Gospodarske stvarl. Steklina Mnogokrat ee sliži, da je stekel pcs človaka ali živinče ugriznil; naj torej nSlov. Goppodar" svojim bralcem v tej zadevi potreben poduk poda. Pacja Bteklina, na kteri psi, mačke, volkovi in lesice zbolijo, je neka posebna emi-tna bolezen, ktere natoro Se ne poznamo popolnoma. Le-ta bolezen napravi v truplu bolene živine neki Btrnp, ki Be po vgrizn, pri kterem sliue v rano pridejo in se b krvjo zmešajo, drugim živinam in tudi Sloveku vcepi. Ali tudi sline, ki kožo brez raae zadenejo, strup vcepijo, ni gotovo. Iz vcepljenega strupa se izcimi steklina deveti dan, vfcasi dcveto nedeljo, in včasi še pozneje. Poglavitni vzroki, iz kterih strašna bolezen izvira, so sledeči: Hudi in dolgi mraz, huda vro5ina, nagla prememba vročine io mraza. Torej steCejo psi, ki naTadno pri Troči peči ležijo in nagloma na mraz pridejo. Drugi Tzrok je zaTŽitje obilnega in smrdljiTega ali splob spridenega mesa; pomanjkanje zdrave Tode, ktero žejnega psa do mlake sili, da se je napije. Dostikrat pride steklina, kedar se psu brani po plemenu iti, ali kedar se pes moti in draži. Menda še drugi Tzroki, kterih pa doslej ae ne Temo, steklino zbuditi zamorejo. Znamenja stekline so: Pes je menje prijazen, kakor naTadno, je klaTern in se po samoti potika, noče jeati ne piti. Usesa in rep pobeaa, nič Teč ne laja, ampak le tuli ali renči, STojega gospodarja ne pozna, ali ga saj ne uboga, je len in zdražljiT, krog sebe grize, kedar ga količkaj dražia ; le temne kraje išče, pa ne spi, in ako ga na syetlo siliš, renči in se ti ustavlja. NjegoTe oči so kalne in krmežljiTe ter zatisnjene, kedar leži. Na Tsako reč, ktera je pred njim, se togotno zažene. Kedar gre, stiska rep med noge, in Tčasi se po yseb udih tresti zacne, kakor da bi ga krč napadal. ImenoTana znamenja najdeš pri psu v pryi dobi stekline, za ktero nastopi TČasi t 12 ali 24 urah, TČasi črez neke dni druga doba, in ta jepraTa steklina. V drugi dobi so imenoTana znamenja Teliko strašnejaa. Iz Tedno odprtega gobca se cedijo obilne sline in TišnjeTkasti jezik iz gobca visi. Oči so rudeče in goreče, dlaka se sčetini, s zobmi škriplje; brez zavestja leta, TČasi naravnost, TČasi križem in se ne da nstaviti. ZdiaTi psi se ga ogibajo, in tndi ne lajajo nanj. Vse se ga boji, iu kar Tidi ali doseči zamore, popada in grize. Včagi na tla pade in se Tes polomljen in bslabljen zopet Tzdigrie. Slednjič se stresne, pade in pogine. Le-ta doba trpi 3 ali 4 dni, in lehko si mislimo, koliko škode Btekel pes v tem času napraTiti zamore. Steklina pri člo vekn (Todobojazen = Wasserscheu) je strašna bolezen. ČloTek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga stekla žiTad Tgrizne. Z steklino umrje sleherno leto Teč ljudi, ki pred smrtjo grozne bolečine trpijo. Zato je potreba posebno n.a psa paziti, in kedar se kake imenoyanih znamenj pri njera zapazijo, ga je treba prikleniti ali t kaki varen kraj zapreti, da ne more nobenega poškodoTati, če steče. Nobenemu ne STetujem, da bi steklega psa ozdraTljati poskušal. Zakaj ozdraTljanje je zastonj in se ne izide po sreči; Trh tega je pa ozdraTljanje močno neTarno in lehko zdrarniku straano smrt nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Pri drugih domačih žiTalih so poglaTitua znamenja, da se jih steklina prijema: žiTal postane klaTerna, plaba ali divja, malo žre ali cel6 nič, navadno jo žeja, yode pa požirati ne more; daje ad sebe čudno hripay glaa, iz kterega 8e togota in razkačenost naznanja; jezno in bot- ražno se Tede zoper ljudi in reči, jih skusa po STOjem oškodoTati — Tgrizniti, apraskati itd. Lesice in TolkoTi, kedar stečejo, ee Teč ne boje ljudi, se približujejo čloTeakim stanoTalisčem, če tudi jih lakota k temu ne žene, Tjedajo ljudi in žiTino. (Konec prihodnjič.) Dobri travniki dosti knne. Malo pomaga imeti zadosti traTnikoT, ako se pa t nemar puščajo in se gospodar ž njimi nič ne peča. Taki traTniki so dostikrat bolj podobni slabim pašnikom, na kterih ne raste drugega nego dračje in osat, ne pa tiaTa, ktera bi imela živini dobro in redilno hrano podajati. Gospodar, kteri ima svoj traynik na kraji, ki se traTniku ne prilega, se zelo moti, ako misli, da traTa na takem traTniku nikakor ne more Tspešno rasti. Ako bi Tspeh traTnika le na njegoTi legi bil, bi marsikteri k-aji krme stradali in cele dežele bi se mogle o pomanjkanju dobrih traTnikoT pritožiti. — Kaj moramo toraj storiti, daslabe traynike t dobre predelamo? Tuje marsiktero sredstTO, hočemo pa le vode omeniti. Marsikdo mi utegne ugoyarjati: ,,Vode je na mojem travniku še preTeč, boljše bi bilo, da bi je ne bilo toliko", Tu ni drugega pomočka kakor po drenaži, t. j. po odTodnih ceTih Todo odpeljati, stroaek za cevi in delo se ti t malo letih izplača. 0 tem je ,,Gospodar" leta 1872 na strani 177 in 185 Tse potrebno razložil in tudi naznanil, da se najboljše ceTi dobiTajo pri gvWallnerju t Lanah, Post Liboch, na nemškem Štajerskem. Dobiyajo se tudi t grajaini Brunsee, ki pa niso tako ČTrste. Dreniranje 1 orala stane kakih 40 gld. — Ali kaj bodemo tam, kder Tode ni, in nam torej ni mogoce bodi si zarad lege traynika, bodi si zarad pomanjkanja yode v bližnjaTi, traTnika popraTiti? Tam je treba Tsa druga sredstTa porabiti, s kterimi dosežemo Tsaj to, da dračja in osata Teč ne bode, ampak pokrije zemljo lepa in dobra redilna traTa. Taka sredstTa so: poliTanje traTnika z gnojnico, gnojenje z mešanico ali kompostom, gnojenje z umetnim gnojem, kakor z gTauom, pepelom, soljo, gipsom itd.; ostro poTlačenje spomladi, nayažanje apna in laporja, in slednjič naTažanje peska in prsti. Zadnje sredstvo je posebno tspeano naTlažnih in globokih traTnikih, na kterih mahoTJe premine in zemljišče noTO odejo dobi. Pri poliTanju traynika z guojnico moramo na to gledati, da imamo gnojnico t pokritih j a m a h, y kterih je pred porabo zavrela, in da jo na traTnike samo o Tlažnem Tremenu ali o snegu napeljujemo. To je na Tse strani najboljši in najzdatniai pomoček za popraTljanje travnikoT. Pepel in gvano, zlasti ako se jeseni po traTniku raztrosita, imata posebno moč na bujnost traTe; ostro poTlačenje spomladi bode pa naJTeč tam koristilo, kder smo jeseni kompost natrosili. Ta sredetva so skušena in lepi nasledki so se po skušnjah tako-le pokazali: Jedna ral negnojenega traraika je dala Vlt centa sena, jedna ral gnojena s kompT»stom 16 centov; jedna ral negnojena ali povlečena 15 centov, jedna ral pognojena s kompostom in vrb tega se povlečena je dala 32 centov. Po tem se morejo tudi naši gospodarji ravnati in naj si ono sredstvo izber6, ktero jim je najbolj priležno. (Po nGosp. listu Zagr.") Prizanesimo orehovim drevesom! M. V novejaem času so začeli orehove dreveaa zel6 posekavati in na žage za deske in furnire prodajati. Marsiktero košato drevo pade pod sekiro, na to pa le rualokdo misli, da bi namesto posekanega mlado drevo posadil. Ako se bode z orebi tako naprej gospodarilo, bode v kratkih letih lep, košat oreb na dalječ in široko bela vrana. In vendar je zdravo orehovo drevo živ kapital, ki vaako leto najmanj 5 gld. obresti vrže, tedaj representira kapital od najmanj 100 gld., za posekano bruno pa potegnea k večjemu kakih 25—30 gld. Iz tega je gotova zguba jasna. Toraj ne podirajmo po nepotrebnem in lahkomiselno orehovih dreves, ali vsaj skrbimo, da se na primernih mestib mlada orehova drevesa zasajajo. — Sicer orehov ne gre tako zasajati kakor jablane in gruške, elive in čreanje, kajti kjer oreb stoji, tam le malokaj drugega raste, ker oreb vse drugo okoli sebe več manj zaduai. Ob travnikib toraj, njivah in vrtih pameten kmetovalec orehov ne bode sadil. Ali koliko je prikladnib prostorov, kder zarad prodnatne zemlje drugo sadje ne raste ali le po velikem trudu in po neprimernih stroških. Tukaj je oreh na svojem mestu. Robovi in kraji, po kterih sad drugega drevja lahko v zgubo gie, 80 za nasajanje orehov prikladni kraji. Marsikteri občinski spašnik, ki je dostikiat s pičlo travo obraščen, včasih pa cel6 s pustim grmovjem in trnjem prek in prek preprežen, bi se lahko 8 kosatimi orebi ponasadil, in če bi tudi le malo sada dajali, bi vendar vrednost lesa od leta do leta rastla. Toraj na take kraje gre orehe zasajati, kder je dmgi piidelek iz zemlje le pičel in kder drugi krajevni vzroki diugib sadunosnib drevea ne pripuščajo. Razun tega pa je oreh tudi jedno tistih dreves, ki se iz semena prav labko izrediti dajo in so tudi pozneje 8 pičlim oskrbovanjem zadovoljni. Oreb podaja kmetovalcu priliko, tudi take kraje, ki so sicer za sadjerejo neprikladni, si v korist in dobiček obrniti. Toraj uaj kmetovalec orehov, ako mu uiso na poti in drugim sadežem na kvar, po nepotrebnem ne podira, in naj oreha pri letosnjem pomladanskem zasajanju dreves ne pozabi. Še enkrat, prizane- simo orehovim drevesom in zasajajmo jih na pripravnih krajih!