MHMM URADNE OBJAVE OBCm ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 3. NOVEMBRA 1978 ŠT. 24 Občina Koper VSEBINA: — ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Koper — ODLOK o pogojih za opravljanje morskega ribolova Samoupravna komunalna interesna skupnost Postojna — PRAVILNIK o načinu zbiranja, odvažanja in odlaganja komu- Občina Sežana nalnih odpadkov na območju občine Postojna — ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za — PRAVILNIK za dobavo in odjem vode iz vodovoda Postojna leto 1978 OBČtNA KOPER Napodalgi 107. in 108. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni tist SFRJ, št. 22-74) ter 52., 197. in 205. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list 5RS, št. 23-76) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji zbora združenega dela na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1978 sprejela ODLOK 0 USTANOVITVI IN ORGANIZACIJI ENOT IN ŠTABOV CI-VILNE ZAŠČITE V OBČINI KOPER Specializirane enote civilne zaščite v občini so: — enote za prvo medicinsko pomoč, — enote za gašenje požarov, — enote za tehnično reševanje, — enote za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito, — enote za prvo veterinarsko pomoč, — enote za socialno delo, — enote za vzdrževanje reda, — enote za identifikacijo mrtvih, — enote za zvezo, — enote za reševanje na morju. I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovijo enote in štabi civilne zaščite ter določi njihova organizacija za območje občine Koper. II. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ENOT CIVILNE ZAŠČITE 2. člen Za izvajanje ukrepov civilne zaščite, organizacijo samozaščite, zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih razmerah, se ustanovijo enote civilne zaščite. 3. člen Enote civilne zaščite v občini so: — specializirane enote civilne zaščite, — splošne enote civilne zaščite. 4. člen Vrste, velikost in število enot civilne zaščite se določijo v načrtih o organizaciji civilne zaščite na podlagi ocene ogroženosti občine, krajevne skupnosti oziroma temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Izvršni svet na predlog občinskega štaba za civilno zaščito določi krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, ki morajo ustanoviti in organizirati enote civilne zaščite. 5. člen Enote civilne zaščite lahko ustanovijo tudi tiste temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki po odločitvi izvršnega sveta občinske skupščine za to niso obvezne. 6. člen Specializirane enote so namenjene za izvajanje posameznih zahtev-"ejših vrst ukrepov civilne zaščite. 7. člen Občinske specializirane enote ustanovi izvršni svet skupščine občine v skladu z občinskim načrtom, na predlog občinskega štaba za civilno zaščito. Izvršni svet tudi določi njihovo minimalno sestavo ter temeljne in druge organizacije združenega dela in samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo ustanoviti specializirane enote ali dele enot za skupne potrebe. Specializirane enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih, naseljih in ulicah ustanovijo sveti krajevnih skupnosti. V temeljnih in drugih organizacijiah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo enote civilne zaščite delavski sveti oziroma drugi organi upravljanja v skladu z njihovimi načrti in občinskim načrtom civilne zaščite. 8. člen Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo za opravljanje men j zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin. Ustanovijo se v manjših naseljih, ulicah, večjih stanovanjskih in drugih zgradbah, za več zgradb skupaj ter skupne za stanovalce in male organizacije (trgovine, delavnice, poslovne prostore in podobno). Ustanovijo jih štabi za civilno zaščito krajevnih skupnosti, v skladu z načrtom civilne zaščite krajevne skupnosti. Splošne enote civilne zaščite se ustanovijo tudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijiah in skupnostih, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot. Ustanovijo jih njihovi delavski sveti oziroma drugi ustrezni organi upravljanja. ^ ^ Enote civilne zaščite detujejo predvsem na območju, za katera so ustanovljene, lahko pa se uporabijo tudi za izvajanje naiog zaščite in reševanja izven organizacij in skupnosti, ki so jih ustanovile, če tako dotoči pristojni štab za civitno zaščito. 10. člen Vse enote civilne zaščite izvršujejo natoge v tesni medsebojni povezanosti. Za koordinacijo deta skrbijo pristojni štabi za civitno zaščito. 11. člen Organi, ki ustanovijo enote civilne zaščite po tem odloku, skrbijo za kadrovsko izpopotnjevanje enote in njihovo strokovno usposabtjanje 370 URADNE OBJAVE 3 novembra 1978 — 6t 24 (e# v odgovorni za zagotovitev finančnih sredstev za njihovo materia! ad popoht jenost. !H. USTANOVITEV IN ORGANIZACIJA ŠTABOV ZA CIVILNO ZAŠČITO 12. člen Za organizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za samozaščito, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo štabi za civilno zaščito. 13. člen štabi za civilno zaščito v občini so: — občinski štab za civilno zaščito, — štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih. — štabi za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v ostalih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 14. člen štabi za civilno zaščito imajo poveljnika civilne zaščite, načelnika štaba in ustrezno število pomočnikov načelnika. Povetjnik, načelnik in pomočniki imajo lahko namestnike, katerih število se določi po potrebi. Štabi delajo v plenumu. Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah pa v operativni sestavi, ki ustreza naravi posledic oziroma naravi zaščitnih in reševalnih akcij. Operativni sestav štaba se ob izrednih razmerah lahko dopolni s člani iz organov ter družbenopolitičnih in drugih organizacij. 15. člen Naloge štabov za civilno zaščito so, da ocenjujejo ogroženost, izdelajo načrt civilne zaščite, usmerjajo organiziranje in izvajanje ukrepov civitne zaščite, organizirajo in vodijo akcije, skrbijo za usposabljanje in pripravljenost enot in prebivalstva ter da izvajajo druge naloge, določene z zakonskimi predpisi. 16. člen Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ občinske skupščine za organiziranje, pripravljanje in vodenje civilne zaščite v vojni, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter drugih izrednih razmerah Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. 3a svoje delo je odgovoren svetu občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, v strokovnem pogledu pa tudi republiškemu štabu za civilno zaščito. 4 17. člen Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo: — poveljnik civilne zaščite, — namestnik poveljnika, — načelnik štaba, — pomočnik načelnika za operativne in organizacijske zadeve, — pomočnik načelnika za sodelovanje s centrom za obveščanje in alarmiranje, — pomočnik načelnika za pouk enot in prebivalstva, — pomočnik načelnika za materialno in tehnično oskrbovanje enot. — pomočnik načelnika za zaklonišča, — pomočnik načelnika za komunalne dejavnosti in asanacijo, — pomočnik načelnika za evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivalstva. / — pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje rušeVm, — pomočnik načelnika za protipožarno varnost, — pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč, — pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično zaščito, — pomočnik načelnika za prvo veterinarsko pomoč, — pomočnik načelnika za zaščito rastlinskih kultur in proizvodov, — pomočnik načelnika za vzdrževanje reda, — pomočnik načelnika za reševanje na morju. 18. člen Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed delovnih ljudi in občanov, ki lahko glede na svojo strokovnost in sposobnost uspešno opravljajo dolžnosti in naloge v štabu. 19. člen Strokovne in administrativne posle za občinski štab opravlja upravni organ za ljudsko obrambo pri občinski skupščini. 20. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni in strokovni organ krajevne skupnosti za organizacijo, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanja ljudi in materialnih dobrin. Usklajuje, ob reševalnih akcijah pa tudi vodi delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti in sodeluje s štabi sosednjih krajevnih skupnosti. Štab za civilno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Za svoje delo je odgovoren odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter svetu krajevne skupnosti, v strokovnem pogledu pa občinskemu štabu za civilno zaščito. 21. člen Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti sestavljajo: — poveljnik civilne zaščite, — načelnik štaba, — pomočnik načelnika za operativne io učne zadeve. — pomočnik načelnika za zaklonišča, zatemnitev in maskiranje. — pomočnik načelnika za evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivalstva, — pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč in asanacijo, — pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin, — pomočnik načelnika za protipožarno varnost, — pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito, — pomočnik načelnika za vzdrževanje reda. 22. člen Sestav štaba iz prejšnjega člena ustreza velikim krajevnim skupnostim. Manjše krajevne skupnosti pa imajo lahko manj številen štab, v katerem so posamezniki zadolženi za več področij. Pomočniki načelnika ali njihovi namestniki so lahko hkrati poveljniki specializiranih enot pri krajevni skupnosti. Podeželske krajevne skupnosti lahko vključijo v štab tudi pomočnika načelnika za veterinarsko pomoč oziroma za zaščito rastlin in rastlinskih proizvodov. 23. člen Strokovne in administrativne posle štaba za civilno zaščito v krajevni skupnosti opravlja obstoječa strokovna služba v krajevni skupnosti. 24. člen Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti je operativni in strokovni organ za organizacijo, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanja'ljudi in materialnih dobrin. Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti imenuje njen delavski svet ali drugi ustrezen organ upravljanja. Za svoje delo je štab odgovoren organu, ki ga je imenoval in odboru za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito organizacije oziroma skupnosti. V državnih organih imenuje štab za civilno zaščito predstojnik organa, kateremu je štab tudi odgovoren za svoje delo. ; \ 25. člen Štab za civilno zaščito temeljne oziroma druge oranizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sestavljajo: — poveljnik civilne zaščite, — načelnik štaba, — pomočnik načelnika za operativne in učne zadeve. — pomočnik načelnika za zatemnitev, zaklonišča in maskiranje, — pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč, — pomočnik načelnika za protipožarno varnost, — pomočnik načelnika za reševanje in odstranjevanje ruševin, — pomočnik načelnika za radiološko, biološko in kemično (RBK) zaščito, — pomočnik načelnika za vzdrževanje reda. 26. člen Sestav štaba iz prejšnjega člena ustreza velikim organizacijam združenega dela in skupnostim. V manjših pa se lahko ustanovijo manjšte- 3 novotnt?f31978 — St. 24 URADNE OBJAVE 371 ,jlni štab) s Hani. kt imajo po več zadolžitev. Temei jne in druge organici združenega deta. k. se ukvarjajo z živinorejo aii z rastiinsko proi-podnjo. vkijučijo v štab tudi pomočnika načetnika za veterinarsko pomoč oziroma za zaščito rastiin in rastiinskih proizvodov. 27. č!en $tabi za civitno zaščito se tahko ustanovijo tudi v nasetjih, uticah, stanovanjskih in drugih stavbah. V nasetjih, uticah, stanovanjskih in drugih stavbah, temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo te sptošno enoto civitne zaščite, opravtja natoge štaba povetjnik te enote. !V. KONČNE DOLOČBE 28. čten Z dnem, ko začne vet jati ta odtok, preneha vetjati odtok o ustanovitvi in organizaciji enot in stuzb civitne zaščite za območje občine Koper (Uradne objave, št. 28-70). 29. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 8-2-78 Koper, 26. oktobra 1978 Podpredsednik r ' LEOFUS1LL1, !. r. Na podtagi 13., t8., 20. in 27. čtena zakona o morskem ribištvu (Uradni tist SRS, št. 25-76), 22. in 42. čtena pravitnika o pogojih in na-jinu opravtjanja gospodarskega in športnega ribotova (Uradni tist SRS, št. 20-77) in sogtasja Morske biotoške postaje Portorož z dne 4. in !!. januarja !978 je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. oktobra 1978 sprejeta ODLOK 0 POGOJIH ZA OPRAVLJANJE MORSKEGA RIBOLOVA 1. čten S tem odtokom se predpi suje jo pogoji za oprav) jan je morskega ribotova za utov jastogov in rarogov, višina pristojbin za opravtjanje športnega ribotova, področja na katerih ni dovotjen ribotov z dotočenimi ri-hotovnimi sredstvi ter področja, na katerih je dovotjeno, kakor tudi sredstva, s katerimi se tahko nabirajo škotjke. 2. čten Lov jastogov, rarogov je zaradi varstva pred nesmotrnim izkoriščanjem in uničevanjem prepovedan na območju občine Koper od 1 septembra do t. junija. 3. čten Osebe, katere opravtjajo ribotov so dotžne ujetega jastoga ati raroga v času iz 2. čtena vrniti nepoškodovanega v morje. 4. čten Škotjke je dovotjeno nabirati na cetotnem območju občine Koper razen v tuki ter območjih, kjer se v morje stekajo kanatizacijske in industrijske odptake. . ^ Prepovedano je nabiranje škotjk in potžev v pasu ene morske mitje M dobo treh tet: - datute, prstace (UTHOPHAGA L1THOPHAGA) ìtKurje (PINNA NOB1L1S) - pokrovače in ostate škotjke iz skupine pokrovač (PECTE sp., CHCAMYS sp.) ** potžna astrea (ASTREA RUGOSA) - mušute (ARCA NOAE) 6. čten Pri nabiranju škotjk je prepovedana uporaba sredstev, s katennn se uničujejo prirodna obtika obate (pnevmatsko ktadivo, kompresor, ^čna pištota). 7. eten Nabiranje škotjk je dovotjeno samo s potaptjanjem "a da rabo maske brez kisika, odnosno komprimiranega zra a z upt ktadiva do 2 kg težine, ktešč, noža in pincet. 8. čten faradi varstva pridnevnih vrst rib in drugih morskih živati ztasti pre Prekomernim odtovom in uničevanjem je prepovedan ribotov z vsemi ribotovnimi sredstvi na območju, ki zajema 300m pas obatnega morja od opuščenega mandrača *MOLETO* do bivše opekarne *RU&A*. Izjemoma je dovotjen ribotov z mrežami stajačieami in ciptarieami v mesecih oktober, november in december. 9. čten Prepovedano je toviti: — brancina (DICENTRARCHUS LABRAX) od 1. decembra do 321. marca, — ztatobrova — orado (CHYSOPHR1S AURATA) v času od L oktobra do 31. decembra ter — tignje — katamare (LOL1GO OULGAR1S) in sipe (SEPIA FILLIOUXI LAFONT) v času od 1. februarja do 30. aprita in sicer s podvodno puško, ostjo s svetitjko in stoječimi mrežami na zabod (TREMAGL1E). 10. čten Pri ribotovu s stoječimi mrežami je prepovedana uporaba vseh sredstev za ptašenje (ropot motorja, vtačenje vrvi po dnu, metanje kamenja, totčenje z vesti in drugo). 11. čten Za opravtjanje športnega ribotova se dotočajo nastednje pristojbine za en dan ribarjenja: < 1. Za opravtjanje športnega ribotova s podvodno puško brez eksplozivnega potnjenja: dinarjev a) zatujedržavtjane 150 b) za državtjane SFRJ, ki niso čtani pomorskega športnega društva 80 c) za državtjane SFRJ, ki so čtani pomorskega športnega društva 40 2. Za opravtjanje športnega ribotova s parangati do 200 trnkov in sve-titko do 400 W za tov z ostmi: dinarjev a) za tuje državtjane 150 b) za državtjane SFRJ, ki niso čtani pomorskega športnega društva 50 3. Za opravtjanje športnega ribotova z vrvicami (tunjami) panatami in ribiškimi paticami za tov iz čotna: dinarjev a) za tuje državtjane 30 b) za državtjane SFRJ, ki niso čtani pomorskega športnega društva 10 Osebe, navedene pod 3.a), ki si nabavijo tetno ati pottetno dovotje nje ptačajo pristojbino v višini 600 dinarjev oz. 300dinarjev, osebe navedene pod 3.b) pa 200 dinarjev oz. 100 dinarjev. 12. čten Pristojbine za opravtjanje športnega ribotova, navedene vil. čtenu tega odtoka se ptačajo ob izdaji dovotjenja. 13. čten Osebam, ki se bavijo s športnim ribotovom je prepovedano utoviti v enem dnevu več kot 5 kg rib. V skupno težo 5 kg se ne šteje utov morske divjadi in trofejnih rib. 14. čten Dovotjenje za opravtjanje športnega ribotova, izdano za območje občine Izota in Piran vetja tudi za območje občine Koper. 15. čten Dovotjenje za športni ribotov izda upravni organ, pristojen za ribištvo skupščine občine Koper, tahko pa s pogodbo prepusti izdajanje do-votjenj za športni ribotov drugim organizacijam ati društvom, katerim odstopi det dohodka od pristojbin. Dovotjenja za opravtjanje športnega ribotova se vpišejo v poseben register dovotjenj, ki ga vodi organ ati organizacija, ki dovotjenja izdaja. 16. čten Sredstva iz pristojbin za opravtjanje športnega ribotova so dohodek občine. 17. čten Za kršitve dotočb tega odtoka se uporabtjajo kazenska dotočita zakona o morskem ribištvu (Uradni tist SRS, št. 25-76). 372 URADNE OBJAVE 3. novembra 1978 — Št. 24 18. čten Z dnem uve!javitve tega odtoka preneha veljati od!ok o morskem ri-botovu (Uradne objave, št. 5-68). 19. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 323-3,78 Koper, 26. oktobra 1978 Podpredsednik LEO FUSILLI, !. r. OBČtNA SEŽAMA Na podtagi 23. etena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni tist SRS, št. 39-74) in 155. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7-78) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta dne 13. oktobra 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. oktobra 1978, na podtagi sta-tišča družbenopolitičnega zbora sprejetega na seji dne 12. oktobra Ì978 sprejeta ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE SE ŽANA ZA LETO 1978 1. čten 1. čten odtoka o proračunu občine Sežana za teto 1978 (Uradne objave, št. 4-78) se spremeni in se gtasi: Predvideni prihodki proračuna občine Sežana bodo v tetu 1978 znašati: od tega razporejeni dohodki nerazporejeni odhodki — tekoča proračunska rezerva 2. čten 3. čten se črta. 3. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabtja pa se od 1. januarja 1978. Št.: 400-12,77-4 Sežana, 18. oktobra 1978 Predsednik občinske skupščine BORIS BERNETIČ, t.r. PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA !N RAZPOREDA DOHODKOV OBČINE SEŽANA ZA LETO 1978 PRtHODKI L Davek iz osebnih dohodkov 10,400.000 2 Prometni davek, davek na premoženje in na doho- dek od premoženja 17,647.000 3. Takse 5,820.000 5. Dohodek po posebnih predpisih 963.582 6. Dohodek upravnih organov in drugi dohodki 1,649.000 7. Dohodek od drugih družbenih skupnosti 5,969.800 to. Prenesena sredstva 946.418 SKUPAJ PRIHODKI 43,395.800 RAZPORED PRtHODKOV 01 Dejavnost organizacij družbenopotitičnih skupnosti 25,860.900 02 Narodna obramba 2,760.000 03 Dejavnost družbenopotitičnih organizacij in društev 2,117.000 04 Negospodarske investicije 4,118.000 08 Sociatno skrbstvo 3,403.000 09 Zdravstveno varstvo 20.000 10 Komunatna dejavnost 3,740.000 13 Odstoptjeni dohodki 750.000 16 Intervencije v gospodarstvu 136.900 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz pretek- tih tet 60.000 18 Krediti, vezana in iztočena sredstva 430.000 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 43,395.800 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST POSTOJNA Na podtagi druge alinee 4. čtena zakona o komunatnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-76), zakona o ravnanju z odpadki (Uradni tist SRS, Št. 8-78), pravitnika o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni tist SFRJ, št. 28-70), odtoka o komunatni ureditvi in o zunanjem videzu mesta in nasetij v občini Postojna (Uradne objave, št. 13-76) in 9. čtena samoupravnega sporazuma samoupravne komunaine interesne skupnosti Postojna ter zaradi zagotovitve nemotenega detovanja in razvoja organiziranega zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov predpisuje samoupravna komunatna interesna skupnost Postojna PRAVILNIK O NAČINU ZBIRANJA, ODVAŽANJA IN ODLAGANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA Ta pravilnik vsebuje nastednja poglavja: A) SPLOŠNO B) UPORABNIK STORITVE ZBIRANJA, ODVOZA IN DEPONIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV C) OBVEZNOSTI KOMUNALNEGA PODJETJA D) OBVEZNOSTI UPORABNIKA STORITVE ZBIRANJA, ODVOZA IN DEPONIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV E) OBRAČUNAVANJE ODVOZA ODPADKOV F) CENA ODVOZA ODPADKOV G) PLAČEVANJE ODVOZA ODPADKOV H) REKLAMACIJE I) PRIMARNA DEPONIJA ZA ODPADKE J) PRENEHANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI MED UPORABNIKOM IN IZVAJALCEM STORITVE ZBIRANJA, ODVOZA IN DEPONIRANJA ODPADKOV A) SPLOŠNO *^n Ta pravitnik ureja odnose med Komunalnim podjetjem Postojna, kot izvajalcem storitve zbiranja, odvoza in deponiranja komunatnih odpadkov in uporabniki (proizvajatci odpadkov) storitve odvoza odpadkov. Pogoji se uporabtjajo na območjih mest in nasetij.za katera je z občinskim odtokom obvezno redno odvažanje odpadkov. Po zakonu o ravnanju z odpadki (Uradni tist SRS, št. 8-78), je odpadek vsaka snov ati predmet v trdem, tekočem ati ptinastem stanju ter odpadna toplota, ki je v času, prostoru ati obtiki, kakor se iztoča iz procesa naravne biotoške reprodukcije, proizvodnje, prometa ati porabe proizvajatcu oz. uporabniku nepotreben, nadtežen ati škodtjiv. Gtede na ravnanje z odpadki raztikujemo več vrst odpadkov. V teh pogojih so obravnavani komunatni odpadki, to so tisti odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v nasetjih in ki jih na podtagi občinskga predpisa zbirajo, odvažajo, odstranjujejo in predetujejo komunatne organizacije združenega deta ati druge poobtaščene organizacije. Organizacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani, pri kate. ih nastajajo odpadki, /agotavtjajo sredstva za izvajanje svojih natog ter združujejo sredstva za uresničevanje skupnih natog s področja ravnanja z odpadki v okviru komunatnih samoupravnih interesnih skupnosti na podtagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Skupni objekti in Naprave, ki so namenjeni za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov so osnovna sredstva Komunatneca podjetja Postojna, katero z njimi upravtja po vetjavnih predpisih. Na zemtjiščih, na katerih so tocirani ti objekti ati naprave, uvetjavtja komunatno podjetje tastninsko oziroma stužnostno pravico. 2. čten B) UPORABNIK STORITVE ZBIRANJA, ODVOZA IN DEPONIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV L Stalni uporabnik odvoza odpadkov Statni uporabnik storit.c zbiranja, odvoza in deponiranja komunatnih odpadkov (v nadatjnjem beseditu uporabnik) tahko postane vsaka fizična ati pravna oseba na območju mesta Postojne v nasetjih Pivka, Prestranek, Ptanina in Hrušcvje, ki v proizvodnji, prometu in porabi dinarjev 43.395.800 43.335.800 60.000 3. novembra 1976 — $t. 24 URADNE OBJAVE proizvaja komunalne ^padite, kafMe redno zbira, ^'vaia in de^nira Komunatn. P^je.je Postojna v skladu z občinskim odt.k.mTJe ,j,vnim. s.n,tam.-h,g^nsk,mi predpisi. Poleg tega mora uporabi izpolnjevat) se enega od naslednjih pogojev ^ da lastnik ali pravni zastopnik lastnika nepremičnine.na kateri nastajajo odpadkt, ^ 2. da je lastnik, pravni zastopnik ali odjemalec stanovanjskega ali plovnega prostora^ katerem nastajajo odpadki ter. da ima v skladu sterni pogoj, .n veljavn.m. sanitarno-higiensk.mi predpisi urejeno primarno depon.jo za odlaganje odpadkov (prostor za zbime posode) Komunalno podjetje Postojna in uporabnik odvoza odpadov kate rega količina pro,zvedenih odpadkov presega količin, odpadkov zaie ,ih z redmm odvozom, skleneta posebno pogodbo, s katero se določijo normat.v. m nac,n plačevanja stroškov odvoza in deponiranja preseže-nih ko!ičin odpadkov. ^ H. Začasni uporabnik odvoza odpadkov Začasni uporabnik odvoza odpadkov je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, če potrebuje storitev odvoza komunalnih odpadkov samo določen čas, ter sklene o tem s komunalnim podjetjem pismeno pogodo. H!. Posebni uporabnik odvoza odpadkov Fizična ati pravna oseba, ki proizvaja odpadke,za katere ve!ja poseben režim odvoza in deponiranja, lahko sklene, na podlagi predhodnega soglasja pristojne sanitarne inšpekcije, s komunalnim podjetjem a!i drugo pooblaščeno organizacjo, posebno pogodbo za odvoz in deponiranje tovrstnih odpadkov. 3. člen 9. Da bo s smotrno uporabo surovin in proizvodov preprečeval in omejeval nastajanje odpadkov. 10. Da bo ravna! z odpadki smotrno, neškodljivo in primerno okolju ter skrbel za ponovno uporabo odpadkov v proizvodnji. 5. člen E) OBRAČUNAVANJE ODVOZA ODPADKOV Zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov se obračunava mesečno od kvad. metra uporabnikove stanovanjske ali poslovne površine pro-storv. Maksimalne površine,vzete v obračunu po prejšnjem odstavku znašajo za posamezne uporabnike: za OZD in TOZD za šole in ustanove za individualne enodružinske stanovanjske zgradbe do 5000 kv. m do 1000 k v. m do 120 kv. m Uporabnikom storitve odvoza odpadkov, katerih količina odpadkov narekuje večje stroške odvoza kot znaša obračunska osnova iz prejšnjih odstavkov, obračuna komunalno podjetje, na podlagi posebne pogodbe, poleg obračunske mesečne osnove še razliko stroškov nastalih zaradi dodatnih odvozov. Dodatni odvozi, se obračunavajo po dejansko odvoženi količini odpadkov. Fizični ali pravni osebi, ki v skladu s higiensko-sanitarnimi predpisi sama odvaža odpadke na deponijo, zaračunava komunalno podjetje stroške vzdrževanja deponije, ki odpadejo na kub. m dovoženih odpadkov. 6. člen C) OBVEZNOST! KOMUNALNEGA PODJETJA Komunalno podjetje se obvezuje: 1. Da bo v skladu z občinskim odlokom, veljavnimi sanitarno higienskimi predpisi in temi pogoji zbiralo, odvažalo in deponiralo komunalne odpadke od uporabnikom najmanj dvakrat tedensko. 2. Da bo opravljalo storitev odvoza stalno, razen v primeru nepredvidenih okvar oziroma elementarnih nesreč. 3. Da bo v primeru spremembe režima zbiranja, odvoza ali deponiranja odpadkov, po najkrajši poti obvestilo uporabnike. 4. Da bo opravljalo vsa redna vzdrževalna dela in občasno dezinfekcijo in pranje posod za zbiranje odpadkov. 5. Da bo opravljalo redni odvoz odpadkov po sprejetih operativnih planih ter javno objavilo časovni razpored odvoza za vsak rajon posebej. 6. Da bo vodilo evidenco o primarnih deponijah, evidenco o porabnikih storitve ter evidenco o količini deponiranih odpadkov. 7. Da bo najkasneje v treh dne po prejemu uporabnikove prijave pričelo z rednim odvozom odpadkov. 8. Da bo najkasneje v osmih dneh o prejemu uporabnikove zahteve xa začasno ah trajno prekinitev odvoza odpadkom razčistilo medsebojne obveznosti. 4. člen D) OBVEZNOST! UPORABN!KA STOR!TVE ZB!RANJA, ODVOZA !N DEPONIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV Uporabnik storitve zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov se obvezuje: I Da bo na lastne stroike nabavlja! posode za odpadke ter pri nabavi in razmestitvi povsod dosledno upošteval navodila komunalnega podjetja in te pogoje (poglavje I). 2. Da bo redno vzdrževa! in čisti! primarno deponijo (prostor za posode). 3. Da bo povrni! komunalnemu podjetju stroške za popravila posod za odpadke, če so poškodbe na njih nastala po njegovi krivdi. 4. Da ne bo v nobenem primeru spreminja! števila zbirnih posod ali opravljal kakršnakoli dela pri ureditvi primarne deponije, brez predhodnega soglasja komunalnega podjetja. 5. Da bo posredoval komunalnemu podjetju vse podatke ah nji spremembe, ki so potrebni za obračunavanje odvoza. 6. Da bo plačeval odvoz odpadkov, kot je določeno v poglavju "G<<. 7. Da bo v posode za odpadke odmetava! le tiste odpadke, ki sodijo v posamezne vrste posod. 8 Da bo zaradi povečane količine odpadkov na lastne stros ena a vi! dodatne posode, kakor mu bo določilo komunalno podjetje. F) CENA ODVOZA ODPADKOV Komunalno podjtje opravlja storitev odvoza odpadkov po ceni, ki jo na podlagi vsakletne kalkulacije stroškov, potrdi pristojni občinski organ. 7. člen C) PLAČEVANJE ODVOZA ODPADKOV Računi za odvoz odpadkov morajo biti poravnani po splošno veljavnih uzancah najpozneje osem dni po prejemu in na način, ki je opisan na prilogi ali na samem računu. 8. člen H) REKLAMACUE Komunalno podjetje obravnava reklamacije računov za odvoz in deponiranje odpadkov samo, če dospejo na upravo podjetja v roku osem dni po prejemu računa. 9. člen !) PR!MARNA DEPONMA Vsaka nepremičnina.na kateri nastajajo odpadki, mora imeti na primernem mestu prostor, kjer stojijo posode za odlaganje odpadkov t j. primarno deponijo. Ta prostor oz. primarna deponija je lahko: 1. na prostem, če hiša nima naprav za zbiranje odpadkov, 2. v hiši, če ima hiša naprave za odstranjevanje odpadkov. Primarna deponija je lahko popolnoma ločena od stavbe ali priključena stavbi (gradbeni objekt) in sme biti zgrajena: — kot poseben prostor ali — kot posebna deponija v obliki nadstrešnice, niše, omare, zidanih boksov ali urejenega platoja, zaščitenega pred soncem, mrazom, padavinami in vetrom. Če je deponija kot poseben prostor, veljajo zanj določbe pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28-70). Deponija na prostem pa mora imeti primeren dohod in ne sme biti od vozišča oddaljena več kot 15,0m. Dostop do primarne deponije pa mora biti razsvetljen, tlakovan in zavarovan pred drsenjem ter ne sme imeti stopnic. Primarno deponijo se sme uporabljati samo za zbiranje komunalnih odpadkov. Primarno deponijo je treba občasno dezinficirati, in sicer v času: — od 1. 10 do 31. 3. najmanj enkrat na vsake 3 mesece: ___ v preostalih mesecih najmanj enkrat na mesec. Podrobnejša določila o ureditvi primarne deponije, ter o številu in vrsti posod za posamezno nepremičnino izda, na podlagi pismene za- 374 URADNE OBJAVE 3. novembra 1976 — št. 24 hteve uporabnika storitve, komunalno podjetje v sporazumu s sanitarno in komunalno inšpekcijo. Primarna deponija in posode za zbiranje odpadkov so last uporabnika storitve oz. lastnika nepremičnine. Redna vzdrževalna dela, občasno dezinfekcijo in pranje posod za odpadke opravlja na lastne stroške izključno komunalno podjetje. Primarno deponijo oz. prostor za posode pa vzdržuje lastnik oz. uporabnik na lastne stroške. Komunalno podjetje je dolžno skrbeti za redno vzdrževanje in zamenjavo dotrajanih posod za odpadke zaradi česar se uporabnik storitve odreče razpolagalni pravici do teh psood za čas njihove amortizacije. Uporabniku, ki se odpove storitvi odvoza odpadkov pred potekom amortizacijske dobe zbirnih posod za odpadke, mora komunalno podjetje odplačati neamortizirano vrednost posod. V primeru, ko je potrebno zaradi povečane količine ali spremenjene strukture odpadkov zamenjati posode z ustreznejšimi ima uporabnik storitve pravico zahtevati od komunalnega podjetja, da mu stroške za zamenjavo posod zmanjša za neamortizirano vrednost prejšnjih. Višina odškodnine za neamortizirano vrednost posod se določi s pomočjo tekoče tržne cene posod. Primarne deponije ter posode za odpadke, katere si lastniki oz. uporabniki nepremičnin urejujejo oz. nabavijo po lastni iniciativi, brez poprejšnjega soglasja komunalnega podjetja, komunalno podjetje ne prizna. 10. člen J) PRENEHANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI MED UPORABNIKOM IN IZVAJALCEM STORITVE ZBIRANJA, ODVOZA IN DEPONIRANJA ODPADKOV Obveznosti določene na podlagi tega pravilnika, prenehajo: 1. če uporabnik storitve pismeno odpove storitev odvoza odpadkov, 2. če uporabnik zavme sprejem računa, 3. če se uporabnik kljub opozorilom ne ravna po teh pogojih, 4. če je sodna izterjava neuspešna. V primerih, ko uporabnik storitve samovoljno manipulira s posodami za odpadke, ko posreduje nepravilne podatke za obračun, ko odmetuje odpadke na mesta, ki za to niso določena, ipd. sproži komunalno podjetje proti njemu postopek v skladu z zakonskimi določili. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. §t.: 122-1/78 Postojna. 29. septembra [978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI KALUŽA MIRKO. i r. Na podlagi druge alinee 4. člena Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, 24-76) in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti Postojna ter zaradi zagotovitve nemotenega delovanja vodovoda in razvoja organizirane vodne preskrbe predpisuje samoupravna komunalna interesna skupnost Postojna PRAVILNIK ZA DOBAVO IN ODJEM VODE IZ VODOVODA POSTOJNA Ta pravilnik vsebuje naslednja poglavja: A. ) SPLOŠNO B. ) ODJEMALEC VODE IZ VODOVODNEGA OMREŽJA C. ) OBVEZNOSTI KOMUNALNEGA PODJETJA D. ) OBVEZNOSTI ODJEMALCA E. ) MERJENJE IN OBRAČUNAVANJE PORABLJENE VODE F. ) CENA VODE G. ) PLAČEVANJE VODE H. ) REKLAMACIJE I. ) PRIKLJUČNI VOD (VODOVODNI PRIKLJUČKI) J ) POŽARNI HIDRANTI K. ) PREKINITEV DOBAVE VODE L. ) PRENEHANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI 3L, člen A. ) SPLOŠNO Ta Pravilnik ureja odnose med Komunalnim podjetjem Postojna, kot upravljalcem vodovoda Postojna in odjemalci vode iz vodovoda, ter velja za mesta, naselja in zaselke, kjer ima komunalno podjetje vodovodne objekte in naprave namenjene vodni oskrbi prebivalstva in ostalih potrošnikov (vodovod Postojna). Vodovodni objekti in naprave, ki so kot osnovni element infrastrukture namenjeni za vodooskrbo vsega mesta ali širšega območja, spadajo v kategorijo magistralnih objektov in naprav. V kategorijo primarnih vodovodnih objektov in naprav spadajo cevovodi in objekti, ki so namenjeni oskrbi, dveh ali več stanovanjskih sosesk oziroma naselij. Na magistralno in primarno vodovodno omrežje praviloma ni dovoljeno neposredno priključevanje odjemalcev. V kategorijo sekundarnega vodovodnega omrežja pa spadajo objekti in naprave, ki služijo neposredno za drobno distribucijo in so nanje direktno priključeni potrošniki. Tranzitni cevovodi, ki potekajo preko dveh ali več naselij oziroma sosesk in služijo obenem tudi za neposredno priključevanje objektov, se uvrščajo v kategorijo primarnih vodovodnih naprav. Cevovodi, ki neposredno oskrbujejo z vodo posamezne odjemalce, so priključni vodi (hišni priključki). Gradnjo magistralnih, primarnih in sekundarnih vodovodnih objektov in naprav financira, na podlagi sprejetih planov samoupravna komunalna interesna skupnost Postojna. V primeru, da izgradnjo sekundarnega omrežja finančira druga pravna ali fizična oseba, morajo biti s predhodno pogodbo urejene medsebojne pravice in dolžnosti med komunalnim podjetjem in investitorjem, ter zagotovljen nadzor nad opravljahjem del. Priključne vode za posamezne odjemalce gradi komunalno podjetje, plačajo pa jih odjemalci sami. Vodovodni objekti in naprave magistralnega, primarnega in sekundarnega značaja so osnovna sredstva Komunalnega podjetja Postojna. 2. člen B. ) ODJEMALEC VODE IZ VODOVODNEGA OMREŽJA I. Stalni odjemalec vode Odjemalec vode iz vodovodnega omrežja lahko postane vsaka fizična ali pravna oseba, le da ima v nepremičnini izvršeno vodovodno napeljavo v skladu z veljavnimi tehnično-sanitarnimi predpisi, da višinska lega nepremičnine omogoča 5 m odvečnega vodnega tlaka na najvišjem izlivnem mestu, in da izpolnjuje še enega od naslednjih pogojev: 1. Da je lastnik ali pravni zastopnik lastnika nepremičnine. 2. Da stanuje v stanovanju, ki ima izdelano ločeno vodovodno napeljavo z vodomerom, nameščenim izven stanovanja, praviloma na dostopnem mestu v pritličju ali na prostem. Vodomer mora ustrezati predpisom Zveznega zavoda za mere in žlahtne kovine, ter pogojem ti-piziranja vodomerov, ki jih določi Komunalno podjetje Postojna. 3. Da je lastnik, pravni zastopnik ah odjemalec poslovnega prostora ali zemljišča, ter da ima svoj priključni vod z vodomerom nameščenim na mestu in po načinu, ki ju določi komunalno podjetje. !!. Začasni odjemalec vode Začasni odjemalec vode iz vodovodnega omrežja je lahko vsaka fizična in pravna oseba, če ta potrebuje vodo za dejavnost, ki traja samo določen čas, in če ima lasten — priključni vod, ki ustreza pogojem prvega odstavka točke I. !!!. Posebni odjemalec vode 1. Odjemalec vode s hidroforom Fizični ali pravni osebi, ki želi postati odjemalec vode, to pa potrebuje v višji legi, kot jo doseže voda iz vodovodnega omrežja, se izjemoma dovoli uporaba hidrofora za potiskanje vode do zaželene višine, toda pod tehničnimi pogoji, ki jih določi komunalno podjetje, in ki v javnem vodovodnem omrežju zagotavlja zaščito vode pred okužbami. 2. Odjemalec vode z odštevalnim vodomerom Fizični ali pravni osebi, ki ima napremičnino oddaljeno od razdelilnega vodovodnega omrežja več kot 50 m, vmes pa je odjemalec z lastnim priključnim vodom, sme komunalno podjetje, na podlagi poprejš-njega pismenega pristanka lastnika že obstoječega priključka, izvršiti priključni vod z odštevalnim vodomerom. Odjemalec z odštevalnim vodomerom se mora obvezati, da bo na lastne stroške priključil priključni vod na razdelilni cevovod, takoj ko M " 1*""'" ^ odjemaka z odštevalnim vodomerom komunalno p^jet^ n. prevzame n,kakršne Zgovornosti za morebitno prekinitev dobave vZe. ce tako prekinitev povzroči odjemalec z glavnim vZo- tnerom. 3. Odjemalec vode iz uličnih hidrantov Komunalno pZjetje dovoljuje odjem vode fizični ali pravni osebi ki občasno rab. vZo .z ul.čnth hidrantov za komunalne namene, za polnjenje cistern, za gradnjo cest in podobno. V opisanih primerih komunalno pZjetje dovoli Zjem vZe le s pomočjo hidrantnega nastavka z vgrajenim vZomerom. s pomočjo katerega je mogoče izmeriti in obračunati odvzeto količino vode. 4. Odjemalec z notranjim hidrantnim omrežjem Odjemalec vode, ki ima priključni vod dimenzioniran za potrebe polarne varnosti, njegova normalna poraba vode pa ne zahteva vgraditve vodomera, sposobnega registrirati večjo porabo vode v primeru uporabe hidrantov, si mora preskrbeti kombiniran vodomer, ki je sposoben meriti manjše in večje pretoke vode. Dok!er tak odjemalec nima kombiniranega vodomera, tedaj mora imeti na prikijučnem vodu vgrajen sistem dveh vzporednih dovodov (By —pas): na manjšem dovodu mora biti montiran navaden vodomer, na večjem pa zasun. Potrošnik z vzporednima dovodoma sme uporabljati vodo skozi večji dovod le v primerih požara. Za prepričitev z!orabe in morebitnega nekontrotiranega odjema vode komuna!no podjetje zapečati s svinčenim pečatom zasun na By — pasu. Kdor odstrani pečat, uporabi hidrante, ter odpre zasun na By — pasu. mora to sporočiti Komunalnemu podjetju v roku 24 ur. Uporabo hidrantov za posebne vaje in prireditve požarnovarnostnih enot mora predhodno odobriti Komunalno podjetje Postojna. Odjemalci katerih potrošnja vode varira nad mejami, v katerih običajni vodomeri še registrirajo porabo v mejah tolerance, si morajo v takih primerih obvezno priskrbeti kombiniran vodomer, ki je sposoben registrirati tako maksimalno kot minimalno porabo vode iz vodovoda. ( 3. člen OOBVEZNOSTI KOMUNALNEGA PODJETJA KOTUPRAV-LJALCA VODOVODA Komunalno podjetje Postojna se obvezuje: L Da bo v skladu s pravilnikom o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list FČRJ št. 44-60) dobavljalo svojim odjemalcem kemično in bakteriološko primerno vodo; 2. Da bo dobavljalo vodo stalno, razen v primerih nepredvidenih okvar, neodložljivih in rekonstrukcijskih de! na vodovodnih napravah ter v primeru pomanjkanja vode zaradi suše, oziroma zaradi nezadostne zmogljivosti vodovodnih naprav; J. Da bo v primeru prekinitve dobave vode zaradi nepredvidenih okvar na vodovodnih napravah po najkrajši poti obvestilo odjemalce o naravi okvare in o predvidenem trajanju prekinitve dobave vode; 4. Da bo v primeru vzdrževalnih ali rekonstrukcijskih del na vodovodnih napravah predhodno obvestilo odjemalce o prekinitvi dobave vode in da bo za obveščanje uporabljalo sredstva, ki so najprimernejša za hitro in učinkovito obveščanje javnosti; 5. Da bo opravljalo vsa redna vzdrževalna dela po sprejetem letnem planu vzdrževanja vodovodnih objektov in naprav, ter vsa ostala nepredvidena popravila, ki so nujna za normalno obratovanje vodovoda; 6. Da bo opravljalo vsa redna vzdrževalna dela na odjemalčevem vodomeru na lastne stroške razen v primerih, kjer bo ugotovljeno, da je okvara nastal a kot posledica pomanjkljivega delovanja od jemalčeve vodovodne napeljave ali nezadostne zaščite vodomera proti zmrzovanju ah zunanjim poškodobam, 7. Da bo na zahtevo^odjematca preizkusilo vodomer, H. Da bo najkasneje v osmih dneh po prejemu odjemalčeve zahteve za začasno ali trajno prekinitev vode demontiralo vodomer, 9. Da bo najkasneje v osmih dneh po prejemu odjemalčeve prijave o spremembi lastnika oziroma uporabnika nepremičnine odčitalo stanje vodomera. « Komunalno podjetje ni dolžno povrniti svojim odjemalcem no ene morebitne škode, ki bi nastala zaradi prekinitve ali omejtive dobave vode opisane v 2. točki tega poglavja. D ) OBVEZNOST! ODJEMALCA n* Odjemalec vode iz vodovoda Postojna se obvezuje. . L Da bo omogočil oslužbencu komunalnega podjetja peno odčitavanje vodomera in izterjavo računov za vodo, tudi če ne stanuje v stavbi, kjer ima vodovodni priključek, 2. da bo vzdrževal in čistil vodomerni jašek, ter zavaroval vodomer pred zunanjimi poškodbami in zmrzovanjem, 3. da bo redno vzdrževal svojo vodovodno napeljavo, 4. da bo povrni! Komunalnemu podjetju stroške za tista popravila vodomera, ki se ne štejejo za redna vzdrževalna dela (glej C-5), kakor tudi stroške za vzdrževalna dela na priključnem vodu, ki poteka izven javnega zemljišča, 5. da ne bo uporablja! zapečatenega ventila pred vodomerom, razen v primeru, če je ventil po vodomeru pokvarjen. V tem primeru mora odstranitev svinčenega pečata in uporabo ventila pred vodomerom prijaviti komunalnemu podjetju v roku 24 ur. Stroške za ponovno zapečatenje ventila nosi odjemalec, 6. da ne bo v nobenem primeru manipulira! z vodomerom ah odstavil svinčeni pečat Zavoda za kontrolo meri! in plemenitih kovin, 7. da ne bo spreminja! ali razširja! svoje vodovodne napeljave brez poprejšnjega soglasja Komunalnega podjetja Postojna, 8. da ne bo dovolil uporabe vode iz vodovodne napeljave po vodomeru drugi fizični ali pravni osebi, če ne bo take uporabe poprej dovolilo Komunalno podjetje Postojna, 9. da bo za zaščito pred okužbo vode uporabljal svojo vodovodno napeljavo izključno za vodo iz javnega vodovoda in ne bo na napeljavo priključeval vode iz drugih vodnih virov, razen v primerih, ko mu to dovoli Komunalno podjetje Postojna na podlagi soglasja pristojnih inšpekcijskih služb, 10. da bo delavcu komunalnega podjetja na njegovo zahtevo dovoli! pregled napeljave v nepremičnini, ko bo tak pregled po oceni komunalnega podjetja potreben in upravičen, ! !. da bo odpovedal uporabo vode zaradi spremembe lastništva ali pravnega zastopstva lastnika, kakor tudi zaradi prenehanja uporabe poslovnega ali stanovanjskega prostora, s čimer bo razrešen obveznosti po tem pravilniku, !2. da bo plačeval porabljeno vodo, kot je določeno v poglavju *G*, 13. da bo zaradi pokritja režijskih stroškov, ki jih ima vodovod z vzdrževanjem priključnega voda plača! mesečni obvezni pavšal, kadar vrednost porabljene vode ne bo dosegla višine režijskih stroškov, 14. da bo odprl zasun in odtrga! svinčeni pečat na vzporednem po-močnem vodnem priključku (By — pas) samo v primeru požara, ter da bo to sporoči! komunalnemu podetju v roku 24 ur, 1$. da bo zaradi ugotavljanja morebitnega puščanja in nekontrolirane porabe vode na lastni vodovodni napeljavi redno pregledoval napeljavo, izlivna mesta in odčitova! vodomer. 5. člen E.) MERJENJE IN OBRAČUNAVANJE PORABLJENE VODE Porabljena voda se meri z vodomerom. Periodično odčitavanje vodomera opravljajo delavci komunalnega podjetja, ki imajo vedno s seboj pismeno pooblastilo podjetja. Količina vode, ki jo registrira vodomer v posameznem razdobju služi kot osnova za obračun porabljene vode. Šteje se, da vodomer pravilno deluje, če registrira porabo vode v mejah 14 %. Če vodomer zaradi okvare ni registriral porabe vode ali jo je registrira! nepravilno, se kot osnova za obračun vzame količina uporabljene vode v predhodnem obračunskem obdobju, če pa to ni mogoče, pa v enakem obračunskem obdobju prejšnjega leta. Če odjemalec dvomi v pravilno delovanje vodomera, lahko zahteva preizkus vodomera. Vodomer se preizkusi na preiskusnem aparatu v delavnicah pooblaščene organizacije za opravljanje takih del. Izid preiskusa vodomera služi za morebitno korekturo obračuna porabljene vode. Stroške za preiskus vodomera nosi komunalno podjetje, če je vodomer registrira! porabo vode nad mejo tolerance v škodo odjemalca. Odjemalec, ki je preiskus zahteva! pa plača stroške takrat, kadar je vodomer registrira! porabo vode v mejah tolerance ali celo v škodo komunalnega podje(ja. Odčitavanje vodomerov se praviloma vrši v eno ali dvomesečnih razdobjih, lahko pa tudi kadarkoli, če je to potrebno. Po pavšalni oceni se lahko zaračunava potrošnjo vode lastnikom ali pravnim zastopnikom nepremičnin, s katerimi se sklene sporazum na podlagi katerega sprejmejo odgovornost za redno plačevanje določenih pavšalnih zneskov, končni obračun se v tem primeru opravi pri eno ali večkratnem letnem odčitovanju. 376 URADNE OBJAVE 3. novembra 1976 — št. 24 Odjema!ec vode mora omogočiti periodično odčitovanje vodomera. Ako uslužbenec komunalnega podjetja po krivdi odjemalca ne more odčitati vodomera, pusti pismeno obvestilo z označbo dneva in ure naslednjega odčitovanja vodomera. Če odčitovanje ni možno niti tedaj, se potrošnja začasno obračuna pavšalno, dokočno pa pri naslednjem periodičnem odčitovanju. Stroški vsakega izrednega odčitovanja vodomera v istem razdobju se zaračunavajo odjemalcu, če so nastali po njegovi krivdi. 6. člen F.) CENA VODE Komunalno podjetje dobavlja vodo svojim odjemalcem po ceni, ki jo potrdi skupščina občine Postojna na osnovi predloga skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. 7. člen C.) PLAČEVANJE POTROŠENE VODE Odjemalci — fizične osebe poravnajo račune za vodo neposredno pooblaščenemu uslužbencu komunalnega podjetja, če pa to ni mogoče pa najpozneje v roku osmih dni od dneva prejetja in na način, ki je opisan na prilogi ali samem računu. Odjemalcem pravnim osebam dostavlja komunalno podjetje račun za porabljeno vodo po pošti. Prejete račune morajo poravnati v roku osmih dni od dneva prejetja. 8. člen H. ) REKLAMACIJE Komunalno podjetje obravnava reklamacije računov za vodo, le če dospejo na upravo komunalnega podjetja v osmih dneh po prejemu računa. 9. člen I. ) PRIKLJUČNI VOD Nepremičnina je spojena ? vodovodnim omrežjem preko priključnega voda, ki je sestavljen iz priključne garniture, cestnega zapirača (ventila), dovodne cevi do vodomera, vodomera in zapiračev pred vodomerom in za njim ter jaška za vodomer. Vsaka nepremičnina mora imeti priključni vod, na katerega se priključijo vsi odjemalci v njej. Priključni vod mora biti položen tako, da poteka čimveč po javnem zemljišču (ulice, cesta, poti...) Če mora biti vodovodni priključek iz upravičenih razlogov položen preko zemljišča tretjih oseb, mora odjemalec dobiti pismeni pristanek lastnikov zemljišč. Vodomer se locira na odjemalčevem zemljišču čim bliže meji z javnim zemljiščem. Če je odjemalčeva zgradba oddaljena manj kot 10m od javnega zemljišča, se vodomer lahko locira v sami zgradbi, toda samo na vedno dostopnem mestu in pod tehničnimi pogoji, ki jih določi komunalno podjetje. Priključni vod z vodomerom in vodomerni jašek sta last odjemalca. Vzdrževalna dela na vseh elementih priključnega voda opravlja izključno komunalno podjetje. Stroške vzdrževanja na delu priključnega voda, ki poteka po javnem zemljišču nosi komunalno podjetje, stroški vzdrževalnih dela na ostalem delu priključenega voda (na delu, ki poteka izven javnega zemljišča) bremenijo lastnika priključnega voda. Za popravilo priključnih vodov (hišnih priključkov) ni potrebno soglasje lastnika nepremičnine, vendar mora biti pred pričetkom del obveščen. Analogno gornji delitvi stroškov vzdrževanja, se delijo tudi stroški za poravnavo škode, ki jo povzroči priključni vod. Komunalno podjetje je dolžno skrbeti, da :e opravijo z zakonom predpisana zamenjava, kontrola in žigosanje vodomera, zaradi česar se odjemalec odreče razpolagalni pravici vodomera v korist komunalnega podjetja za dobo 10 let, to je za čas njegove amortizacije. Odjemalcu, ki odpove uporabo vode ali mu dobavo vode prekine komunalno podjetje pred potekom amortizacijske dobe vodomera, mora komunalno podjetje odplačati neamortizirano vrednost vodomera. V primeru, ko je potrebno zamenjati vodomer z večjim, ima odjemalec pravico zahtevati od komunalnega podjetja, da mu stroške za zamenjavo vodomera zmanjša za neamortizirano vrednost prejšnjega vodomera. Višina odškodnine za neamortizirano vrednost vodomera se določi s pomočjo tekoče tržne cene vodomera. V primeru, ko odjemalec zahteva povečanje priključnega voda zaradi večjega odjema vode, nosi sam vse stroške za zahtevano preureditev. Vodomerov, ki si jih nosilci stanovanjske pravice vgrajujejo v stanovanja po lastni iniciativi ali s privoljenjem lastnika stanovanja in ki služijo le za kontrolo porabe vode po stanovanjih, komunalno podjetje ne prizna, če niso vgrajeni s poprejšnjim soglasjem komunalnega podjetja. 10. člen J. ) POŽARNI HIDRANTI Poleg določil, ki se nanašajo na požarne hidrante v teh pogojih in v drugih predpisih, predpiše komunalno podjetje ob izdaji predhodnega soglasja o možnosti vodne preskrbe še posebne pogoje o namembnosti, nameščanju, vzdrževanju in uporabi požarnih hidrantov. 11. člen K. ) PREKINITEV DOBAVE VODE Komunalno podjetje ima pravico zapreti vodo na vodovodnem priključku v naslednjih primerih: 1. če odjemalec odpove uporabo vode, 2. pri popravilu vodovodnega priključka, 1. kadar stanje odjemalčeve vodovodne instalacije ogroža kvaliteto vode v javni vodovodni mreži, 4. če je prostor, kjer je vgrajen vodomer, nedostopen, zasut ali zanemarjen in odjemalec kljub opominu komunalnega podjetja pomanjkljivosti ni odstranil, $. ko odjemalec — fizična oseba ni plača! računa za vodo v določenem roku, 6. ko odjemalec zavrne sprejem računa, 7. če odjemalec krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to posebej odrejeno zaradi pomanjkanja vode, 8. če na nepremičnini, kjer je več lastnikov ni določen en sam pooblaščenec za plačilo porabljene vode, 9. če je sodna izterjava za plačilo porabljene vode neuspešna. V primerih, ko odjemalec manipulira ali samovoljno demontira vodomer, ko odstrani plombo iz vodomera ali iz ventila pred vodomerom ali plombo iz hidranta in uporablja vodo nekontrolirano, ne da bi to sporoči! komunalnemu podjetju, ko poveča notranjo vodovodno napeljavo brez poprejšnjega soglasja komunalnega podjetja ali dovoli uporabo vode iz notranje vodovodne instalacije drugi fizični ali pravni osebi, ko delavcem komunalnega podjetja ne dovoli pregleda celotne vodovodne napeljave itd., sproži komunalno podjetje proti njemu postopek pri sodniku za prekrške v skladu z zakonskimi določili. 12. člen L ) PRENEHANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI Obveznosti določene na podlagi tega pravilnika prenehajo: 1. če odjemalec pismeno odpove uporabo vode, 2. v primerih, opisanih v poglavju »K* pod zaporednimi številkami od 3. do 9. 11. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 123-1/78 Postojna, 29. septembra 1978 Predsednik skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti MIRKO KALUŽA, 1. r.