Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Ąm J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 9 Kmalu nato pa je pridrvela nazaj vsa tolpa z divjim vpitjem. V trenotku je bila slaba pregraja razmetana, divjaki pa so od obeh strani udrli v jamo ter svoje žrtve z zmagoslavnim tuljenjem vlekli na plano. Zmagoviti divjaki niso ravnali z ujetniki kruto, kot je bila njih navada. Samo nekateri so f, poželjivimi očmi otipavali okraske Heywardove uniforme, na strogo povelje poglavarjevo pa so se tudi ti umaknili. Iz tega je sklepal Heyward, da nameravajo z njimi kaj posebnega. Še enkrat so divjaki jamo natanko preiskali, ko pa niso našli njega, ki so ga iskali, so venomer z jeznim glasom klicali: >Dolga puška! Dolga puška!« Heyward se je delal, kakor bi ne razumel, kaj hočejo. Poglavar se je nazadnje obrnil k Magvi, ki naj bi jim bil aa tolmača. Ko se je Heywardovo oko srečalo z očesom njegovega prejšnjega vodnika, ga je njegov zlobni pogled navdal z grozo, da je naglo pogledal v stran. Vendar mu je rekel, čeprav s proč obrnjenim obrazom: »Zviti lisjak naj pove neoboroženemu nasprotniku, kaj hočejo zmagovaloi vedeti od njega.« »Vprašujejo po lovcu, ki pozna pota skozi gozdove«, je (KJ^ovoril Magva. »Kje je Dolga puška?« »Ni ga tu — ubežal je!« Magra je amajal z glavo in rekel: »Ali je mar ptič, ki razprostre peruti in leti, ali pa riba, ki plava pod vodo?« »Čeprav Dolga puška ni riba, pa zna vendar plavati. Ko je zmanjkalo smodnika, je splaval po vodi, prav takrat, ko so bile oai Huroncev za oblakom.« »Zakaj pa je ostal beli poglavar?« je vprašal nejeverni Indijanec. »Ali je on kamen, ki se potopi na dno, ali pa ga peče skalp?« »Da nisem kamen, bi lahko potrdil vaš tovariš, ki je padel v vodo, ako bi bil še živ«, je odgovoril Heyward bahaško, kakor je bila navada Indijancev. »Mi belci imamo za strahopetca vsakega, ki pušča ženske same.« Magva je zamrmral nekaj nerazumljivih besed, potem pa je vprašal znova: »Ali znajo Delavari prav tako dobro plavati kot po gozdovih laziti? Kje je Veliki gad?« Heyward je spoznal iz tega vprašanja, da so njegovi sovražniki bolje nego on poznali Mohikanca, zato je odvrnil: »Tudi njega je odnesla voda.« »In Hitri jelen?« »Ne vem, komu pravite Hitri jelen.« »Unkasu!« je odgovoril Magva. »Sin Velikega gada je Hitri jelen. Ali je skocil preko reke, da je prišel v gozd?« »Ako misliš mladega Delavara, potem je odplaval tudi on.« Ko je Heyward to rekel, so se oči vseh okrog stoječih Indijancev obrnile v Magvo, zahtevajoč, naj jim razloži, o čem sta se menila. Njih tolmač je pokazal na reko. Razumeli so to kretnjo in pričeli grozno kričati. Nekateri so kot besni tekali semtertja in mahali z rokarni po zraku, drugi pa so pljuvali v reko, kakor za kazen, da je ubež- nikom pomagala uiti. Zopet drugi so pretili ujetnikom ia eden je celo zagrabil Elizo za bujne kodre, ki so ji kot plašč padali preko ramen, ter ji nož sukal okrog glave, kakor bi ho'tel pokazati, kako jo bo oropal te lepote. Heyward je obupno poskusil, da bi priskočil na pomoč svoji nevesti, čeprav je imel zvezane roke. Pri tej priči pa mu je Indijanec težko roko položil na ramo. Izprevidel je, da bi bilo brezuspešno, protiviti se svoji usodi. Nato se je poglavar dalj časa posvetoval s svojimi vojščaki. Videti je bilo, da so soglasno nekaj sklenili. Privlekli so oropani čoln in ga potegnili do skale. Poglavac je namignil ujetnikom, naj vstopijo. Ker je bil vsaik upor zaman, je Heyward vstopil prvi in dal drugim zgled, naj se pokore. Za njim sta vstopili sestri in David Gamut. Ko se je bil ustopil na svoje mesto še krmar, ki naj bi čoln vodil skozi nevarne vrtince, so ostali divjaki poska-* kali v reko in plavali za njimi. Čez nekaj minut so ujetniki izstopili na južnem bregu poševno od kraja, kjer so se bili vkrcali prejšnji večer. Divjaki so se zopet posvetovali. Medtem so bili pripeljall konje, ki so bili bržkone s svojim rezgetanjem izdali celo družbo. Zdaj se je tolpa razdelila. Poglavar je zasedel Heywardovega konja, z večino svojih ljudi zopet prekoračil reko in izginil v gozdu. Ujetniki so ostali pod varstvom šestorice divjakov, ki jim je načeloval Zviti lisjak. Hevvvard je bil silno razburjen. Ker se mn je zdela boljše, da takoj zve najhujše, je premagal svojo mržnjo iB prijazno ogovoril Magvo: »Rad bi govoril z Magvo o stvari, katero sme slišatl samo uho tako odličnega vojščaka.« »Govori«, je porogljivo odgovoril Indijanec, »drevea« nimajo ušes.« »A rdeči Huronci niso gluhi. Besede, katerc sme aln šati veliki mož svojega rodu, bi omamile mlade vojščake« Ako Magra noče poslušati, potem zna beli vojščak tudi molčati.« Divjak je nekaj povedal svojira tovarišem, stopil malo v stran in namignil Heywardu, naj pristopi. Pricel se je med njima daljši razgovor. Z veliko premetenostjo se je skušal major Indijancu prilizniti. Opisal mu je kolikor mogoče blesteče vse nagrade, ki jih dobi, ako bogatemu Škotu vrne hčeri. Oponašajoc Indijance v načinu njih govorjenja, je rekel: »Poglavar Viljem-Henryja bo tako uslugo poplacal, kakor se spodobi velikemu vojščaku. Magva ne bo več nosil okraskov od cina, arapak od zlata. Njegov rog bo poln smodnika. V njegovem žepu bo toliko dolarjev, kot je kamenja na bregovih Horikana, divjačina mu bo lizala roko, ker bo vedela, da ne more ubežati pred izvrstno puško, katero bo nosil Magva. Moja darila pa bodo še večja kot Škotova. Jaz — jaz bom —« »Kaj hoče dati mladi poglavar, ki prihaja od iahajajočega solnca?« »Potok ognjene vode (žganja) bo tekel pred vigvamom Magve. To napravi Indijancu srce lažje kot je perje kolibrija in sapo slajšo kot je duh divjega kovačnika.« Zriti lisjak je pazljivo poslušal Heywarda, a tudi njenm se je bralo z obraza, da ne aaupa prav belčevi ponudbi. Nazadnje je rekel: »Dosti. Zviti lisjak je moder poglavar. Bomo rideli, kaj bo storil. Pojdi zdaj in imej usta aaprta. Kadar bo M«gva gororil, bo čas, da odgovoriš.« Heyward se je naglo umaknil, da bi ne vebudil neaaupljiTosti ostalih divjakor. Pomagal je sestrama t sedlo In jima medtem požepetal nekaj i«podbmjajoeik be»ed. DaTidoro kobilo je drugi oddolek Tael » Mibo. Pere© ia Hefw«rd sU morala torej hoditi poč. Ibfvm j« itopal tmpmi, šestorica Huronor pa je šla ob straneh in sa ujetniki s previdnostjo in pazljiTOStjo, ki ni popustila niti za trenotek. Tako so molče hodili nekaj časa, Molčanje je prenehalo samo takrat, kadar je Heyward kaj tolažljivega rekel deklicama, ali pa kadar je David globoko vzdihnil, češ, da je udan t svojo usodo. Pot jih je peljala v nasprotno stran od Fort Viljema. Heyward je še vedno natihem upal, da se Magva ne bo mogel ustavljati njegovi vabljivi ponudbi. Miljo za miljo so korakali skozi brezkončne gozde. Prav nič ni kazalo, da bo kaj kmalu konec napornega potovanja. Edina Kora se je spominjala dobrega sveta lovčevega in kadarkoli je bila prilika, mimo jezdeč nalomila kako vejico. To pa 8O skoro onemogočili pazljivi Indijanci, ki so jo vedno zasledovali z mračnimi pogledi. Posrečilo se ji je, da je odlomila precej veliko sumahovo mladiko in je isti hip izpustila na tla rokavico, da bi še bolj opozorila prijatelje. A eden izmed Huroncev je opazil njeno zvijačo, pobral rokavico, jo ji dal nazaj, nalomil še več vejie, kakor bi bila kaka žival napravila škodo, ter je roko s takim pretečim pogledom položil na tomahavk, da je deklica opustila vse podobne poskuse. Konjska kopita so sicer zapuščala sledi, a tudi drugi oddelek Indijancev je imel konje s sabo. Zato ta mamenja niso mogla biti Todnik. Magva se je ves čas le redkokrat obrnil in ni zinil besede. Ravnajoč se samo po solncu, je bržkone gledal na znamenja, ki so bila vidna samo bistremu očesu indijanskemu. S sifurnim korakom je sel naprej po breikončnem gosdu, katerega to reaale majhne doline, menjajoče ¦o i ¦iekiml friU, iaboreeimi potoki in penečimi *e reiiTkltvki ai )• bOd, da «• po&aa »IrBJeBotti. ladar- koli so se upebani popotniki oerli nanj, so videU skozi drevje njegovo temno postavo % nepremično, naprej gledajočo glavo, na kateri se je aaradi nagle, prožne hoje venomer zibalo lahno pero. A hitre hoje je bilo tudi nazadnje konec. Ko *o bili prekoračili globoko dolino, skozi katero se je ril šumeS potok, so se vzpeli na visino, ki je bila tako strma, da sta morali sestri stopiti s konj in iti peš. Ko so prišli do vrha, so se mahajali na ravnem prostoru, obdanein z redkim drevjem. Tu se je Magva vrgel pod smreko in s tem dal Bnamenje za počitek, ki ga je bila vsa družba potrebna. VII. RešiteT t sili. Previdni Indijanec ni brez namena izbral tega na vse •trani strmega griča, podobnega na vrhu odsekani piramidi, kajti lahko ga je bilo braniti in skoro nemogoče naskočiti. Konje so izpustili, da si poiščejo hrane, ujetniki pa so pod zeleno streho senčnate bukve razgrnili svojo pičlo zalogo in se okrepčali. Divjaki so bili kljub hitrici spotoma ustrelili t- lokom •rno. Nobene kuhinjske umetnosti niso vzeli na pomo<5, ampak planili po nji in hlastno požirali surovo meso. Le Magva je sedel ob strani ter se ni udeležil gnusnega obeda. Globoko je bil zamišljen. Zopet je Heyward pričel upati. Sklepal je, da preudarja Indijanec, kako bi prevaril prežeče tovariše in prišel do nagrade. Gnan od te misli se je približal divjaku, da bi mu ponovil in povedal svoje obljube in še bolj podžgal Magvino pohlepnost Ta pa ga je neprijaamo sprejel in m» le na kratko in nejatno odgovarjal. Zlobno Teselje my je gledalo ir oči, ko ma je rekel nazadnje: »Pojdi k trnolasi hčeri ia reci ji, (la bi Magva rad g»toril b ajo. Oie xf bo poMbM, kar bo •>blj«bila b».« . * j Državna politika. r naši državl Občinske Telitre t Srbiji. Po Srbiji imajo občinske vo litve bolj političen kot pa gospodarski Enačaj in sicer zaradi tega, ker je politikarstvo t malem zelo razvito po srbskili obcinah. Zato so obcinske volitve vsaj tako burne kakor državnozborske. A tako, kot se godi zdaj v Srbiji, bi se pa kljub temu le ne smelo goditi. V tem volilnem boju so ubili že sedem uglednih pristašev dr. Davidovica in poboji se še vedno nadaljujejo. Ljudstvo je do skrajnosti ogorčeno. Radikalni minister Simonovič je v svojera okraju osebno hodil od hiše do hiše in je v spremstvu — orožnikov agitiral za radikale. V Beogradu so nekega Bobiča, ki je upal reoi besedo zoper dosedanjo radikalno poliliko, izključili iz stranke, kar pa je povzročilo nove spore v radikalni stranki. Sam ministrski predsednik Uzunovič je imel preteklo nedeljo govor na shodu radikalov za beograj&ko občino. 0 izidu volitev, ki se vršijo dne 15. t. m., bomo prihodnjič porocali. S korupcijo ima odbor, ki je bil posebej za to izvoljen — še vedno veliko posla. Zdaj obdelujejo neko bencinsko afero, t kateri je bila držara z& težke milijoaie oškodovana. Pomoč popIaTljeneem je kostala, kakor je bilo seveda pTioakovati. Denar, ki se je odtegnil uradnikom, duhovnikom, uoiteljem in tudi invalidom, se ni uporabil za pomoc poplavljencem, ampak za neki posebni lond, kakršnega je nekoč imela Srbija in je z njim izvojevala vojno 1. 1912-13. Radikalnoradičevska rlada je znova polkazala, da so je le besede, kadar gre za kmeta. Naši poplavljenci po Sloveniji so dobili vsi .položnice z višjim zneskom davka, kakor lansko leto ob dobni letini. Za ta dar se bo slovenski narod radikalom in radičevcem ob priliki zahvalil. — Zoper Eanemarjeno delovanje Tlade t tem ozlni »o voditelji strank v opoziciji zahterali nujno sklicanje narodne skupsoine, da se tu obraranaTa o hitri pomoči ponesrečencem. Spor med SHS in Bolgarijo. Kmalu bi zagrmeli topavi na meji med našo in bolgarsko državo. Po inozemskih listih so se razširile zelo razburljive vesti. V spor so posegle tudi Telesile, iposebno se je postavila na noge Anglija in sicer ta Bolgarijo. Naše zunanje ministrstvo, ki ga prar slabo Todi radikal dr. NinSič, je mnogo krivo, da zdaj vsn Erropa gleda na nas kot krivce vsega spora. Naša vlada ee je udaj po dolgem premisleku odlocila, da lx> poslala v Sofijo ostro pritožbo zoper bolgarske komitaše, lci delajo nemir ob nasi državni meji. V zvezi s temi dogodki se tudi razpraTlja, da bi tso Makedonijo dali pod vojaško upravo in bo general glarni gospodar t Makedoniji. Dr. Koroše* • položaju. Dr. Korošec, ki ima sedaj veliko večjih »hodoT po Sloveniji in drugod, je ipodal odlocne izjave soper sedanjo rlado, ki je zavozila notranjo in zu- j nanjo politiko, ki pa še posebno s Slovenijo ravna tako kot kruta mačeha s svojo pastoriko. V DRUGIH DR2AVAH. 0 Mehiki in • kulturnem boju, ki vlada tam,, a katerem smo pretekili teden govorili v iposebnem članku, razpravlja ves svet. Napetost je namreč vedno večj«. Vlada je cerkve odvzela in jih nadzorujejo uradniki. Vec cerkva so zvijačni roparji izropali, ko so se izdajali z& vladine komisarje. Na mnogifo. krajih se dogajajo prave bitke med ka toličani in vladnimi četami. Papež je odredbe mehikanske vlade zoper katoliško Cerkev slovesno obsodil. — Tudi »Domovina« piše o tem, seveda prav po svoje. S tem vprašanjem se je zopet iraakriiikala, koliko je vredno njeno »katolioanstvo«. Čudno, da še tega ne napiše, da so slovenski klerikaloi krivi teh bojev v Mehiki. Liberalci so pač po vsem svetu enaki. Najbolj verni so tajkrat, kadar lastno vero smešijo, najbolj cerkveni takrat, kadar lastno cerkveno organizacijo napadajo. Pa slovenski narod si bo znal prihraniti dogodke, kot so v Mehiki. Italija jemlje pravieo za pravico slovenskema rodn, kolikor ga je pod njeno oblastjo. Ne le proti dahoTnikom, tudi proti ostalim izobraženim slojem, ki si upa}o narodu pomagati, je nastopila italijanska vlada. Pretekli teden je razpustila vsa slovanska ufiiteljska društva, saj *© jiin italijanska na razpolago. Prišlo je že tako daleč, da so pretekli teden v Trstu javno na ulioi pod varstvom policije zažigali slovenske knjige. To pa že ni vec čloresko, to je že barbarsko. A vse to kaze, da Italija še ni nasičena, da ima še mnogo udarcev pripravljenih zoper Sloveooe. Težko bo vse to zdržati, a kljub temu slovenskega rodu ne bodo zatrli. Francija hiti popravljati škodo, M jo je zadeJa raradi zmanjšanja vrednosti njenega denarja. Po-leg tega je p« storila velik korak naprej, da bi se utrdil mir t Evropi, s' tem, da je sklenila z Nemčijo trgovsko pogodbo, ki je odločilnega pomena za boljše razmerje med tema državama, iki sta si po svetovni vojni še najdalje ostali naspcotni. Nasilnik izgublja moč. Španski diktator Prirao de Rivera, ki nasilno vlada v državi s pomočjo vojne, policije in nekake španske orjune, je zgubil glavno oporo, rojaštvo, ki se mu ne polkorava več. Vsled nepokorščine bodo mnogi visotki častniki odstavljeni, če se jim še kaj hujšega ne bo pripetilo. A kljub temu de Rivera ne bo več dolgo gospodral v državi. Madjari za Italijo. Horty je rekel: »Nemoija nas je s svojo vojno pahnila v žalost. Mi zremo na Italijo, aa fašistovsko Italijo! Vse naše simpatije so za. Italijane, s katerimi smo si slični po značaju in &orodni po plemeira.« — Taka izjava precej pove, da segajo prsti Italije še dalje kot do Raikeka. Zaveznica Rumunija sklepa e Italijo prav tesae vezi. Na videz navadni obiski olanov rumunske kraljeve hiše v Italiji so vemdar velike politične važnosti. Čudno je, da dr. Ninoič ne vidi, kako Italija krog in krog Balkana kuje svoj sklep, da si ga osvoji in bi na ta način postela neomejena gospodarica v južni Evropi. Italijanski listi to odkrito priznavajo. V koliko je pa to balkansldm državam v prid, je pa drugo vprašanje.