k 23. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da ; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. j, Rlaznik. Oznanila c. k. deželniga poglavarstva. (112.) (1) Mi Franc Jožef pervi, po božji milosti Cesar avstrijanski, Kralj ogerski, češki, lombar-do-beneški, dalmatinski, hervaški, slavonski, ga-liški, vladimirski in ilirski; Nadvojvoda avstrijan-ski; Velki Vojvoda krakovski; Vojvoda lotarinski, solnograški, štajarski, koroški, krajnski, buko-vinski, zgornje in spodnje Silezije; Velki Knez erdeljski; Mejni Grof moravski; Pokneženi Grof habsburgski in tiroljski i. t. d. i. t. d. Da v patentu od 4. sušca 1847. v §. 7. podeljena pravica slobodniga združevanja ne bode v škodo občnimu redu in varnosti deržavljanov, za-povemo za čas, dokler po §. 120 deržavne vstave ne bode za to reč stalne postave, po svetu na-šiga ministerstva, kakor sledi': Pervi del. Od nepolitičnih društev. §. i. Nepolitične društva, ktere, s svojimi denarji dobička ne iskaje, samo za znanosti, za človeško omiko in za dobrotljive namene se potegujejo, ne potrebujejo? da se napravijo, nikakiga posebniga privoljenja. Kteri tako društvo napraviti hočejo, so vendar dolžni, poglavarstvu občine v kraju, kjer se društvo hoče narediti, in političnimu poglavarju o-krožja 14 dni, pred ko društvo svoj posel počne, postave društva predložiti in jemu zostavljenje svo-jiga poglavarstva na znanje dati. Ravno to se ima storiti pri vsaki prenaredbi v postavah in v poglavarstvu društva. §. 2. Vse druge nepolitične društva, ktere dobiček išejo, ali ktere ves svoj kapital ali le nekaj kapitala z akcijami vkup spraviti hočejo, namreč društva za železne ceste in za parobrode, za narejenje in zderžanje poti po suhim in po mokrim, za banke in za posodilnice, za odškodovavnice, za oskerb-nice in dohodnice, za hranilnice i. t. d. so tudi za prihodni čas podveržene dozdajnimnaredbam, ktere pregledati in popraviti s tem vred zapovemo. Drugi del. Od političnih društev. §. 3. Vsako politično društvo je dolžno, nar manj 14 dni, pred ko svoj posel počne, politični oblasti okrožja svoj namen, imena osnovavcov in poglavarjev pismeno na znanje dati, svojo osnovo kakor tudi svoje postave predložiti, in poznejši prenaredbe v teh rečeh 14 dni, pred ko moč za-dobijo. oznaniti. §. 4. Vsako politično društvo mora si poglavarstvo nar manj iz petih udov zložiti, in zložitev poglavarstva in vsako premeno v poglavarstvu oblasti oznaniti. § 5. Maloletniki in ženske ne smejo biti ne udje ne deležniki političnih društev. Društvene znamenja nositi je prepovedano. Politične društva, ktere so kazenskim postavam protivne, ali ktere si v kakim delu postavo-davne ali izpeljavne oblasti s kakim si bodi name-nam moč prilastujejo, so prepovedane in, če zdaj obstojijo, imajo nehati. * 7 Oblast mora predloge, ki se osnovanja političniga društva tičejo (§. 3) pregledati, v primer-leju §. 6 društvo prepovedati, sicer pa le tisto zavreči, kar je postavi protivno. §• 8. Če 14 dni po tem, ko se je osnovanje politič-niga društva na znanje dalo, od oblasti prepovedi ni, društvo svoj posel sme začeti. Ce tisti, ki so osnovanje društva na znanje dali, menijo, de se je jim s sklepam oblasti krivica zgodila, imajo pravico višji oblasti se pritožiti. Ali politično društvo svojiga posla ne sme začeti, dokler rekurs ni rešen/ §. 10. Seje političnih društev morajo biti očitne. Ta očitnost se ne sme kratiti ne naravno ne nenaravno. Ženske so od sej političnih društev tudi kakor po-slušavke izključene. Seje takih društev ne smejo biti ne v deržavnih ne v srenjskih hramih. §. 11. Udam političniga društva kakor tudi poslušav-cam je prepovedano z oražjem v seje priti. §. 12. Vsaka seja se mora saj 24 ur prej oblasti, ktera v tem kraju za občni red in varnost skerbi, in s tem vred tudi zbirališe in čas snida na znanje dati. §. 13. Poslancu oblasti se mora v vsaki seji političniga društva prikladen sedež po njegovi volji prihraniti. On ima pravico terjati, da se glavne reči pogovorov v protokol upišejo in da se mu na znanje da ime, stališ in prebivališe govornikov. Protokol mora vselej za oblast odpert bili, da ga pregledati more. §.14. Ako oblast zapove, da bi se društvo razišlo, ali ako poslanec oblasti zavoljo nepostavniga za-deržanja terja, da se seja sklene, so vsi udje in poprek vsi nazočni ljudje dolžni zbirališe ročno zapustiti in se raziti. g. 15. Političnim društvam je prepovedano druge društva poleg sebe ali pod sabo osnovati, ali z drugimi društvami po pismu ali po poslancih ali s tem se zvezati, da poglavarja drugiga političniga društva med svoje poglavarje primejo. §. 16. Političnim društvam je prepovedano, takiga kaj skleniti in izdati, kar bi bilo ali po zaderžaju ali po načinu sklepa protivno naredbam §. 6 te postave. • 22. Dokladni list — 78 — $• 17' Ako politično društvo ene teh reči, ki so za- deržane v §§. 3 in 4, oblasti na znanje ne da, ali svoje opravke začne pred dobo, napovedano v §§. 8 in 9, vsaki osnovavec in vsaki ud društva pade v kazen do sto goldinarjev srebra. V to isto kazen padejo starešina in udje poglavarstva, ako premen v udih poglavarstva na znanje ne dajo. §. 18. Če politično društvo proti očitno izrečeni prepovedi oblasti svoje posle počne ali na dalje opravlja, ako ravno je bilo razpušeno, more se vsaki ud z ojstro zapero do šest mescov kazniti. §.19. Ako se zbor po zapovedi poslanca (§. 14) ročno ne razide, se proti vsakimu, ki zapovedi slušalni, zapera izreče, in sicer proti udam poglavarstva ojstra, proti drugim udam pa lahka zapera do treh mescov. Pri obtežavajočih okoljšinah se more zraven tega društvo razpustiti, §. 20. Ako v primerlejih §§. 18 in 19 te postave politično društvo se brani sejo skleniti, ne marajeza ponovljeno zapoved oblasti, ali če se proti stavi služabnikam, kteri so poslani, da bi zbirališe spraznili, izpeljavna oblast ima pravico celo z oražjem zbor skleniti, pričejoče ude vjeti, pisma društva vredovno zahraniti in s popisam prigodbe kazenski oblasti predati. Če se ženske ali mololetniki kakor udje v politično društvo primejo, vsaki ud poglavarstva pade v kazen do sto goldinarjev srebra. §. 22. Če se ženske kakor poslušavke ali če se ljudje z orožjem k seji društva pustijo, vsaki pričejoči ud poglavarstva pade v kazen do sto goldinarjev srebra. Ženske in oboroženi ljudje, ki so nazočni pri taki seji, padejo v kazen do 20 goldinarjev srebra in se imajo taki iz seje spraviti. §. 23. Kdor znamenje političniga društva na sebi nosi, pade v kazen do 20 goldinarjev srebra. §. 24. Ako društvo svoje seje na znanje ne da, kakor veli §. 12, ali če očitnost svojih sej nenaravno krati (§. 10), ali če se brani storiti, kar je v §. 13 zapovedano, vsaki ud poglavarstva pade v kazen do 100 goldinarjev srebra. Če se to drugokrat zgodi, se društvo tudi razpustiti more. §• 25. Če se društvo k skrivni seji snide, se stara-šina more kazniti z ojstro zapero do šest mescov, in vsaki ud, ki je nazočen pri skrivni seji, z zapero vdo treh mescov. Če se to drugokrat zgodi, se društvo tudi razpustiti more. §• 26. Ce se naredbe §§. 15 in 16 te postave prestopijo, se politično društvo razpusti. Razvun tega tisti, ki ob enem času je med poglavarji več ko eniga društva, pade v kazen do 200 goldinarjev srebra. §. 27. Ako politično društvo, kakor društvo, v pri-merleju §. 20 ali tudi drugači takigakaj stori, kar občinske kazenske postave prepovejo, se udje dru- štva sodijo po odločbah čez sokrivnost in delež-nost, ki so v kazenskih postavah zaderžane. §. 28. Ako kdo v seji društva z besedo ali z razde-Ijenjem pisem ali podob takiga kaj stori, kar občinske kazenske postave prepovejo, se bode ž njim po kazenskih postavah ravnalo, in starašina, kteri takimu besede ne prepove ali jemu teh reči deliti ne brani, pade, ako ni sokrivec ali deležnik, v denarno kazen do 300 goldinarjev srebra. §¦ a?. Če kako koli nepolitično društvo mimo svojih poslov tudi za politične namene dela, in se v svoje pogovore mešati počinja, je podverženo naredbam in kazenskim odločbam za politične društva. Tretji del. Od shodov ljudstva. §. 30. Oboroženi shodi ljudstva so na vsaki način prepovedani, naj se pod nebam ali vzbirališih snidejo , ktere se zakleniti dajo. Kdor k oboroženimu shodu ljudi zbira, pade v ojstro zapero do šest mescov, in kdor je pri takim zboru pričejoč, v zapero do treh mescov. §. 31. Kdor ne bivši povabljen z orožjem priti, vendar pri shodu ljudstva oborožen je pričejoč, pade v kazen do 20 goldinarjev srebra. Če se jih je več k temu pogovorilo, se zapera do 14 dni more izgovoriti. §. 32. Kdor s kakim koli namenam shod ljudstva napraviti hoče, mora to nar manj tri dni pred snidam pismeno na znanje dati oblasti, ki tam skerbi za občni red in varnost; če tiga ne stori, pade v kazen od 50 do 500 goldinarjev srebra. §. 33. Ta naredba ima veljati tudi za tiste, kteri, ne samo za povabljene ljudi, napravljajo vsimpristopen shod za obhajilo, za obhod, za gostitev, za politične in socijalne pogovore ali za prošnje; ta naredba pa ne velja za shode, kterih namen so le opravila kake po postavi dopušene vere ali pogovori za voljo kake prihodne volitve. Dokler deržavni ali deželni zborterpi, na mestu, kjer je zbran, in pet milj okrog ne sme nika-kiga shoda ljudstva biti. Kdor taki shod napravlja ali k njemu pride, pade v dvojno mero te kazni, kije zaderžana v §. 30 do 32. §. 35. Oblasti imajo pravico in dolžnost shode ljudstva prepovedati, če spoznajo, da je to potrebno za občni red in varnost. v Ce je oblast takimu shodu zapovedala se razi-ti, je vsaki, kteri te zapovedi urno ne sluša, kriv po okoljšinah ali težkiga poličijniga prestopka steka (§§. 51 do 56, II. del kazenske postave) ali pa hudodeljstva očitne sile, velikiga ali maliga punta C§§- 61, 62, 63, -66, 67, 70 in 71, L del kazenske postave). §. 36. Prošnje in tožbe, ktere od društev ali od shodov ljudstva izhajajo, se smejo le po deputacijah iz nar več 10 udov predati. Ako bi se taki prošnji ali tožbi htela večji moč pridati s tem, da bi se te deputacije z več udov zlagale, se vsaki krivec ima kazniti z zapero do eniga mesca. — 79 — §. 38. Ljubljani 3 gold. in Dragotin Dežman v Ljub- Ako množica ljudstva, nenavadni hrup delaje ljani 5 gold. ali s svojim deržanjem prete ali v vredovni hram Iz Cerknice so poslali. Gospodje: Franc se vtiskaje ali na kaki drugi način žugaje, po sili Anžlovar, tehant v Cerknici 2 gold., Janez hoče dobiti, da bi se jeni prošnji ali tožbi privo- Habe, kaplan v Cerknici i gold., Jož. Bevk, lilo, vsaki krivec pade v ojstro zapero do šest kaplan tudi v Cerknici lgold., Jož. Obreza, po- mescov. sestnik v Cerknici i gold. in 30 kr., Matija §. 39. Šmidt, fajmošter v Planini lgold., Unški gosp. Ako je pa v §§. 30, 31, 34, 37, 38 zader- fajmošter i gold. 24 kr. žano djanje že v občinskih kazenskih postavah za Gospod Janez Drobnič svetovavec kmetij- kaznljivo spoznano, se to djanje po teh postavah stva v Bernji 5 gold., Jože v Pazini i gold. soditi ima. Iz Verhniškiga kantona so poslali. Go- * j.« j i spodje: Jožef Klemenčid, posestnik 10 gold., Stertl del, Franc Golob, posestnik 5 gold., Jožef Kotnik, Občinske naredbe. posestnik 5 gold., Janez Smuk, posestnik 2 gold., §. 40. Andrej Lenarčič, posestnik i gold., Tomaž Ako se krivec za prestopljenje te postave po Javernig, posestnik 2 gold., Ignaci Jelovšeg, občinskih kazenskih postavah ne ima pred krimi- posestnik 2 gold., Janez Kočevar, posestnik nalno sodbo poklicati, preiskavanje in presojenje, i gold., Barovniška srenja 4 gold. in 40 kr. in s postavnimi instancijami, gre tisti oblasti, ktera pa Zabočevska 2 gold. in 7 kr. ima sodbo čez težke policijne prestopke. Iz Mirniškiga kantona so poslali. Go- §. 41. spodje: Janez Križaj, fajmošter vDolah 2 gold., Denarne kazni, kterih obsojenec ni plačal, ali Avsenek, komisijski uradnik lgold., Jožef Ko- kterih brez občutljive škode za živež tistih, kijih sem 30 kr., Jernej Skulj 20 kr., Janez Irkič, živiti ima, plačati ne more, se premenijo v zapero, komisar i gold. in 10 kr. za vsako pet goldinarjev en dan. Iz Ljubljane; gospodje: Jožef Debevc, §. 42. kupec 10 gold., Jožef Šrever, kupec 10 gold., Vse po ti postavi plačane denarne kazni pri- Jožef Blaznik io gold., Kari Mally, kupec 2 dejo v srenjsko denarnico za uboge. g°Id., Andrej Malner, kupec 2 gold., Jožef Dano v Našim glavnim mestu Golomucu se- Pleiweis, kupec 15 gold. inFranc Ks. Souvan, demnajstiga sušca leta jezero osem sto devet in kupec 15 gold. štirdesetiga. yks znesik dozdej skupej 993 geld. in 20 kr. Franc Jožef. --------------------------------------------------- O-s.) eno.) pervi spisek (1> Sehwar%enb^g.St^on.^au^. Bach. Kordon. domorodnih d ki so po povabihl v Ljubljan_ __________Bruek- ThinnfeU. Kulmer.__________ skih noWnah od ^ fn v#ov*fcah od 16. i mJ. za št. 10718. Razglas CinO CD ranjene V°jake iz KraJnske dežele darovani. c. k. ilirskiga poglavarstva.— Glede na nar- Od gosp. Filipa barona Rechbacha . . . 5 gold. vikši patent od 7. sušca t. 1. zastran društev in „ » oberstlajtnanta zl. Tappenburga . 5 „ shodov ljudstva se po tu sem poslanim ukazu vi- » » P°g^ P«sv. Fridr. žl. Kreizberga 5 „ sociga ministerstva od 10. maliga travna t. 1. št. » » barona Antona Zojsa . . . . io „ 2459 s tem sploh na znanje da, de so kakor po- * » , mestniga stotnika F. Lavaceka . 2 „ litiške gosposke, kterim se imajo družtva po po- » gospe M. V. .........20 „ stavi napovedati, in ktere imajo nad njimi čuti, zdaj 5? g°sP* korarja Aovaka......5 „ in dokler se nove politiške kantonske gosposke ne » » profesorja Poklukarja .... 5 „ vstanovijo, skozi in skozi politiške kantonske komi- » » fajmoštra Poklukarja .... 2 „ sije, in le samo v glavnim mestu Ljubljani ondašn- ;? r> G. A. H. ........ w ja c. k. kresija poklicane. „ » Franceta Gregeljna . • • • • 5 » V Ljubljani 25. velciga travna 1849. „ n solskiga vodja Janeza Slakarja io „ Leopold grof Welsersheimb, j ; S^^&fcfcA kL&&* " _______________deželni poglavar._______________ » chenstuela.......io „ ^BB „ „ doktorja Pfeffererja.....4 „ Mnogoverstne oznanila. - • ober^itnan.taEd,bar:Schwei;10 „ ----------— '' B. C. F. .........3 „ CH3.) Tretli SDisik (1) l l pravdosrednika dokt. Napreta . 5 „ J * Ferdinanda Mahra, vodja kupcij- prostovoljnih daril za napravo živinske šole in pod- ske šole........5 » kovanja konj na pristavi kmetijske družbe na Po- Janeza Nep. Zupančiča . . . i „ ljanah v Ljubljani. ^ ^ Jožefa Karingerja.....2 „ Iz Ipave so poslali. Gospodje: Lorenc „ „ Kateheta F. Stroina, s nadpisam: Poženel, kurat v Vrabčim 2 gold., Janez An- Za vero, cesarja in pravico vi- kerst, beneficijat v Podragi 1 gold., Juri P le- težkim Krajncam .... 6 „ melj, beneficijat v Lozicah 1 gold., Matevž Ko- „ i volarja Jož. Sclnvarza .... 8 „ der, kaplan v Šent-Vidu nad Ipavo 30 kr., M a- „ „ doktarja Maks. Wurzbacha . . 5 „ tija Vertovc, fajmošter ravnoondi 5 gold. 30 kr., „ „ profesorja Metelkota . . . . 15 » potem gospodje: Jožef Poklukar, fajmošter na „ gospe C. M..........• 1 n Dobrovi 3 gold., Janez Poklukar, profesor v „ gosp. G. D...........10 » — 80 - Od gosp. Andr. Malica.....*ogl. — kr* „ gospe K. M.........5 „ — „ 5? gospodične Marije Jamnikove . . 2 „ — „ » gosp. Antona Kaufmanna . . . . i „ 30 „ „ gospe grofnje Stubenbergove . . 10 „ — „ » gosp. Gašparja Kanduču, kupca in potestnika......io „ — „ „ n G. U. B .......io „ - „ ;, „ Antona Samasata . . . . io „ — n „ „ Franca Rudeža, posestnik . 5 „ —- „ „ gospe M. R.........io „ — „ 55 S0SP* ^. H.......• . 2 „ „ )} 55 Andreja Kastrina, fajmostra na Brezovcu.....6 „ — „ „ „ Janeza Potočnika, duhovna na Brezovcu.....i „ — „ 5, „ Antona Klemena, . . . . i „ — „ „ „ poštnika Smoleta .... 10 „ — „ „ 5, Dra. Antona Debelaka, c. k. poglavarstviniga posveto-vavca in kamerniga proku- ratorja.......5 ;, — 53 „ n Jakoba Poličarja, kaplana v Podbrezu......2 ;, — „ „ „ Janeza Ankersta, kurata v Podragi ....... i „ — „ „ vasi Podrage........3 „ 33 „ » g°sP« profesorja Dra. Lebna . . 4 „ — „ ;? n , 55 « Jarca . . . 4 „ „ „ gospe J. L. ........5 „ — „ 35 L0SP« Viktorja Ruarda na Savi . 15 „ — „ „ ;, Matija Vertovca, fajmostra 5 „ — „ „ „ Filipa Vertovca, kupca . . 2 „ — „ 33 J") , M. K.........1 „ 55 ,5 gospe M. R. tružico šarpij . . . — ,5 — „ 5, c. k. kantonske gosposke, od mnogih domorodcov narovanih . . 91 „ i „ Skup . 139 gl. 4 kr. (114.) (1) Mojim kramarjem in kupcam na znanje. Noviga blaga si nakupit in tako po-streč svojim kramarjem in kupcam, sim se podal pretečeni pondeljk spet na Dunaj. Do semnja o sv. Petru in Pavlu bo še novo blago v Ljubljani na izbero in kar koli bo mogoče po nar nižji ceni na prodaj. V Ljubljani 4. rožnika i 849. Jožef Pleiweis . štacunar v Ljubljani. (108.) ^ (2) Darila za pridne šolarje. Ker se bliža konec šolskiga leta, povabim častitljivo duhovšino, kakor tudi gosp. vodje šol in učitelje od mene pripravnih daril za pridno ka-toljško mladost kupiti. Imam na izbero lepih molit-nih in povestnih bukvic veliko po ceni. Dvanajst v enim vezilu jih velja od 2 do 6 gold. Vsakimu vezilu pridam 100 podobšin od svetnikov v ceni od 10—30 kraje, za priklado. J. Giontini. «¦ ¦ ¦ I ¦¦—¦!¦ ¦! ..¦¦ -!—¦¦— . ——i I — ^ III — !—¦ ¦ — — ¦ --—¦¦¦ ¦¦¦¦,._ M | » (77.) (3) Matija Gerber, bukvovez pred mostam „pri belim volku" v Ljubljani Nro. 45 priporoči: Svoje molitevskebukvice, ki so pred nekim časam pri njem v starim pravopisu na svitlo prišle, ktere obsežejo: Jutrejnoin večerno molitev, molitev pri sv. maši, spovedi in pri sv. obhajilu, tri božje čednosti, molitve k veliko svetnikam božjim, sv.Kri-zev pot i. t. d. s podobo na čelu, lepo natisnjene in terdo vezane veljajo 10 kraje, v nožnicah pa 12 kr. v usnji vezane z nožnicami vred 20 kr. in z zlatim obrezkam pa 36 kr. Kdor jih 12 na enkrat kupi, dobi ene za naveržik. Razun imenovanih bukvic ima on v zalogi tudi veliko druzih molitevskih bukev na zbero, med kterimi le nektere priporoči, namreč: Molitve za duše v vicah, terdo vezane veljajo 26 kr., v usnjatim herbtu in v nožnicah 30 kr., v usnji 38 kr., z zlatim obrezkam pa 1 gold. Kdor jih 12 skupej vzame, dobi tudi ene po verhu. Sveti Križ, molitevske bukve. V Mar- burgu natisnjene veljajo 36 kr. v usnji pa 45 kr. Vsakdanji kruh, ravno ondi natisnjene bukvice veljajo terdo vezane 16 kr. z nožnicami vred pa 20 kr. Raznih podob (pildikov) svetnikov in svetnic 100 velja od 10 kr. do 3 gold in 45 kr. Teke za učence (šolarje in šolarce) so po kraje, in tudi še boljši kup. Tudi papir za notve se pri njem po ceni dobi. Častitljivi duhovšini priporoči imenovani bukvovez med drugimi rečmi tudi razno vezane masne bukve (Missale romanum,) ki jih ima v zalogi, kakor tudi mnogoverstne upisalne bukve razne velikosti in cene. 35 Gašper Hadič, (« bukvovez na novim tergu Nr. 221 v Ljubljani. Ker je imenovani bukvovez gosp. Ružič-kovo bukvovezavnico prevzel, tako se priporoči z enakimi izdelki, kakoršne je njegov sprednik izdeloval, namreč: z vezanjem upisavnih, kup-čijskih in druzih bukev mnogoverstne velikosti; on veže po razni francozki šegi masne bukve v krasnih zvezkih od 5 do 30 gold., in vse druge bukve v kakoršnokoli si bodi zvezkih, kakor tudi veliko druzih tukej neimenovanih reči, ki v njegovo rokodelstvo, segajo. S tem oznanilam se imonovani bukvovez priporoči častitljivi duhovšini, grajšakam, kupcam v mestu in na deželi, in z eno besedo vsim tistim, ki bukvovezarskih izdelkov potrebujejo in jim obljubi, de ne bodo iz njegove buk-vovezavnice le dobrih in ličnih izdelkov prejemali, ampak tudi kar bo moč po nizki ceni. Le z ličnim delam in majhno ceno šibo prizadeval svoji bukvovezavnici dobro ime, sebi pa veliko naročnikov in kupcov, privabiti.