic ali deščic se porabi na leto v Združenih državah. Ko-nečno se bo morala ta raba nadomestiti s kovinami, med katerimi bodo zavzemale odlično mesto kositerne plošče.
Lesenih lat ali prekel, dolgih dva do štiri čevlje, se porabi približno bilijon na leto, a nadomeščali jih bodo kmalu z žičnimi latvami. Nad bilijon dva do štiri čevlje dolgih desak se porab lja za bečvarstvo ali sodarstvo, in tu bo povečini jeklo nadomestilo les. To je nekaj golih podatkov in številk, ki kažo razne možnosti, ampak nikakor ne vseh. Da si lože predočiš vse slučaje, v katerih bo jeklo lahko nadomeščalo les, ti povemo še sledeče: Gozdarski urad Združenih držav je izračunil, da železnična vezila obsegajo samo kacih 8 odstotkov skupne lesovine, ki se rabi v tej deželi, in vendar kažejo naši pravkar navedeni po datki, da bo nadomestitev lesa po je klu pri tem delu pomenjala od 60,000, 000 do 100,000,000 ton jekla. Ker se zdaj grade velika poslopja iz jekla ali jekla in kamenaste malte, je pričako vati, da bodo male stavbe, tudi stano vanja, konečno pripadle v to vrsto.
Oblika stavb bo nekoliko različna. Gradilo se bo vse po malih vzorcih, brez spon in klinov pri vratih in oknih itd. Vse to bo dalo mnogo več dela našim jeklarnicam.
Skratka, povpraševanje po jeklu bo prihodnja desetletja velikansko, in odločevala bo predvsem odnosna cena tekmujočega gradiva. Nepobitna resnica pa je, da se lesovina draži, a cena jeklu je čimdalje manjša.
vezani pohajati šolo, jih vzrašča petina brez šolskega pouka, od črnokožih otrok ne pohajajo nobene šole štiri petine, ker ni šol zanje. V kaznilnici za okraj, kojernu pripada Atlanta, je dvakrat toliko denarja naloženega, nego ve vseh okrajnih učilnicah in odgo-jevališčih. Te razmere so obstajale že pred uvedbo prohibicije, ampak po pro hibiciji se še pohujšavajo. Prohibicij-sko gibanje ima svoje korenine v dveh življih prebivalstva: v neumnih in v onih krogih, ki iz neumnosti delajo dobiček. Razumen človek, ki se je naučil presojati ljudi in stvari po njihovem bistvu, ločevati videz od resničnosti ter delati dobro zaradi dobrega, ne more biti pristaš prohibicijoniškega gibanja. Umen človek je lahko in bo zmeren ve vsakem uživanju, ampak nikdar se ne postavi v službo gibanja, ki nosi na sebi vse znake nezdravega pojava v našem ljudskem življenju in se izkorišča po dvomnih posamnikih v dosego njihovih zlih namer. Resnično omikan in prosvetljen narod se ne bo nikdar udal prohibiciji, naravna odpornost proti nedostojni sili in nravstvenim varihom ga bo zadržavala od iste. Zato morajo voditelji prohibi-cijskega gibanja misliti na to, da tam kjer je gibanje imelo zaznamovati u-spehov, ne vzklijeta omika in pro sveta. Kako se to naredi — je morala izkusiti država Maine. In Georgia bode izkusila.
Razmere, ki jih je naslikala gospa Boyd, so itak že sramotne dovolj, ampak pod vlado prohibicije se izhuj-šajo. Prohibiciji sledi nravstveni, politični in gospodarski propad. Tako je bilo v državi Maine, in tako bode v Georgiji.________________
KAKO POSTANEŠ STAR?
10 šenov (5c) zadostuje japonski družini peterih glav za živek na dan.
Kot nakit rabljena rdeča korala, ki jo smatrajo za najlepšo in tudi najdražjo, se dobiva ponajveč v Sredo-zemnem morju.
Med člani avstralskega parlamenta tvorijo delavski zastopniki ogromno večino, in vse tamošnje postave služijo v korist delavskih slojev.
NASPROTNICA PROHIBICIJE.
O kulturnem stanju v prohibicijski državi Georgia se izraža gospa Emma Garrett Boyd v “Atlanta Constitution". List označa gospo Boyd kot domo-ljubkinjo ter jamči za resničnost njenih podatkov. Tule so: Po zaveznem cenilu z leta 1900. je bila Georgia, kar se tiče številke prebivalstva, enajsta država Unije. Glede na vrednost njenih poljskih pridelkov pa je prišla šele na .sedemnajstem, in z ozirom na vrednost njenih obrtnih izdelkov celo šele na šestindvajsetem mestu. Na teh dveh važnih poljih človeškega stremljenja Georgia torej ne izvršuje tega, kar se vsekako mora pričakovati od države njene velikosti. Georgia pripada šesterim državam Unije, v katerih so ljudje, ki ne znajo ne citati-in ne pisati, najmnogoštevilnejši. Med mesti z nad 25,000 prebivalci je Atlanta, glavno mesto Georgije, četrto od spodaj v tej žalostni statistiki, to se pravi, v naši veliki deželi so samo tri mesta, ki je v njih narodna omika na še nižji stopnji nego v Atlanti. List “Atlanta Constitution” pristavlja, da se mora Georgia tukaj odkritih razmer sramovati. Potem kaže list posebno na kaznivo zanemarjanje narodne o-mike. Od belokožih otrok, ki so ob-
Človeku ni do ničesar toliko, kakor do življenja. In vendar ne kaže nikjer več nespametnosti, kakor pri načinu, kako zapravlja in uničuje ta svoj najdražji zaklad. Gotovo, ni še zrastlo zelišče, ki bi varovalo človeka smrti Vendar pa, če je v prejšnjih desetlet jih umrlo od tisoč ljudi 27 do 29, oc^ sredine 1880tih let je pa številka umrljivosti padla na 23 do 22 od tisoča na leto, dokazuje to, da umetnost zdrav nikov in skrbnost, ki jo posvečujejo država in občine, kakor tudi razna društva javnim zdravstvenim razmeram, ni ostala brez sadu. In vendar nikakor ni dolžnost samo teh, presti nit življenja svojemu bližnjemu dalje, te umetnosti se mora naučiti vsakdo sam. Vsakdo naj si sam podaljšuje življenje; zato je dal Stvarnik človeku razum in voljo.
Toda če bi le povsod bilo kaj tega razuma in te volje! Ne da se tajiti, da spoznavajo država in občine vedno bolj, kako zelo spada k njihovi sočial-nopolitiški nalogi, z zakoni in različnimi napravami pospeševati zdravstveno blaginjo svojih sodržavljanov; tako ima pa tudi posameznik, ki hoče biti sam zase pameten socialen politik, velike higijenične dolžnosti. Kaj koristijo vse varstvene naprave, vse obrtne naredbe za pospeševanje zdravja, kaj koristi zavarovanje proti nezgodam, starostno in invalidsko zavarovanje, če oni, za katere pred vsem vse te naredbe in naprave obstoje, ravno sami najmanj čutijo kake higijenične dolžnosti in si sami nespametno kvarijo zdravje in umro zgodnje smrti.
Ta higijenična skrbnost v naznačenem smislu se mora pa raztezati prav tako na zdrave, kakor na one, ki so nagnjeni k boleznim. Kar se tiče teh drugič imenovanih, je dolžnost svojcev, vse žrtvovati, da se ohrani drago: ceno življenje. Kako naj pa to gre, če človek ne zna ne sem ne tja v naj-navadnejših točkah bolniške postrežbe? Koliko se greši špecijelno na tem polju! Neznanje je tu najglobokejši vzrok.
Ampak ljudem je tudi potreba pouka, kako si naj goje zdravje. Tu se morajo imenovati pred vsem štiri re či, od katerih zavisi umetnost podaljšanja življenja: to je gojenje snage, gojenje potrebnega počitka in razvedrila in konečno gojenje telesnega utr-jenja. Kdor ne pazi v stanovanju in delavnici na snago, tudi n'ma reda svojem opravilu. Kdor ne zrači prostorov, kjer biva, se sam uničuje. In prav tako je s hrano in z obleko in vnanjostjo telesa. Snažnost v ušesih nosu, ustih, očeh in na koži, glava hladna in tople noge — to vse skupaj “doktorje stori uboge”. Nikdo ne more tega bolj potrditi, kakor zdravnik sam. O pravem razvedrilu in njegovi meri bi ne bilo nič manj treba pouka; še več pa o telesnem utrjenju. Tudi tu ni nič vredno preveč, kakor tudi ne premalo. Mere je treba. Eno pa se mora tukaj še prav posebno povdarjati: čim več je prisiljen človek delati v zaprtih prostorih in mirno sedeč, tem potrebnejša mu je telesna utrditev. In čim bolj postaja z razvijanjem našega gospodarskega življenja tak način dela navaden, tem bolj je potrebna zahteva po utrjevanju, če se naj ne pomehkuži človeški rod vedno bolj in bolj.
Le zdravo ljudstvo dvigne svoje narodno gospodarstvo trajno v višino. Le zdravo ljudstvo je nravno ljudstvo; gojenje zdravja v zgoraj označenem načinu zahteva mnogo samopremago-vanja; stvari in utrjuje značaj. Na vse to je treba gledati, če se hoče velik pomen gojenja zdravja v dosego smotra “postati star” jasno spoznati in zadostno upoštevati!
Velika pratika
SE DOBI PRI NAS ZA
Dunajski jubilejni izprevod ima 800 tisoč kron deficita.
V Avstriji imajo sedaj 1032 meščanskih in 19,429 ljudskih šol. Najlepše razvito je šolstvo na Češkem.
Papež za delavce. Papež Pij X. da v Castelgandolfu na lastne stroške sezidati velik delavski dom, ki bo stal 150 tisoč lir. Z delom so že pričeli. Gradnjo nadzoruje kardinal Merry del Val.
— Rojaki, naročajte in priporočajte “A. S.”, ker to je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1.00 na leto; za Evropo $2.00.
Pri volitvah za nižjeavstrijski deželni zbor po novem volivnem redu na podlagi splošne in enake volivne pravice so kršč. socijalci sijajno zmagali Od 48 mandatov so jih dobili socialni demokratje le 5. Nemški nacionalci in svobodomisleci so popolnoma poraženi.
Žrtve morja. Kolikor se je moglo statistično dognati, je popolnoma izginilo na morju v prošlem mesecu 28 pa-robrodov s 40.792 tonami in 48 jadrnic s 16.417 tonami. Poleg tega so do hitele razne nezgode, n. pr. požari, trčenja itd. še 288 parobrodov in 133 jadrnic.
Zimski dvorec v Petrogradu je naj obsežnejša stavba cele Evrope. Od Petra Velikega začeto, jo je Katarina Druga dovršila v rdečem peščencu. Poleg najkrasnejših državnih dvoran, ima še 1500 soban in sob za rabo carski družini.
AMERIKANSKI
SLOVENEC
JOUET, ILLINOIS
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Jordan je bil doslej smatran za reko, ki ima največ zavinkov. Jordan pa se v tem oziru ne more meriti z White Riverjem v Arkansasu, kajti dolgost zadnje reke znaša do 1000 milj, zračna črta od njenega izvira do izliva pa je samo 30 milj dolga.
Pred ženitovanjskim potovanjem — umorjena. V New Orleansu se je nečak guvernerja v Louisiani, Vaning-han, poročil z bogato gospodično Rorkes. Po poroki se je mlada zakonska dvojica pripeljala na kolodvor in baš stopila v ekspresni vlak, ko je skočil v voz mlad človek in ustrelil mlado ženo skozi glavo. Morilec je umor izvršil vsled ljubosumnosti. Prosil je za roko gdčne. Rorkes, ki ga je pa odklonila.
Nemško maščevanje. Nemški učitelj Raab, ki je v Hilvatih pljuval češkim otrokom v usta, je bil iz Hilvat odstranjen in suspendiran za šest mesecev. Med pričami o njegovi siro-vosti je bil tudi češki vrtnar g. Barvi-nek. Radi njegovega pričevanja so se Nemci nad njim maščevali na ta način, da so na njegovem vrtu uničili vse rože. Tako jasno žari nemška “kultura”.
Rooseveltov načrt za lovski pohod v Afriko. V spomladi, ko bo odložil predsedniško čast, podal se bo Roosevelt na lov na srednjeafriške gorske planjave. Peljal se bode skozi sueški prekop in Rdeče morje na vzhod-noafriško obal, kjer se bo v Mombas-si izkrcal. Tu se bo lovska družba preskrbela z vsem potrebnim ter se z železnico peljala do Viktoria Nyanza; od tu bo šla na ugandske planote, kjer bo napravila lov na slone in nosoroge. Vrnil se bo Roosevelt po karavanski cesti do Belega Nila in od tu s parnikom v Kartum, in potem v Kairo.
Ravnatelj carjeve knjižnice — tat. V knjižnici zimske palače v Peterburgu se je dalj časa opažalo, da zmanjkujejo dragocene knjige in rokopisi. Začele so se preiskave, ki so dognale, da je tat ravnatelj knjižnice državni svetnik Nikolaj Lehmann in njegov tovariš svetnik Schlothoner. Lehmann je nato sam priznal tatvino in izjavil, da je dobil za ukradene stvari mnogo tisoč rubljev. Te dni je sodišče izreklo obsodbo in je Lehmann obsojen na tri in pol leta ječe, Schlot-thoner pa na eno leto. Tako vrše Nemci svojo “kulturno misijo” v “barbarski” Ruski.
POTREBUJEMO ORGANISTA IN Cerkvenika. Ponudbe se naj pošljejo na: Rev. J. Plevnik, lOth St., Vfau kegan, 111.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, iTri N. Broadway, Joliet, III.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BAMBICH FR, 920 N. Chicago St. Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvi:	v
Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St, blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J, 711 N. Chicago st, blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po naj-nižji ceni
HORWAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec z likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih ¿rt
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200Jž Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec »n popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St, N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS.
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 504' Moen Ave, slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS, 8908 Greenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart PITTSBURG, PA.
NOLLE C, 5170 Butler St, ameriški hotel.
DINAN C. M, 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina ia računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
O. W. Brown, preda Hobt. Pilon«,p ilpr« W. G. Wilcox, k&sir.
)
U
“Slovanski Svet” piše:	“Napadi
Nemcev na Slovane se vrše v Avstriji na celi vrsti. Hitro so sledili drug za drugim dogodki v Tešinu, Kašperskih gorah, v Ptuju, v Libercu, v Celovcu. Postopa se vedno bolj jasno — a “Wacht am Rhein”, ki se je pela v češkem deželnem zboru, mora izpodbiti. Bliža se čas, da se bo moral vsak Nemec v Avstriji jasno izreči, če je za Prusijo ali Avstrijo, a kdor izmed njih hoče služiti Avstriji, mora spoznati, da je to mogoče edinole v sporazumu s Slovani in v kompromisu ž njimi. — “Wacht am Rhein”, ki se je pela v Tešinu, v Gradcu in v Pragi, mora slednjič povzročiti za Slovane jako koristen političen položaj, poln dobrih prilik. Da bi ga le znali izrabiti in pospešiti reorganizacijo driavel
Kapital 8100,000.00.
BARBER UIGDING. OLIET.ILL.
Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT, NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. are «jura pa do 4. ure pop.
PROTI IZPADANJU LAS. Priznano najbolje in edino po zdravnikih preizkušeno sredstvo proti izpadanju las, perhaju in luskinam je CRESCENT
Pospešuje rast las, brk in brade in daje ženskim lasem lep blesek in prijeten duh.
Škatlja $2.00, tri škatlje $5.00. Zahvalno pismo:
Dragi mi Frank:
Jest Vaš prijatelj Jak. Sukl, Vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila za lase in so mi nttcale. Ne bom vas jest nikdar pozabil. Presrčni pozdrav.
Jak. Sukl, Box 568,
Canon City, Colo. Naročila sprejema:
P. FRANK
221 E. 22 St., New York, N. Y.
Ime na škatljici.
Ime “Severa” na škatljici kaže, da so Severove jetrne krogljice najboljše zdravilo zoper zabasanost, bolna jetra in druge nerede. Cena 25 centov. Dobite jih v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Kadar potrebujete zdravnika,
oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr, Struzinsky. N. Chicago St
Ustanovljena 1171.
MilßooiilyllMliM
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blaga JA
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše maso po najaižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ta poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi conami, .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi »e pri nas in oglej si našo zalogo! Mi tie bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS,
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 583 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
583 S. Center Ave. Chicago, 111,
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
slovenska gostilničar
priporoča rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importisano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poeet
H. W. Phone 406.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v JoUet-u, 111. dne j. aprila i<S94- Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prrl podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St, Joliet, 111.
H. tajnik ..............Jos.1- Jarc,1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Dahovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ew:ng ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, III.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton GoJobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George - Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, mL, Box 547, Forest City, Pa.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
tev odbornikov za prihodnje leto, zato je dolžnoht vsakega člana, da je na tisti seji prisoten. Kateri to zanemari in se opravičiti ne bo mogel, zapade kazen po društvenih postavah, zato se bo tudi v tej zadevi ravnalo strogo po društvenih pravilih.
Joseph Panian, tajnik.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13437 Janez Butala, roj 1864, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13438 Mihael Delač, roj 1890,_ 13439 Alojzij Čavželj, roj 1886, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 13440 Alojzij Leščanac, roj 1890, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št 71 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 13441 Janez Homac, roj 1887, spr 25. nov. 1908.	Dr. št. 224 članov.
X društvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 13442 Anton Zajc, roj 1870, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 11 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13443 Jakob Skrinar, roj 1888, 13444 Anton Jank, roj 1884, 13445 Matija Andretič, roj 1878, 13446 Gregor Mohorič, roj 1874, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Martina 126, Mineral, Kans., 13447 Leopold Pogačar, roj 1885, 13448 Mihael Masel, roj 1881, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 14 članov.
PRESTOPILI CLANL
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111.,
4 Martin Baznik, 12978 Matija Videtič, 23. nov. 1908. I. dr. št. 142 članov.
II. dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., k društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4069 Rudolf Maraž, 18. nov. 1908.	I. dr. št. 141 članov.
II. dr. št. 21 članov,
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Barbare 40, Hibbing; Minn., 2323 Matija Hočevar, 3. nov. 1908.	I. dr. št. 193 članov,
II. dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Jožefa 53 Waukegan, 111., 9739 Peter J. Srnovršnik, 23. nov. 1908. I. dr. št. 230 član,
II. dr. št. 223 članoy.
SUSPBNDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
X društvu sv. Alojzija 47, Steelton, Pa., 1905 Janez Beličič, 17. nov. 1908.
Dr. št. 70 članov,
SUSPBNDOVANI ČLANI.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11063 Franc Ivanetič, 23. nov. 1908.
Dr. št. 103 člane
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11405 Matt Koenig, 11955 Anton Knaus, 12584 Jakob Jernen, 11776 Peter Poje, 2896 Jurij Šneler, 23. nov. 1908.	Dr. št. 60 članov,
Qd društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10872 Franc Juratovac, 20 nov. 1908.	Dr. št. 175 članov,
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12230 Franc Jeraj, 4137 Franc No vak, 6209 Lovrenc Furlan, 1490 Mihael Malešič, 23. nov. 1908.
Dr. št. 226 članov.
Od društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12059 Peter Skrubaj, 17 nov. 1908.	Dr. št. 128 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10141 Jakob Krajnik, 10144 Tomaž Kavčič, 16. nov. 1908.	Dr. št. 86 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4804 Mihael Marinšek, 9867 Franc Gosar, 23. nov. 1908.	Dr. št. 224 članov
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10332 Pavel Potočnik, 16. nov. 1908.
Dr. št. 96 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 11284 Franc Zajc, 13164 Martin Račič, 9. nov. 1908.	Dr. št. 32 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 3862 Katarina Bakarič, roj 1887, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 3863 Ana Žunič, roj 1888, 3864 Marija Mustar, roj 1872, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 15 članic.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3865 Cecilija Oblak, roj 1889, 3866 Marija Prostor, roj 1881, 3867 Marija Kosmač, roj 1876, spr. 25. nov. 1908.
Dr. št. 29 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3868 Marija Mravintz, roj 1886, 3869 Ana Pavlešič, roj 1885, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 72 članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., Ana Jakšič, roj 1876, spr. 25. nov. J908.	Dr. ¿t. 28 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 3871 Jožefa Zallar, roj 1889, 3872 Terezija Oven, roj 1885, spr. 25. nov. 1908.	Dr. št. 27 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 2855 Cecilija Hočevar, 3. nov. 1908.	, I. dr. št. 78 članic.
II. dr. št. 30 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1323 Ana Boličič, 17. nov. 1908.
Dr. št. 27 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 1576 Ana Ferlan, 16. nov. 1908.
Dr. št. 26 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2296 Marija Marinšek, 23. nov. 1908.
Dr. št. 61 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2715 Barbara Petan-Jakše, 3387 Marija Beluš, 23. nov. 1908.	Dr. št. 70 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 20. nov. — Naznanjam članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. Jednote, Joliet, 111., da bode društvo imelo 6. decembra 1908 letno zborovanje in obenem volitev društvenega odbora za leto 1909. Za-toraj se vsi člani omenjenega društva poživljajo k tej velevažni seji, da vsak voli po svoji volji, da ne bode potlej kedo govoril, da ni ta ali uni odbornik opravičen do odbora, ako je zanj sposoben. Zatoraj si volite sposobne može, kateri bodejo delali za prospeh društva in K. S. K. Jednote. Želeti je, da se letne seje vdeležijo vsi člani tega društva; kateri se ne vdeleži, se bode ž njim ravnalo po društvenih pravilih.
Dalje opominjam vse člane, kateri so kaj zaostali s plačilom, da v kratkem poravnajo brez daljnega opomi-novanja.
Tudi je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji 1. nov. 1908, da bode imelo društvo sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. skupno spoved drugo adventno nedeljo, to je 6. decembra 1908. To-raj je želeti, da v soboto zvečer prej vsak opravi sv. spoved in v nedeljo se zbero v šolski dvorani ob osmih zjutraj, da skupno odkorakamo k sv. maši z društvenimi znaki.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote, in voščim vesele božične praznike.
M. Wardjan, I. tajnik.
se mu odpusti. Voliti imamo može sposobne, da bojo delali v korist nam vsem udom in društvom in da se napravijo društvena pravila, ker brez pravil se ne more vsem udom nikdar ustreči. Odbor društveni kakor naredi, ni udom povšcč. Zato se morejo napraviti društvena pravila, in onda se dela po pravilih, da ne bo spet toliko slabih jezikov, kot jih je bilo do zdaj.	Martin Zallar.
ggnSTFSSiS DR RICHTERS
SHi
Crabtree, Pa., 20. nov. —• Naznanjam udom društva sv. Antona Pad. št. 71. v Crabtree, Pa., da je društvo na seji št. 11 sklenilo, prirediti glavno sejo prvo nedeljo v decembru in to ker pravila tako govore. Toraj prosim vse ude dotičnega društva, da se pol-polnoštevilno udeleže te seje, ker imamo veliko razpravljati o eni ali drugi zadevi in se bode tudi volil novi odbor za leto 1909. Toraj mislim, da to tudi vsakdo spolni, ako ne, je pod kaznijo $1.00, izjema samo bolezen.
Drugo naznanjam vsem dopisovalcem na Goff, Pa., da pošta Goff, Pa. je prestavljena v Crabtree, Pa.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. In tebi, vrli list,, želim veliko dobrega vspeha.
John Tome, I. tajnik.
Chicago, I1L, 22. nov. — Naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da se udeležite polnoštevilno glavne seje, ktera se bo vršila dne 6. decembra t. 1. ob eni uri popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Na tej seji se bo razpravljalo veliko važnih stvari v korist društva in Jednote, in obenem se bojo volili uradniki za prihodnje leto 1909. Te seje se mora po pravilih udeležiti vsak član pod kaznijo $1.00.
Nadalje omenjam, da se nekateri bratje jezijo nad člani, ako si vzamejo prestopni list od društva in grejo k drugemu društvu. Po mojem mnenju je to brezpotrebno se jeziti, ker vsaki član ima prostost, kamor ga bolj veseli, tja naj gre, ker društvo je vsako dobro, dokler se ravna po svojih in Jednotinih pravilih in pošteno izplačuje svojim bolnim bratom podporo Če smo pa razdeljeni po posameznih številkah, sploh smo pa Jednotini bra tje vsi jednaki, da podpiramo jeden druzega, ker to geslo imajo tudi vse amerikanske organizacije. Torej smo tudi mi Slovenci žiher ponosni, ker imamo svojo lastno Jednoto, ki je najstarejša v Ameriki in tudi najboga tejša. Zatorej svetujem rojakom, naj pristopajo k našim društvom in Jed.
Na izrečno željo našega gospoda župnika vam tudi naznanjam, da bo v naši cerkvi za advent prostovoljna skupna spoved vseh naših katoliških moških društev v Chicagi v soboto dne 12. dec. in skupno sv. obhajilo dne 13. dec. med 8. sv. mašo. Torej se zberite vsi člani našega društva, da se udeležimo te lepe prilike, kakor je bilo to navada v naši stari domovini, da je vsak katoličan prejel sv. zakramente pred praznikom rojstva našega Izveličarja.
K sklepu tega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, nam vrli list, pa veliko novih naročnikov in predplačnikov, ker staneš ravno en dolar na leto.
Josip Steblaj, II. tajnik.
Pittsburg, Pa., 18. nov. — Cenjeni g. urednik Am.* Slov., prosim za kotiček prostora v Vašem nam priljubljenem listu.
Naznanjam vsem članom društva Matere Božje št. 33. K. S. K. Jednote, da se je pri zadnji seji sklenilo, da bo demo volili nove društvene uradnike za leto 1909 pri prihodnji seji dne 6. dec. Kateri se ne bode udeležil te seje, ga zadene kazen po društvenih pravilih; le bolniki in kateri morajo delati so prosti.
Opominjam tudi tiste člane, kateri že več mesecev dolgujejo društvu, da poravnajo koliko mogoče svoj dolg, da bodemo zamogli novoizvoljenemu odboru vse knjige in račune oddati v najlepšem redu.
Pri istej seji smo tudi sklenili, da bodemo imeli skupno sv. spoved soboto dne 19. dec. zvečer in v nedeljo dne 20. dec. ob pol 8. zjutraj se bodemo zbrali v cerkveni dvorani odkoder bodemo potem odkorakali k osmi sv. maši, med katero bodemo pristopili k mizi Gospodovi.
Zatoraj dragi sobratje! pridite ime novanega dneva k seji, da si bodemo izmed 123 članov izvolili uradnike, ka teri bodejo zares skrbeli le za korist, napredek in procvit našega najstarej šega in največjega društva v Pittsbur gu. In potem dne 20. dec. želim vide ti vse člane našega društva korakati v cerkev s društvenimi znaki na prsih, da si tam poživimo naše duše s sv. zakramenti, in s tem bodemo tudi jav no pokazali, da vlada med nami blagi mir in sloga, ter da nismo pozabili ti stega, kar nas so naši stariši in uči telji učili in nam na srce polagali, ko smo bili iše v nežnih letih v mili stari domovini!
Anton Mišica, I. tajnik, 5234 Dresden Alley
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl SL, NEW YORK.
PECI
___________________za gretje
■ in kuhanje»
Al	#
-1 Vsakdo bi moral vedeti kje mu je kupiti peč, da ^
1___J__1;_z _•_1_.____ r _11_'1 lili
4*
«K
4*
S
4*
4»
4*
St
t
I
4*
4*
St
4*
4*
4*
4$
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
*t>
4*
4*
bo zadovoljen ž njo, polegtega pa še prihranil si denar. Ako hočeš imeti dobro peč, pojdi v prodajalno M. E. SAHLER & CO., 209 Jefferson St., tam dobiš peč, ki bo res dobra.
Nickel Plaie peci za
$29.50
Peč za mehek premog za $3.98 in več.
Naše “20th Century Laur-el" peči so najboljše. Porabijo polovico kuriva menj kot katere druge vrste peči. Cena
$12 do $55
Obiščite nas, da se prepričate.
M. E. Sahler & Co.
209 Jefferson St., Joliet, 111.
Joliet, 111., 20. nov. — Slavno uredništvo! Prosim malo prostora v našem cenjenem listu.
Pred vsem naznanjam članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. Jednote, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo, opraviti božično spoved dne 2f. novembra 1908, skupno sv. obhajilo pa dne 29. novembra pri sv. maši •b 8. uri zjutraj. Zato naj se vsi člani aberejo v hallu stare cerkve ob 15. minut do osmih. Ker je dolžnost vsa-cega člana pod kaznijo, opraviti svojo versko dolžnost, zato se upa, da se bodo člani v polnem številu vdeležili skupnega sv. obhajila.
Nadalje so člani zgoraj omenjenega društva uljudno vabljeni na prihodnjo
sejo dne 6. decembra 1908, ker bode volitev odbornikov za leta 1909.
Proti koncu pisanja srčno pozdrav ljam vse člane društva sv. Jožefa, želeč jim obilo sreče in bratske ljubezni ter dober napredek v društvenem po slovanju! Tebi, dragi list, pa obilo dobrih naročnikov.
Mihael Ur$hich, tajnik.
Joliet, 111., 19. nov. —- Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. bo imelo skupno adventno spoved v soboto zvečer dne 5. dec. in skupno sv. obha jilo pri drugi sv. maši ob osmi uri * nedeljo dne 6. dec., zato se naj vsi člani koliko mogoče v večjem številu v uniformi zberejo pravočasno v dvo rani stare cerkve.
Nadalje poživljam vse člane tega društva, da se udeležijo glavne letne seje, katera se bo vršila v nedeljo 13 dec. v navadnih prostorih. Ker je na dnevnem redu več važnih reči in voli
So. Chicago, 111., 19. nov. — S tem potom naznanjam članom društva vitezi sv. Florijana št. 44. K. S. K. Jednote, da bode prihodnja seja dne 6. dec. in volitev odbora za prihodnje leto 1909. Želeti je, da se udeleži te važne seje obilo in številno članov. Kajti najbolj imenitno je, da se izvolijo uradniki, ki so zavzeti in se zanimajo za društvo, ker brez skrbnih in zvestih odbornikov ne more društvo uspevati. Vsaki član, ki se ne vdeleži te seje bode kaznovan 25c, brez važnega vzroka.
Opominjam tudi, da bi člani svoj prispevek redno in popolnoma poravnali do konca tega leta, ker zaradi ve-l:ke bolniške podpore in njih izplačevanja podpore je društvena blagajna slabo uspevala.
Kakor tudi v oznanje tistim članom, kateri so odpotovali se potnimi listi in se izplačujejo se sedanjim mesecem, ki zgubijo popolnoma veljavo do ene ali druge podpore, toraj da pošljejo o pravem času svoj prispevek za pono vitev njih potnega lista, kakor jim tajnik oznani.
K sklepu mojega dopisa in opomina konečno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. A. S., glasilu naše Slawe Jednote, dobro napredovanje se naročniki v prihodnjem letu.
Matija Černetič, tajnik.
Milijone akrov državne zemlje zastonj
Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj. Kupiti za-moreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki opisuje vso to zemljo, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in druge stvari, in vsebuje načrt in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600.00. Knjig izšlo 1000, polovica prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle.
Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej.
WM. BRUNSHMID, 2* 708 So. 10 St., Minneapolis, Minn.
Oompagnije ^ Generale ^ Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30.000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovick, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, I1L °4ul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
W.WVVAW.VWVY/AV/A'.'.V/AV.VAV.V.WV.VT'AVWl
Chisholm, Minn., 22. nov. — Naznanjam vsem udom društva sv. Srca Jezus. št. 54 v Chisholmu in v celi o-kolici, da se udeležite vsi prve seje ker se bo volilo novi odbor za leto 1909, ker to je glavna seja in glavna stvar za vsacega uda, da mora biti pričujoč, če ni posebnega vzroka, da
Pregovori.
Ako bi ljudje ne mrli, konji se ne drli, bili bi že davno syet podrli.
Ako bi sirot ne bilo, žarko solnče ne bi svetilo.
Ako Bog hoče, boš iz plevel stoterni sad žel.
Ako dobro plavaš, pomni burjo.
Ako družina ne bode besna, gostom ne bode hiša tesna.
Ako dva psa jedno kost glojeta, to se skoljeta.
Ako ga ne morem dojti, moreva se vsaj srečati.
Ako hiša pogori, dolg na vrat leti, Ako hočeš imeti lepo ženo, stavi dobro va njo, 'stavi lepo na njo.
Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti.
Ako ima priklenen pes tudi odveč kosti, vendar jih drugemu ne pripusti. Ako je gol, ostane vendar sokol.
Ako je kratek dan, dolgo je leto.
Ako je večji praznik, huje okrog rohni sovražnik.
Ako je v žitnici, še ni v izbici.
Ako koza laže, rog ne laže.
Ako kupuješ, česar ne potrebuješ, bo deš prodajal, česar trebuješ.
Ako levska koža ni dovolj, še lisičjo najdi.
Rojaki, pozor!
— Koloturanje za stavo (Skating-Rink-Race) bode v Golobičevi dvorani prihodnji torek, dne 1. decembra zve čer po osmih in sicer med gospodič nama Mamie Rogina in Mamie Šuklje.
Kje je najbolj varno naložen denar
Hranilnih ulog 22 milijonov
Rezervne«
zaklada je: K) kron.
11BL_________	___
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuj» hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega Se mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Nai “Tk,/č i“.)“*"1' FRANK SAKSER
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
GOSPOD PETER.
Spisal Praervva-Petmayer. — J. Š.
“Kakšen grb imaš vendar, gospod Dziengielevvski? — Cikorija?”
“Ozorija, na uslugo vaši milosti, pre častiti gospod kanonik.”
“Aha! No, prosim, kdo bi si bil mislil. Pa bi pil ti, gospod Dziengielevvski z grbom Ozorija, vodko?” “Kakor je volja častitega gospoda kanonika. Zakaj ne?”
“Kaj bi pa danes raje pil? Janežev-ca ali kumnovca?”
“A, no, da povem po pravici, tedaj se mi zdi kumnovec, z ozirom na to, da je jutri torek, primernejši.”
“O! V kako visokoletečem slogu pa to govoriš! Človek bi mislil, da si z rahjkim Slovvackim zložil “Kralja Duha”. Toda v kakšni zvezi je to, gospod Dziengielevvski, organist?”
“To se pravi, kaj naj bi bilo — z dovoljenjem prečastitega gospoda kanonika — v zvezi s čim?”
“Kumnovec s torkom?”
“Aa, no, da 'p°vem P° pravici, res morda ni v nobeni zvezi.”
“Zakaj si pa torej to rekel?”
“E, če pa prečastiti gospod kanonik človeka vedno tako prijema za besedo ...”
“Ho! ho! gospod Dziengielevvski, kloniški organist! Pomniš, kako sem vas učil korakati tu na dvorišču župnišča, ko se je pripravljalo na vihar? In s karabinom mahati? Četudi, kar je res, sam nikoli nisem znal korakati, ker sem služil pri konjenici in sem imel sabljo, ne karabin. Pomniš, gospod Dziengielevvski, kakšen izvrsten častnik sem bil pri petem ulanskem polku, za kneza Konstantina? Kakšnega konja sem imel, kostanjevca? No! Kaj pomniš, gospod Dziengie-gielevvski?”
“Kako morem pomniti, prečastiti gospod kanonik, ko je pa takrat moja mati še kot devica plesala na semnjih v Sabančiškah?”
“A, saj res, gospod Dziengielevvski, ti si nekaj mlajši od mene. Koliko pomladi pa šteješ?”
“V matriki stoji, da sem se rodil leta dvaintridesetega, od očeta Gašperja Matevža in Kleofazije Zastenske, O-zorija Dziengielevvskih, soprogov.”
“Pa si imel takoj tako žolte brke, gospod Dziengielevvski, organist?” “U-u, odkod neki. Kako sem mogel imeti brke, ko sem se komaj rodil?”
“Saj je bil vendar Rimljan dentatus, ki je prišel na svet z zobmi, zakaj ne bi bil Dziengielevvski “brkatus”? Kaj si slabši od kakega pogana, ali kaj?” “Gotovo, da smo boljši od poganov — pa še plemstvo...”
“Vidiš. Jaz sem se pa rodil leta 1799., in sedaj imamo 1886., koliko mi torej še manjka do sto, gospod Dziengielevvski z grbom Cikorija?”
“Ozorija, da povem po pravici, na uslugo prečastitemu gospodu kanoniku.”
“Naj bo. No, koliko?”
“Ko bi bili, gospod kanonik, stari devetdeset let, tedaj bi manjkalo deset.”
“Če bi bil pa star sto, tedaj pa ne bi manjkalo nič, ni res?”
“E, ko pa vi. gospod kanonik, človeka vedno zmedete. Če se pa od desetih odšteje...”
“No, koliko, hitro?”
“Nu, to ne gre tako...”
“E, vi ste, gospod Dziengielevvski, v računanju ravno tako hitri, kakor Žid pri plesu. Ti pa pomagam. Trinajst’ jih manjka do sto. Koliko da to?” “Ravno sem hotel povedati, sam od sebe. sedeminosemdeset.”
“Trinajst, gospod Dziengielevvski, trinajst, to je nesrečna številka. Toda, kakor gotovo sem šlahčič, kakor gotovo sem Peter Zalanski, ne odjenjam Bogu od stotice niti dneva, moja častna beseda, ne odjenjam. Kaj nisem še krepak? Prošlo nedeljo, saj pomniš, ko sem zagrmel s prižnice na gospoda Boleslava Karasovvskega iz Voljke, ki je bil zadremal v klopi, tako se je prestrašil, da so mu očala padla z nosa. Oho! ne dam se še. Si se napil, gospod Dziengielevvski, vodke?”
“Kako, ko ste, gospod kanonik, samo obetali?”
“No pa vzemi steklenico iz omare. Ker je pa danes ponedeljek, jutri pa torek, dve. Ne te; ono, tako. Sedaj pa požirek najprej janežovca, potem pa kumnovca.”
“Na zdravje gospod kanonik.”
“Si pokusil?”
“Da.”
“Sedaj drugega.”
“Sem že.”
“Prigrizni sedaj potice. Je dobra?” “Hm! hm! Delikatesa!”
“No, sedaj pojdi, gospod Dziengie-levvski domov, in se pokloni lepi gospe Dziengielevvski in gospodični Anastaziji Paprikovski, njeni sestrični, jaz bom pa medtem zmolil svojo jutranjo molitev. Bog s teboj, gospod Dziengielevvski, z grbom Cikorija.” “Poljubljam ročico prečastitega gospoda kanonika. — Ozorija.”
In gospod Dziengielevvski si je obrisal z rokavom plave, že malo osivele dolge brke, poljubil kanonika pod lak-tjo in odšel.
Tedaj je starček naredil križ, prekrižal roke na prsih in začel hoditi po sobi z enakomernim, počasnim korakom, šepetaje polglasne molitve; stari lovski pes Zagraj, ki je do tedaj spal
pod kanapejem, je odprl najprej eno oko, potem drugo, vstal, se pretegnil, zazeval in stopal korak za korakom za svojim gospodom, kakor je bil navajen delati dolgo vrsto let vsak dan. Od časa do časa je starček odgnal nadležne muhe, od časa do časa je hlastnil po njih z zobmi stari Zagraj in tako sta hodila oba do zajtrka.
Med molitvijo je pogledal gospod Peter včasih na steno, kjer so visele lepo osnažene dvocevke in velika, košata jelenja rogovja, opazoval za hip hijacinte in solnčnice, bujno rastoče pod oknom, včasih je preletel z očmi cevi, postavljeni v red, in sveteče se pipe, ali se je ustavil, ne prekinivši molitve, pred omaro s knjigami, popravil to ali ono knjigo in šel počasi dalje, pes pa za njim. Tudi skozi okno je včasih pogledal, kajti na dvorišču so se obračali hlapci v rdečih suknjičih, gospod Valentin Moščik, ekonom, je kričal in zapovedoval, mladi psi so razganjali piščeta, stari, udomačeni žrjav, Martin, je plašil piščeta in dražil purmane. Vse se je gibalo in kretalo. Dekle z rumenimi in pe-strobojnimi robci na glavi so hodile mimo, pevaje pesmice polne hrepenenja in zategle, pavi so razgrinjali krasne repe in se napihovali, vlače peruti po tleh, golobje so kakor oblaki letali raz streh in se zopet vzdigovali čez nje, v velikih krogih. Na vse to je padalo jutranje solnce, zelo svetlo in žareče, slikalo zlate lise po tleh in sipalo menjavajočo svetlobo po lipah in brezah.
Gospod Peter je gledal, ne pre-stavši moliti, skozi okno, siv in tih, z dlanmi sklenjenimi pri ustih, ko je pa že zmolil zadnje besede molitve, se še ni prekrižal, ampak stal dolgo pri oknu in gledal. In potem se je najprej prekrižal čez svoja ramena, potem ga je naredil v zraku, blagoslav-ljaje iz svoje sobe kloniške loke, gozde, rib bogate vode in ljudi, ki so delali na polju, in črede, ki so se pasle po travnikih.
Tako je bilo cesto.
Izpivši kavo je gospod Peter zapahi lepo pipo na dolgi, višnjevi cevi, z dolgim, dragocenim jantarjevim ustnikom, dar ranjcega patrona, gospoda maršala, in potegnivši parkrat, se je naslonil na fotel in začel dremati, pri čemer se mu je navadno moralo kaj sanjati, kajti kar naprej je mrmral: No! No! in migal s kazalcem prave roke, kar je delal vedno, kedar je pripovedoval z zanimanjem, ali kedar se je spominjal davnih časov.
Imelo se mu je pa tudi dovolj sanjati! Res “selska, angelskočista” mlada leta v Zalanih; služba pod knezom Konstantinom, nekaj let pregnanstva, dolgo klatenje po svetu, slednjič nekaj desetletij božje službe, ki jo je trdo, po vojaško izpolnjeval, brez ozira na-se, po ukazih.. .
Nekdanji svetli častnik ulanski ni postal iz poklica duhoven; priznaval je to odkrito. “Jaz, moj dragi,” je večkrat govoril, “sem se toliko rodil za duhovnika, kakor moja dekla Vikta, ki vrže vrečo krompirja na pleča, za baletko. Bil sem čvrst, mlad, zal, ho! ho! in zraven še živahen, lahkomiseln, razposajen, pravi poljski šlahčič in povrh še kavalerist. Toda spoznal sem, dragec, v čem smo zakrivili. Kedar mi na primer ni moj sluga So-bek, dečko iz Zalan, po volji usvetil sablje ali mi obuvala ni prinesel o pravem času, precej mu je priletelo, bumf čez zobe! Moj oče, moj ded, moj praded, vsi so svoje Sobke za take in podobne stvari: bumf čez zobe! In zato mi je moj dečko pred prvo bitko utekel, zaradi tega je šestinštiridesetega leta mojega strica Stanislava njegov lastni lakaj potegnil za noge s konja in potem so ga kmetje tako razsekali, da ga ni bilo mogoče spoznati. Sel sem delat pokoro zase in za druge Za-lanske, šel sem, dragi moj, služit tem, do katerih sem se čutil krivega... Ali misliš, dragi moj, da mi je bilo lahko zavreči vse, cel svet, ki se mi je smehljal, obleči sutano, iti na deželo, kršče-vati kmetske otroke in spovedovati skrbasje ženske. Dostikrat sem si mislil, da ne vzdržim, moj dragi. Še, ko je izbruhnila vojska z Ogri, bi bil sko-ro sutano obesil na kol in mahnil čez Karpate. Toda rekel sem si: Stopil si Bogu v službo, služi! A služba božja je trda stvar, in on se ne šali. Kedar je dober, je dober, ali ko se razsrdi, vsi v kot; celo nadangelj Mihael, ki je vendar velik vojevnik in je samemu vragu kožo premlatil, samo na skrivnem s sabljo pobrenkuje, a pred gospodom Bogom jo tako tiho nosi v roki, kakor bi po cesarskih sobanah hodil. In kaj šele ubogi človek, četudi je kanonik? Ho! ho! Toda pozneje bi pa že ne bil za zaklade celega sveta slekel svoje sutane in zapustil svoje župnije. Kar sem izpočetka vzel nase kot pokoro in zadostovanje, da bi jaz, visoki gospod in kavalerij-ski častnik šel med prosto ljudstvo, mu daroval svoje življenje, svoje' dni in moči, to sem pozneje vzljubil... In potem se mi je vzbudila ljubezen za božje stvari in začel sem te duše pripravljati za Boga. In mislil sem si zopet: ako jaz tu eno dušo iz Klonic usposobim za Boga, pa bo On, pravični in milosrčni sodnik, Zalanskim vsaj po eno leto pokore v vicah odpustil. Potem sem iz ljubezni do Boga vzljubil celo človeštvo in jel sem to ljube-
zen cepiti v duše iz Klonic. In povej mi, kaj more biti lepšega, kakor nabirati duše za Boga, za domovino, za človeštvo? A te kloniške duše so sicer glinaste in kamenite, toda v njih je tudi rodovitna črna zemlja; one niso zle, dobre so. Toda one so jako počasne in treba jih je, moj dragi, jako ljubiti, mnogo jim spregledati in človekoljubno ravnati ž njimi. Ako bi bil jaz svojega Sobka manj bil po zobeh in več do njega govoril, bi mi ne bil pred prvo bitko povedal: Kaj me vraga to briga, in utekel pred nosom. In glej, moj dragi, smelo lahko pravim, da sem tudi izpolnjeval, čemur sem se posvetil; bil sem, smelo lahko pravim, dober duhovnik, dober dušni pastir. A če bi mi bil to kdo proro-koval pred šestdesetimi leti, ko sem krotil za gospico Jadvigo Karonicko sivo turško kobilo, in jo potem — odpusti mi, Gospod — ravno na tej kobili ukradel za svojega prijatelja Hila-rija Roščevskega, da me bodo v su-tani položili v krsto, ko sem vendar mislil iti v generalskih znakih v dolino Jožafat... Ho! ho! Človek strelja, gospod Bog pa krogljo nosi... Ho! ho! Ali ni tam gospod Dziengielevvski?
Brez gospoda Dziengielevvskega ni mogel starček prestati nekaj ur. Gospod Dziengielevvski, potomec male žmudške ali litevske žlahte, se je priselil še s svojim pokojnim očetom Gašperjem Dziengielevvskim, z grbom Ozorija, iz Litve in našel vsprejem na kloniškem dvoru. Od kraja je pomagal dvornemu pisarju pri računih. Ker pa ni imel posebne glave za številke, pač pa je še precej igral na flavto, se je posvetil orgljarskemu poklicu. U-mel je taka čuvstva izvabljati mehovom, da so med veliko mašo gospodični Kristini Kolasikievvičevi čuti odpovedali in je slednjič postala gospa organistova, a se hkrati tudi dvignila iz meščanskega stanu do plemiške časti.
Z gospodom Dziengielevvskim je di-sputiral gospod Peter o vsem: začenši od ovsa in politike, pa do avtonomije in vrtoglavice. Dražil ga je in cikal na njegovo nizko plemiško čast, da mu je spreminjal Ozorijo v cikorijo, kar se je najmanj trideset let vedno z enakim uspehom ponavljalo.
Gospod Dziengielevvski je nosil ob delavnikih črno ruto okoli vratu, dolgo suknjo tobakove barve, pikast telovnik in pisane hlače, v nedeljo in o praznikih, na godovni dan papeža in gospoda kanonika pa temnomodro ruto za vratom, novo suknjo tobakove barve, suknjeri telovnik in nove, pisane hlače. Imel je gospod Dziengielevvski čepico s strešico, rdeče žepne rutice s krogi bronaste barve, roženo tobačnico, palico s posrebreno krogljo in pečat iz medi.
Gospod Peter ga je zelo ljubil.
Okoli župnije je bilo kakor v Noetovi barki. Razun navadnih, domačih živali je imel gospod Peter majhen zverinjak, v katerem so srne, zajci in redke prekomorske gosi živele v neprimerljivi slogi. Nadziranje nad to menežarijo in nad vrtom je bilo poverjeno različnim starim ženskam in beračem, kakor tudi kruljevcem in sirotam, kakoršne se je moglo najti okrog. Gospod Peter je zbiral reveže, jih vabil k sebi, vzrejal in vzgajal. Ker gospod Peter ni mnogo potreboval, kajti poglavitni njegovi izdatki so šli za lepo obuvalo in lepe talarje, za kar je imel vedno slabost, in je imel poleg župnije tudi od lastnega kapitala znatne dohodke, je živil in oblačil cele legije ubogih. “Moj sosed,” tako je pravil, “gospod Wajdzik, ni pustil slikarjem hoditi po odrih, ko se je cerkev prezidavala, ker bi lahko kdo udaril v okno, a šipe so drage; groš do groša zbira, psu pa ne da za zabelo, samo da bi po njegovi smrti kmetje pokrili cerkev s plehovino in postavili nov zvonik. Toda jaz pravim, da bolje delam. Kajti gospod Bog se ne briga toliko za pločevino na cerkvi, kakor za to, kakšne duše v cerkvi molijo, ravno tako mu ni mar, ali binglja zvon nad lipo ali pod njo, ampak to mu je vse eno, samo da bi mu človeška srca dvigal. Tudi pri meni bi se dalo to in ono popraviti, a meni so sirotina usta višja od luknje v cerkveni strehi.”
Imel je gospod Peter dolg, senčnat vrt, v katerem je mnogo dreves, ki so danes že dorastla, z lastno roko vsadil, kajti preteklo je že pol stoletja, odkar je bival v kloniški župniji. Na sadje se je izvrstno razumel, gojil ga za darila gospodu cerkvenemu patro-nu in sosedom; cvetlic pa je imel kar čez mero. Kedar se je okoli njih kre-tal, se je vedno ž njimi razgovarjal. Te je hvalil, one je grajal, z drugimi je sočuvstvoval. Treba ga je bilo le poslušati.
“U-u, kako si pa to vzrasel, narci-sek, dokler se nisi zlomil, vidiš. Čakaj, da te podprem. Tako. Zdaj se bo lažje raslo. Le dobro se drži, tako. A ta solnčnica, 'ti deklina, ti, kako se ti je razkošatila! Človek bi mislil, da je bogvekaj! Kak prekomorski tulipan ali ananas. Kaj se pa ti tu spenjaš, slak? Glej no, na plot bo lezel. Kakor da ne bi imel svojega kotička. O ti! Še pošteni grahek mi bo zapeljal. Samo poskusi! In ti pomladni zvončki, kako so ljubki. Kakor deklice. Le nikar se mi ne rinite sem, astre. Ho, ho! Vas že poznam. Kakor da ne bi bil pri ulancih. Ho, ho!”
Časih se je gospod Peter, kadar se je po obedu, dobro naspal, pod vplivom davnih spominov nalezel viteškega duha in ker je bil po toliko letih že nekoliko otročji, je bil žrtev zopet gospod Dziengielevvski. Ko se je pripravljalo k nevihti pred rusko-avstrij-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, III
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata I Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
Pozor, Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcie,
P. O. Box 69
Cleveland, Ohio.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 C. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
POZOR, ROJAKIl urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, IH
Rojaki! Pijte
“Elk Brand” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio k State Sta.
N. W. Phone 809. Joliet, IiHaeis.
Pozor Ro jki!
Kupite si farme ▼ North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenim«.
IVI. B. Schuster
Young Building
5 “Ells: Brand”
najboljšega piva sodčkih in
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
vsa v notar prodaja šif-pošiljadenar
vsa v notar prodaja šif-pošiljadenar
FRANK MEDOSH
9478 Ewlng Ave., vogal 95th ttllce, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilniči»*
Izdeluje ska dela, proaaj karte ter pošilja v staro domovin' no in zanesljive,,-.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
ZNAK NEVARNOSTI
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, žaba sanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
409ki*h r&rgmvh
Daie zdra v okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, oisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
<tsc!a>-rgfu»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
R ibiteJTrinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlo
g in neredov prebavnih organov Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave
CHICAGO, ILL
(Nadaljevanje s 6. strani.)
sko vojsko, tedaj je gospod Peter zavihal krila svoje sutane in s staro ulan sko sabljo v roki uril na dvoru prostovoljce, med katerimi je bil tudi gospod Dziengielewski, tedaj še pomočnik dvorskega pisarja in neoženjen. Starček je postal zdajpazdaj radoveden, ali ni gospod Dziengielewski pozabil ekserciranja.
“Vzemite oni dolgi čibuk, ne tega, onega,” je govoril navadno, “a meni, prosim, dajte krajšega. Tako. Pozor! Stopaj! Levo krcu! Desno kren! Naprej! Stoj!”
Ves poten, spehan, iztegnjen kot struna, se je ustavil pred kanonikom in ta ga je premeril z očmi od pete do glave, ga sunil nalahko s čibukom pod brado in mu potegnil pisani telovnik do hlač.
Te vojaške vaje, čeprav so se dosti redkoma vršile, so močno jezile gospodarico gospoda kanonika, gospico Katarino Capikovno, češ, da se ne strinjajo niti s častjo duhovskega stanu in da lahko škodujejo tudi zdravju prečastitega.
Vendar je molčala dosti dolgo.
Ali nekoč je nesreča hotela, da se je gospodu Petru, ki je slovel nekdaj kot borilec in je imel že enajst dvobojev za sabo, a ga je samo gospod Boguslav Homialski enkrat malo okoli desnega ušesa oprasnil, zaradi česar je imel obraz “presekan” od ušesa do druge polovice vratu, da se je tedaj gospodu Petru zahotelo poskusiti, ali mu še “roka zadene”.
“Gospod Dziengielevvski, vzemi oni drugi, krajši čibuk,” je rekel dviguje se iz fotelja in jemaje cev iz čibuka, iz katerega je ravno kadil.
“Čemu, ako smem vprašati?”
“Boš že videl. Pariraj četrti mah-ljej!”
“Kako pravi častiti gospod kanonik?”
“Gospod, zavaruj si trebuh z leve strani!”
j Organist je bil ves zmešan.
“Vsi dobri duhovi hvalijo Gospoda, da po pravici povem! Čemu pa?”
“Nikar še ne vprašuj, samo poslušaj. Opri se na levo nogo. Bolj, tako. Nagni se. Trebuh noter. Uu, kako neokreten trebuh imaš. Ko sem bil jaz tvoje starosti, sem imel takega kot go-spica Klotildica Tyminska, kateri si pred kratkim poslal suhih hrušek v Strižovice k sedemdesetemu godova-nju. Glavo kvišku! Desna prosta! Izpad! EtiCii, dval Prša ven! Roko tako! Potem tako! Razumel? Jaz tako, ti .tako! Ena, dve! Garde vous!”
“Po ukazu, častiti gospod kanonik!” “Zdaj pazi! En garde!”
Organist je vzdihnil in četrti mah-ljej je padel tako dobro, da ni zadel samo v trebuh gospoda Dziengielew-skega, ampak tudi v dve posodi s fuksijami, ki sta zleteli z velikim hruščem na tla.
“Gorje slabotnim bitjem, če med meče
borilcev krepkih vrže jih osoda,” je zadeklamiral gospod Peter, stoječ nad črepinjami, toda med tem je že priletela v sobo gospica Katarina Ca-pikovna, rdeča kot paradajzar, silna kot bomba.
“Prečastiti,” je zakričala.
“No, kaj pa?” je vprašal gospod Pe ter nekoliko zmedeno in se trudil kazati popolnoma hladnokrvnega.
“Sramota in žaljenje božje. Če bi kdo to videl! Gospod kanonik hodi kakor šema s čibukom tu okrog. In gospod organist bi tudi lahko imel pamet. Oče daje tak zgled otrokom! In še šlahčič povrhu. Če se to še enkrat zgodi, ne dam kave, pri Bogu, da je ne dam!”
“O jej! Zenska grožnja, dež za žabe!” se je osmelil zamrmrati gospod Peter.
“Ženska ali ne ženska! Prečastiti je zame tudi otrok,” se je obregnila Katarina. “Ali izvolite bel telovniček in jankico? Le glejte!” In razjarjena je planila kot vihar iz sobe.
Gospod Peter je je bil vendar zadovoljen.
“Ženska je ženska, kot furija,” je mrmral. “Toda bodi kakor hoče, a roka nikakor ni še slaba. Če bi do kaj takega prišlo, ho, ho!”
Gospod Peter se je v poletnih popoldnevih rad podal za župniški vrt, kjer se je vsedel na klopico pod staro tiso in gledal v svet. Odtod je videl zlata žitna polja, polna modrih plavic in rdečih makov, rožnobarvna in bela deteljišča, zelene travnike posejane z množico raznobojnih cvetk, ki so se izpreminjale v solnčnem blesku. Videl je temni gozd, kakor bi bil pod tresočim, prozornim zagrinjalom zla-to-smaragdove svetlobe in nekje daleč v megli modro nadahle gore; in v bližini je videl veliko jezero, tiho, v vetru lahko valujočo vodno planjavo, ki je bila na bregovih obrasla z močvirskimi rožami in s šelestečim bičjem, da se je svetila mestoma kakor sre brna ploča, mestoma sivo ali sivo-vijo-ličasto. Po jezeru so plavale divje race, v črnih vrstah, nad njimi so prežale čaplje s širokimi perotmi in roji kričečih vivkov, in jezero se je razprostiralo daleč naokrog, globoko v deželo, tiho, sanjavo, lahko valujoče v vetru.
Vse to je bilo potopljeno kakor v morje svetlobe in je ležalo, neskončno pokojno, razprostrto skoro brezmejno. Zdelo se je, kakor bi bilo zatopljeno v veter in šum travnikov in vode, polno nežne melanholije, tresočega hrepenenja, neke čudovite poljske zamišljenosti in neznanega, nedoumnega o poja...
Gospod Peter je gledal in gledal.
Začetkoma je še razločeval žitno polje od travnikov in gozd od vode. Toda polagoma se mu je jel ves ta veliki, raznovrstni svet zlivati, združevati se, dokler se ni združil v skupno, modrikasto bliščobo. Žitna polja, cvetlice, trave in tihi valčki jezera in čaplje s širokimi belimi krili in trope kričečih vivkov in prozorni oblaki in jasnomo-dro nebo, vse to mu je napolnilo oči in mu delalo veliko, jasno in neizmerno sladko svetlobo. Gospodu Petru se je zdelo, kot bi nič več ne videl resničnega sveta, ampak dušo sveta, kot bi bilo vse bolj megla in par, ki je sprejel zemeljsko barvo, kakor pa zemlja.
In potem so se jele te prikazni, ki jih je zrl bolj s svojo dušo, kakor z očmi, izgubljevati in prehajati v slike, porajajoče se iz spomina na nekdanje čase. Potem so vstajale v duši gospoda Petra velikanske morske planjave z belimi jadernicami, in širne puščave; v njej so jele šumeti cedre z Libanona in palme arabskih oaz, začele so se v njej dvigati molčeče piramide in vulkani s krvavordečimi ognjenimi snopi na vrheh; pojavljala so se v njej sto
biti to! Misliš, da to tako šumi kot mlin gospoda Kuba Mihajlovega iz Zardaviče, kot tisoč takih mlinov? Ho, ho! Kot vsi valovi Atlantskega oceana in vse vihre Sahare obenem skupaj. Le poslušaj...”
“Poslušam, gospod kanonik.” “Slišiš?”
“Slišim, kako veter po vrtu Šumija.” “A tega šumenja sveta, tega velikanskega stroja, ne slišiš?”
“Ne, z dovoljenjem vaše milosti prečastitega gospoda kanonika.” Gospod Peter je pomolčal za treno-tek, a potem je začel iznova:
“Odpri, gospod organist, okno na severni strani. Naj pride kolikor mogoče vonjave iz polja noter. Bodi tam kakor hoče... morda bodo tam, ako milostljivi Bog hoče, krasna svetloba, angelski zbori, rajske dišave in vsa čuda, toda kloniških polj vendar ne bo tam; ne bo tam tega vonja iz mojega župniškega vrta... Večnost je dolga, toda tudi petdeset let ne preskoči vsak pes... Te mlade brste daš podpreti in da boste hruške na zimo dobro s slamo ovili... Ho, ho! Take ga vonja ne bode... Gospod Dzien
barvna vzhodna mesta in ono mrtvo ' gielevvski, bil sem v obljubljeni deželi,
zimsko mesto, ki so ga izkopali iz zemlje in trume ljudi in čudovite živali; tvoril se je v nji neki prijeten kaos, ker ga je potemnjevala dolga preteklost, obvladovala jo je pozab-nost in zamislila se je. In mnogokrat je zbudil starčka iz njegove zamišljenosti stoprav od gospodinje namenoma poslani deček, Ignacij Znajda, sedemletna sirota, ki ga je pocukal za sutano.
“Prečastiti!”
“No... kaj pa?”
“Prečastiti, ali ste spali?”
“E, samo zadremal sem nekoliko.” “Gospa so ukazali, da naj grem, in prosi, ako bi hoteli prečastiti priti.” “Dobro, dobro, precej pojdeva.” “Prečastiti!”
“Kaj pa?”
“Ali hodi gospod Jezus po nebesih ravnotako, kakor prečastiti po zemlji?’ “Ravno tako.”
“Ali je bos?”
“Gotovo! Čemu bi pa nosil črevlje, ko je vendar tam toplo.”
“In ali je kaj velik?”
“Ho, ho! Kakor svet!”
“In kedar strela zleti, mu gre skozi prste na nogah?”
“O, gotovo, gotovo!”	||, .
“Ali je dober?”
“Ho, ho! Kakor med!”
“In ali je med dober?”
“Ali ga še nisi pokusil?”
“In gospod Bog?”
“In gospod Bog je tudi dober.”
“Še boljši?”
“Ne... ravno tako, ravno tako.” “In kako velik je gospod Bog?” “Tako, kakor gospod Jezus.” “Prečastiti!”
“Kaj pa?”
“Gospa so veleli iti in prosi, če bi hoteli prečastiti priti.”
“Dobro, dobro, pojdiva!”
“No, le pojdite. Dajte mi roko. Le počasi, zakaj stari ste.
In Ignacij je prijel gospoda Petra za roko in šla sta skupaj po stezici, razgovarjajoč se med potoma na dol go in resno.
Gospod vikar namreč, ki je imel mnogo opravka, in sicer težkega o-pravka s službo božjo in z ljudmi, in je neprenehoma, noč in dan teologič-na dela študiral, mu je bil majhna opora, tako da gospod Peter ni imel mnogo časa misliti na smrt, tem manj, ker je vedno zagotavljal, da od sto let niti dneva ne odpusti gospodu Bogu.
Toda nekega jesenskega večera, ko je že solnce zahajalo in le še zadnje vijoličaste pege puščalo na temnem nebu, se je gospod Peter, ki je že dolgo tiho sedel na verandi, kakor bi spal, nagloma obrnil k nasproti sedečemu organistu in rekel z resnejšim glasom kakor navadno:
“Gospod Dziengielevvski, zdi se mi, da bo treba iti.”
“In kam, ako smem vprašati?” “Dalje kot v župnijsko pisarno. Tjakaj...”
Tn pokazal je k pokopališkemu zidu, ki se je belil od daleč.
Dziengielevvski se je razžalostil: "Česa vse ne poveste! Da resnico govorim, to se niti ne spodobi, pfe! Lahko bi še nesrečno uro...”
“No, videl boš, gospod Dziengielevvski, da mi je treba oditi. Čas je tu in jaz moram teh trinajst let gospodu Bogu odstopiti.”
“O, o! Prosil bi, da bi prečastiti takih zoprnosti ne govoril!”
“E, čas je tu. Baš danes zjutraj sem se izpovedal, kakor nalašč. In sveto obhajilo sem prejel. Priprav ljen sem. Lahko bi poslali tudi še po gospoda vikarja, toda prositi ga lepo odpuščanja, ker bo gotovo sedel nad ‘Sumo teologično’ ali nad “Na sledovanjem KrištusovinT. Take narediti za kanonike, ne pa mene, staro šaro,
Od polja čez vrt je prihajal hladen in uvel jesenski vonj in slišati je bilo tihi, enoglasni širni vetra.
“Gospod Dziengielevvski,” se je o-glasil starček.
“Čujern, vaša milost, prečastiti go spod kanonik.”
“Poslušaj, toda ne mene, ampak svet. Ali slišiš ta šum? Zdi se mi, da slišim vrtenje celega velikega stroja, katerega mojster in večni strojevodja je Bog sam. Na oseh se vrte planeti in solnca, vse gre svojo pot in šumi. A on, izumitelj in večni strojevodja, posluša in se raduje. Pomisli le, gospod organist kloniški, Matej Timotej Dziengielevvski, z grbom cikorija, kakšen ogromen, čudovit šum mora
v Arabiji, v italijanskih pomarančnih vrtih, a takega vonja, kakor je bil prej pri meni v Zalanih in potem tu v Klo-nicah, ni bilo nikjer. Gospod Dziengielevvski!”
“Na uslugo gospoda kanonika.”
“Ali že mesec vzhaja?”
“Da.”
“Ali je svetel? Težko mi je pogledati v ono stran.”
“Svetel.”
“No, hvala Bogu! Ne hotel bi umreti ob slabem vremenu.”
‘Uu! Kaj pa vendar, gospod kanonik?”
“Tiho, gospod Dziengielevvski, tiho! Mesec sveti moji duši, šla bo po jasni poti. Dobro je, čeprav gre iz hodnika. To je ravno tako, kakor iz polja, V našem rodu je malokdo umrl na postelji. Na polju so preminili. Dobro, da so našli svoj konec, kajti kdo ve, kaj bi bilo ž njimi, tako kot z drugimi Plemstvo brez duševne plemenitosti služi človeku, kakor čoln mački.. . Gospod Dziengielevvski!”
"Poslušam, gospod kanonik.” “Oblečeš me v novo sutano, v ono s svilnato podlogo, prepašaš me s svilnim pasom, vanjo vtakneš zlato iglo z Korabom, obuješ me v nove svetle črevlje, okoli vrata deneš kanoniško verižico, moja vojna odlikovanja položiš na prša. Prstan na roki pa pusti, naj gre z menoj... Posuješ me s cvetlicami, posebno mnogo materine dušice, kajti ona zelo diši, ob glavi pa narcise. In mojo sabljo, gospod Dziengielevvski, zlomiti, ker sem zadnji našega rodu... Kaj pa je vendar, ti tuliš, gospod Dziengielevvski?” “U-u-u, gospod kanonik, srce mi parate. ..”
“Ali veš kaj, gospod Dziengielevvski, škoda je sabljo zlomiti, pa mi jo rajši položi med gube sutane, tako da ne bo gospod vikar videl. V roke križ, kakor bi bil samo duhovnik, toda ob strani sabljo... Čutiš li, kako duhti iz mojega vrta. Gospod organist?” “Čutim... vaša milost, gospod ka-no—no—nik...”
“Testament je (v pisalni mizi. Vse je v redu. Da boš, gospod Dziengielevvski, vedno prilival cvetlicam v lončkih in skrbel za vrt. Ničesar prodajati ali ven metati. Za vse bo dovolj. Za reveže, za ženice, za sirote in nad-ložne, za zverinjak, za Martina in Za-graja. Vse naj ostane, kakor je bilo, dokler ne izmrje, ali odraste in gre v svet. V meni je bilo srce za celi svet. Mala srnica brez matere je ravno tako usmiljenja vredna, kakor mali otrok. Bog je vse ustvaril, vse ljubi in ve za vse. Gospod Dziengielevvski !”
"Kaj ukazujete, prečastiti gospod ka nonik?”
‘Moja plavca pošlji gospodu Strze-mieskemu v Topolico. Bog obvari jih prodati! On jih bode milostljivo redil, ker je jezdil na njih zadnji Zalanski. Moj ded se je nekoč malo opil in gospodični Bronislavi Strzemieski srebrno posodo iz roke izstrelil, a potem jej je padel k nogam in ona je postala moja stara mati. Odtod sva si sorodna. Plavca torej v Topolico, sivca pa gospodu vikarju za spomin, kajti on ju rad jezdi in samo teh dveh se ni bal. — “Strela” pa naj vzame poročnik Kotvic, kajti to je vojaški konj. Morebiti bosta oba še drugi trompeti kedaj sledila, kakor sedaj, Ho, ho!... Pipo, s podobo Marije Antonijete in bronasti tintnik z Napoleonom daj tudi gospodu vikarju. Moja imovina naj bo fond za neko vzgajališče, a tebi, gospod Dziengielevvski, sem zapisal v testamentu dva vola, deset tisoč rubljev in še to in ono. Tu pa imaš iz tople roke tobačnico z rubinom, da se boš kedaj spominjal starega župnika.”
“Uu, u-u, u-u, prečastiti gospod kanonik!”
“Ne poklekaj pred mano, ne polju-buj mi nog, fej, sramota, vsi smo enaki! In ker imam več, zato ti dajem. Tako mora biti in konec vsega. In nikar tako ne tuli, ker boš ljudi zbudil. Trudijo se cel dan, potrebujejo spanja. Jaz sem se tudi vsaj pol življenja trudil, treba je iti spat... In vendar je tako čudno... Ve se, da je tteba umreti, a je vendar tako čudovito.. . Morebiti človek že jutri umrje, a radi tega ne pade niti list z lipe, niti ne uvene travnata bilka... In vendar je vse izšlo iz enega Boga, z Bogom obstaja... Ničnost in ničnost je človek in samo ničnost! Eno leto, dve se me bodo spominjali, a potem pozabijo.. . Da bi me le tam usmiljeni Bog ne pozabil... Za (Nadaljevanje na 8. strani.) ....
POZOR, ROJAKI
Naznanjam, da sem otvoril EDINO SLOVENSKO SAMOSTOJNO IZDELOVALNICO
nagrobnih spomenikov
Izdelujem krasne spomenike kakor tudi okvirje za nagrobne cvetlice.
Prevzamem tudi vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. Priporočam se za obila naročila-Delo jamčim.
Izvrstno delo--nizke cene.
SIMON ŠETINA
slovenski kamnosek 1011 N. Chicago St J0L1ET
Anton Nemanich 6t Son
1002 N. Chicago Street. 205-207 Ohio Street. JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogreTmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu aii po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje iooo N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje m tržit najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
iota N. Broadway..JOLIET, ILl
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills
čistijo jetra zdravijo nered in *** basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
Amerikanski Slovenec samo $1
NA LETO.
Kot nova izgleda obleka ko smo jo mi očistili in pogladili, neglede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St.	JOLIET, ILL.
Chi. Tel. 489. .	N. W. Tel. 488.
VSAKDO
OA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa v to stroE. «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi ščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Podpisani naznanjam rojakom, u s ’—pil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodaja..! izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO. ILL.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY! izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.
	Ro jazi, o priliki obiMit»	
	Slovenski dom	
	kjer se toči vedne sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.	Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
		John Povsha, lastnik
	123 Pine Street,	HIBBING, MINN
V.W.V.,1,1V.V.V1V,,AV.V.,.,.VVAS%V,V.V.,.,.V.,.,.,.V.V,,.V.V.,AWAV.,.,.,.,.V.V,,.V.,.V.V,
■c
Največja in najstkrejša hranilnica na Kranjskem.	:*
\ Kranjska hranilnica v Ljubljani. \
KNAFLOVE ULICE ST 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po- 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ......37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam A...... 2,048,214	K
Menice ............ 676,000	K
Vrednostni papirji..30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ......... 2,925,746 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je z?, take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
I
!
?
f
I
YVWWftWA^AVAV.,.VAVMVMV/A,.V.V.V.V.V.VAV/.VAV.,MV.V.V.V,%V.,M%SW|f
Trije glavni časi.
Učitelj je razložil učencem tri gla-golove čase. Pri ponovitvi reče:
“No, Tomažek, povej mi še jeden-krat, koliko imamo glavnih časov?” Tomažek: “Imamo tri glavne čase.” Učitelj: “Imenuj jih!”
Tomažek: “Dobro jutro, dober dan in dober večer!”
Slovenski smeh.
Nekdaj je bilo slovenskim otrokom prepovedano, da bi Se v šoli razgo-varjali slovenski.
Učenec vstane ter zatoži svojega tovariša, da se ta slovenski smeje.
Vojak in papiga.
Vojak gre mimo okna, iz katerega mu zavpije papiga: “Dobro jutro!” Prestrašeni vojak naglo vojaško pozdravi in reče: “Ne zamerite, milostni gospod, mislil sem, da ste ptič!”
Olajševalni razlog.
Stotnik (slugi, ki briše z žepnim rob cem gospodovo kupico): “Gnus, kako Bioreš z žepnim robcem brisati kupico?”
Sluga:	“Prosim ponižno, gospod
stotnik, saj jo brišem s svojim robcem!”
M	Ne zgodi se nikdar.
Korporal: “Če pride vojak s puško in z vojaško torbo k predniku v sobo, da bi mu kaj naznanil, in mu ta ponudi kupico vina kaj naj stori v tem slučaju vojak?"
Novinec: “Tega pa ne vem, gospod korporal, ker kaj takega se ne zgodi nikdar,” .... -	.
,! -------------------------- '
Ni obetal.
Korporal novincu: “Odkod prihajaš tako pozno in še brez puške? Ali nisi slišal, da sem vam ysem .sinoči naročil, da morate biti že vsi ob petih pripravljeni na ‘marš’?”
Novinec: “Res, gospod korporal, rekli ste to, rekli, a jaz vam nisem obetal za gotovo!”
Kje se je učil plavanja.
Major novincu: “Ali znaš plavati?” Novinec: “Znam, gospod major!” Major: “Kje si se učil?”
Novinec: “V vodi, gospod major!”
Vedel si je pomagati.
Nekdo je pričakoval prijatelja doma do devete ure zvečer, toda ker ga ni kilo, odšel je ter zapisal s kredo na vrata: “Do devete ure sem te čakal, ker te pa ni bilo, odšel sem v gostilno k opici. Pridi za menoj! Ako ne bodeš videl tega citati, potrkaj na stranska vrata, in dekla ti prinese svetil-*ico.”
Župan, a ne prijatelj.
V neki vasi vpraša potnik ob cesti stoječega moža: “Dragi prijatelj, prosim vas, povejte mi, kam drži ta cesta?”
“Jaz nisem dragi prijatelj” odgovori le-ta, “jaz sem župan!”
Zakaj ni plašljiv.
Vrban: “Kako vam je všeč moj konj, ki sem ga kupil v petek na sejmu?” Tomaž: “Inače je lepa žival, le nekoliko plašljiv in boječ se mi zdi.” Vrban: “To pa že ni res. Moj konj »i boječ, ne plašljiv. Saj vendar sedaj že tretjo noč sam spi v hlevu, pa ne boji se nikogar.”
Francija na strani trozveze?
Sofija, 9. nov. — Tu se govori, da se dela za sporazum med Avstrijo, Nemčijo, Bolgarijo, Turčijo in Francosko, da bi nastopile na konferenci složno. Ta prizadevanja so naperjena proti Angliji, ki pa skuša mladoturke popolnoma zase pridobiti. Ako se v tem oziru ne doseže sporazum, je usoda konference zapečatena.
Iz nemške državne zbornice.
Berolin, 11. nov. — Državna zbor-■ ica je bila prenapolnjena, ko se je danes spet začela razprava o “inter-viewu” s cesarjem Viljemom, ki je bil «bjavljen v londonskem “Daily Telegraph” dne 28. oktobra. Govorniki raznoterih strank so najstrože obsojali Viljema II. zsebno vmešavnje v zunanje zadeve nemškega naroda. Ministri so le jalovo zagovarjali Viljema, kateri več škodi n'ego koristi Nemčiji s svojim jezikom, kakor se je glasila skoraj enoglasna obsodba.
Grlo.
Za čištenje grla v vsakem slučaju nereda, snaženje nosa in čedenje raznih kožnih odrgnin, je Severov Anti-sepsol nenadomestujoče zdravilo. Rabi se lahko od zvunaj in znotraj. Cena 25 centov. Dobite ga v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Božično darilo, ki ga bodo dragi v stari domovini najbolj veseli, je, ako jim naročite “A. S.” za prihodnje leto. Samo $2.00.
(Nadaljevanje s 7. strani.)
drugo mi ni! Kako mi je še živo v spominu, kako sem prvi dan svojega prihoda hodil po gabrovem drevoredu svojega vrta... Ravno tako vejnati gabri so bili tedaj in ravno tako so. šumeli kot sedaj. Petdeset let, pol stoletja... Ne morem verjeti, da bo pšenica ravno tako kvišku zrastla, a vendar bo... Toliko let. Koliko sem jih tu.krstil, koliko sem jih pokopal... O, kako jasno!”
Skozi listje trte, ki je hodnik na gosto obraščala, se je ukradla tu pa tam mesečna svetloba, tiha, srebrna, obvisela na listih in zrla doli. Sum vetra je premikal listje, kakor bi zapiral in odpiral trepalnice. Gospod Peter je pogledal včasih kvišku, potem mu je padla glava na prsi, in gospod Dzien-gielewski, kateremu so debele solze tekle v brke, je slišal, kako je starček šepetal:
“Konec je, treba je iti! Danes je večer, jutri jutro, a jaz moram.. . Kako mesec name gleda... Kakor da bi mi napovedoval nebeško svetlobo. Pa kdo ve. Nikoli se nisem ničesar bal, kolikrat sem gledal smrti v oči, in vendar mi je tesno. Bog bodi milostljiv meni grešnemu... Mea culpa, mea culpa, mea maxima culpa. Toda tudi kri je na moji duši...”
Spustil je glavo še nižje na prsi in molčal za trenutek, toda naglo jo je dvignil in izpregovoril z močnim glasom:
“Gospod Dziengielewski, ko odpojejo requiescat in pace, ukažeš iz vseh župniških možnarjev ustreliti... Spominjam se, v brezovem gozdu mi leti nasproti dragonski častnik... En sam mahljaji... Toda bilo je za dobro stvar, gospod Dziengielewski... Popravi stenj pred podobo Žalostne Matere božje.. .Tako.....” Potem je go-
spod Peter zatisnil trepalnice in zaspal toda organistu se je zdelo, da pada glava starčku vedno nižje il* da. diha vedno slabeje. Trajalo je nekaj časa, dokler ni postal gospod Dziengielew* ski nemiren in se hotel že dvigniti, da bi poklical gospico Capikovno, ko je udarila ura dvakrat na pol desetih in se je med duri, ki so vodile iz Vêle na verando, pokazal mali Ignacij Znajda v srajčici in v platnenih hlačicah. Šel je k naslonjaču gospoda Petra, ga potegnil lahko za sutano in rekel:
“Prečastiti! Pojdite! Gospa pravi, da pojdite in prosi, da bi šli spat. Pojte, dajte mi roko! Le počasi, kajti stari ste, prečastiti!”
Toda ker se gospod Peter ni ganil, niti ni odgovoril, je Ignacij dvignil svoje velike oči k gospodu Dziengie-lewskemu in vprašal:
“Gospod organist! Kaj je prečastiti umrl?”
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Avstrijski junaki, berilo in podobe, 75c Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada, 50c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, lOc.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c. Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Darovana, lOc.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, lOc.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Ciganova osveta, 20c.
Čas je zlato, 35c.
Črni bratje, 20c.
Elizabeta, lSc.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa Šmida. 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 25c.
Gozdarjev sin, lOc.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm.
Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
Izgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c. Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 60c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koiiščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Kneipp, doni či zdravnik, 60c.
Krvna osveta, 15c.
Krištofa Šmida 100 pripovedk za mladino, 40c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2Cc.
Krištof Kolumb, 25c.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo ka-
ko doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za
zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Moje ječe, izvrstna povest, 30c.
Mati božja na blejskem jezeru, 10c.
60 malih povesti za mladino, 15c. Marija hči polkova, 10c.
Mrtvi gostač, 20c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Mali vseznalec, 30c.,
Marija hči polkova, 15c.
Mirko poštenjak, 20c.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20c Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaši, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Narodne pesmi, Janko Žirovnik, 40c. Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem in uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnjih dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava,
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. veri,
j jC.
Praški judek, lSc.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff,
20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel* grad, 25c.	__ . .._
Potovanje v Liliput, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje in čudovite dogodbe, 60c.
Rodbinska sreča, roman, 40c. Repoštev, 20c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Sanje v podobah, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Stezosledec, 25c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stanley v Afriki, 20c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim, ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Ujetnik pomorskega roparja, 20c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
V	gorskem zakotju, 15c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25č.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 90c.
Kdor želi ob večerih imeti dosti poštenega berila naj si naroči Juriči-čeve spise, spise Krištofa Šmida in druge knjige, ki mu bodo krajšale dolg čas. Vse poštene knjige niso le v zabavo, pač pa so tudi v poduk narodu. Knjige se pošljejo poštnine proste. Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po tc ali 2c.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4AAAAAAJ^AAAAAAAAAá>
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Clovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande; in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. K*-tolog na zahte.anje zastonj.
W/AVAW.V.W.*AWAVW;
Stassen k
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS,
JATÏVI
NOTAR
,&
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. W.VVVV.WVW.,AWWWAW
J. J. KUKAR,
536 Belvedere St., Phone 1441.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
Ivseh parobrodnih družb.
C* n v,-. «	, j  •  • , v.
Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.

JOÜCT, ILL.
HITO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. aft.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
, Chicago telet. 2794
telet.N 62 7..
V najem.
V najem oddam krasno kmetijo, lepo hišo, gospodarska poslopja, 52—55 akrov najboljega polja na svetu. Cena za leto 1909—$225, ali polovico, dam jaz semena, 1-3 sam preskrbi semena a mora to sejati, kar bodem jaz povedal. Ako dokaže, da je izveden in dober kmetovalec in nima denarja, kupim jaz vse kar rabi, to je, živino, stroje i. t. d. Kmetija ako dober kmet se pozneje odda za 5 let, zraven se takoj še čisti 20'—30 akrov.
Jaz imam sedanje 6 prosilcev Ame-rikancev, a ne sprejmem nobenega ako dobim veščega Slovenca. Po mojem proračunu kmetija nese čistega $1600 do $2000 letno, Nobeden kakor iz-vežban kmet ne dobi v najem, kateri pa mora dokazati.
It	F. GRAM, Naylor, Mo.
Fiii-p Hibler
Northwestern Phone 1422.
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
V.,.,.VA,.,.V.W.VAY.VAY.Y.V.VVV,AVM
POZOR POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
J	913 N. Scott Street, Joliet, 111.
i Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.S
3
■“ Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in J« hladilna nego katerakoli druga. L okusite ga rojaki in rojakinje in ■a prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista drui-m* ba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-"• poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
jj	SVOJ I--' K SVOJIM!
v.*.v.v.%*.■■■.V.'.*.v.v.v. v.V.V.'.v.
Dobro delo se jainč . Delo je urno, ker sta dva brvca ve-du o pr rok.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, II.
Velika zaloga spomenikov
«
H
m
©
Ph
S
©
©
PS
O
1—1
íz¡
SC
PS
1—4
¡2;
Nase prodruznice so: v Chicag« Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Napervilh 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 494
sgastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih tolike hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
MOWS N. 1, MEDICAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesliivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov:
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34tli St.,	NEW YORK.
trnoma
Amer. Slovenec stane $1 na leto.