DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 6
Gorica - Trst, 6. februarja 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naro6nina: Mesečna L. 65.— Poit. tok. rad. it. 0-1B127
Izhaja vsak petek
POBRATIMI J A
»Soča«, glasilo demokrat tične fronte Slovencev v Italiji, je 24. januarja 1.1. objavila uvodnik, v katerem pojasnjuje svoj program za bodoče državnozborske vo* litve. V njem naglasa ta slo= venski tednik v imenu svo* je stranke, da bo »šla na vo* litve s tisto skupino, ki naj'-bolj odgovarja njenemu programu. Demokratična fronta se bori skupno z vsemi naprednimi silami nove Italije za obnovo dežele, za obrambo demokratičnih prit dobitev republike Italije in za socialno zboljšanje v korist delovnega ljudstva...
V Italiji so se danes dvignU le vse kmetske in delavske množice in se v zdravem poletu združujejo v veliko skupino, ki bo šla skupno pod naslovom »Demokrat tična ljudska fronta dela, miru in svobode« na prh hodnje volitve. Njihov pro--gram je v popolnem skladu z našim programom«.
S preprostimi besedami povedano je »Demokratič* na fronta« sklenila, da bo pri bodočih volitvah šla z italijanskimi komunisti. Potrdila je, kar smo zapisali že ob njenem rojstvu, da »fronta« ni nikaka narodna, slovenska politična ustano-va, temveč zgolj in samo podružnica mednarodnega marksizma.
Po tej poti so hodili razni Regenti že pred prvo svetovno vojno, ko je marksu stična socialna demokracija na Tržaškem in na Goriškem radi svoje narodne mlačnosti in nezavednosti postala najtežja cokla pri našem narodnem prerodu. Škoda, ki jo je trpela na* rodna misel, je bila tako hu< da in občutna, da se je zad* n ja leta pred vojno rodil odpor med delavstvom sat mim in je bila zato ustanovi Ijena slovenska narodna de* lavska organizacija za Prh morsko. Kdor je takrat zajadral v vode mednarodne socialne demokracije v na* ših deželah, ta je bil v nevarnosti, da se narodni zgubi, utopi v laškem mo*
Ta narodno nezavedna, mahedrava socialna demo> kracija je po prvi svetovni vojni brez vseh pomislekov skoro v celoti krenila v ko* munizem in vso dobo med prvo in drugo svetovno voj* no ni za naš narodni obstoj ganila niti z mezincem. To* variša Srebrnič in Tuntar sta sicer vedrila v rimski zbornici, za zatiranega slo* venskega človeka nista nat šla pa nikoli spodbudne besede. Borba med fašizmom in komunizmom je spravila nekaterega tako zvanega Slovenca * komunista v int ternacijo, na otoke, toda tovariši so bili v tistih le* tih stalno v ostrih sporih z narodno usmerjenimi inten niranci in priporniki. Razni Dekleve, Jelinčiči in drugi bi znali o tem marsikaj po> vedati.
In sedaj po drugi svetovi ni vojni? Živimo v dobi velike pobratimije. Najprej se je komunizmu posrečilo, da se je po OF prikopal na oblast. Sedaj ko je narod spregledal in vidi, kako je bil varan, se skuša z UAISsi in SIAU-i držati pri koritu. Vendar mu tudi to ne bo uspelo. Preveč je nesreč,
Oec Prešerna!
(Misli ob pesnikovi obletnici)
Med Slovenci je prišlo žc v na* vado, da slavimo našega največ* jega pesnika. Gotovo ga tudi mno« gi berejo, in uživajo lepoto nje* gove pesmi. Veliko bo tudi takih, kot je bil pokojni Ivan Cankar, ki je izjavil: »Prešerna ne morem brati, — ker ga znam na pamet«. Vendar Prešernov duh še ni pro» drl v zavest vseh Slovencev. Vzo* ri, za katere je živel, se še danes niso uresničili.
Prešeren je bil eden prvih in največjih glasnikov svobode med Slovenci. Hrepenenje po osebni in narodni svobodi mu je bilo vir najčistejše poezije. V svojih naj* večjih umetninah, v »Sonetnem vencu« in v »Krstu pri Savici« proslavlja svobodo, ki je nepre* cenljiv zaklad. V njegoveon času naš narod ni bil svoboden. Vezale so ga trde verige nemškega abso* lutizma, ki je dušil vsak politični in duhovni napredek. Kot pesnik je Prešeren to mračno ozračje bolj občutil kakor drugi ljudje in je tudi našel temu svojemu občut« ku primeren genijalen izraz. Hre* penenje po svobodi mu je nareko* valo verze:
»Tja bomo našli pot, kjer nje [sinovi
si prosti vol’jo vero in postave!«
Da, prosti volijo vero in posta* ve! Ali ni v teh štirih besedah jasno izražena tudi težnja današ* njega človeštva, ki v marsikateri deželi še vedno ni prišlo do tega, da bi samo odločevalo o ..svoji ve* ri in samo kovalo svoje zakone? Ali je n. pr. pri Slovencih po sto letih, kar je Prešeren umrl, že na* počil tisti čas, ko si sami izbira* mo vero in si dajemo postave? Bojimo sc, da ne. Vsiljujejo nam tujo kričečo rdečo vero, in pravico in zakone nam diktira majhna skupina ljudi po navodilih od dru* god. Kaj bi bilo s Prešernom, če bi živel danes! Nemškemu in do*
škega mesta in tudi danes odvet* nike imenuje in odstavlja vlada. Močno se nam dozdeva, da bi se Prešeren, ki še pri uri ni nosil verižice, ker bi ga spominjala na okove duha, tudi danes ne uklonil in da bi se mu ne godilo bolje, kot se mu je. Takrat je pesmi vsaj lahko objavljal, danes bi naj* brž ne dobil papirja zanje.
Na drugem mestu je spregovo* ril o razmerju med narodi:
»Po celi zemlji vsem ljudem [mir bodil Tako so peli angelcev glasovi v višavah pri Mesi jasa prihodi. Da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi /narodi,
da ljubit’ mor’ mo se, prav’ [uk njegovi.«
Sinovi enega očeta smo, bratje smo, zato bi se morali ljubiti med sabo. Mir bi moral vladati na sve* tu. To bi bilo idealno stanje,- ki ga skušajmo doseči. Mir med po* samezniki, mir med narodi in dr* žavami. Ali smo se v sto letih po Prešernu temu idealu že kaj pri* bližali? Ali ni danes slabše kot kdaj prej? Komaj je minula ena strašna vojna, že se človeštvo z vso vnemo pripravlja na drugo, še strašnejšo. Demon duhovnega in materialnega uničenja je obsedel ljudi in konca ni videti. Svet je za vse dovolj bogat, a vendar brat bratu ne privošči koščka kru* ha in mirnega življenja. Človeštvo se še ni prikopalo do tistega ja* snega, vedrega napora, da smo ljudje in narodi med seboj bratje. Morda se celo oddaljujemo od njega. Kdaj bo nastopila doba trajnega miru, kdaj bo naš veliki pesnik lahko mirno počival »V zemlji slovenski, v predrai !	/gi	deželi,
ki jo je ljubil prisrčno ves [čas,
v kateri očetje so naši sloveli.«
TISK V KOMUNISTIČNI SLUŽBI
j Med resoludjami, ki so | bile sprejete na kongresu komunističnih časnikarjev — Sovjetske Rusije in z njenim škornjem teptanih držav — te dni v Zagrebu, pravi peta tole:
»Stvar časti slehernega slovanskega novinarja ljud* sko*demokratičnih dežel je, da aktivno prepreči ^podpi* ranje lažnega imperialistih nega poročanja ter vojne propagande v tisk, radio, film, literaturo in umetnost naših dežel.«
mi počečkani že itak vsi zidovi in brzojavni drogo* vi!); o reakciji in anglosak* sonskem imperializmu. Pa kaj bi naštevali! Poznam slučaje in ti niso izjeme am* pak pravilo, da tovariši * (ce) komisarji * (ke) ure in ure norijo na »mitingu« z znano čredo n. pr. o znaj« denem smodniku * federa* cijS, ki jo je seveda jugoslo* vanom odkril Jože Broz, po sestanku pa staknejo v ka* kem skrivnem kotu znanca* prijatelja,ki zna brati ljudi in knjige, pa ga za božjo voljo rotijo: Poslušaj, bre, pevej no že enkrat, kaj pa pomeni ta prokleta ■ »fede* racija«?
Praktično naj prebivalci na tej »črni zemlji« sicer kolikor toliko svetle, ali vsaj svetlikajoče se zemelj* ske oble iz dneva v noč in mačemu	pritisku	se ni	vdal; rajši j	iz noči v dan, neprestano, j Vodstvo je V MOSkvi
je trpel.	Ali	bi	upognil	hrbet pod j kot neužiten koruzni kruh , rp zmehanizirane
današnjim nasiljem? Takratna po* j Otepajo pleve O »nezmotljl* , poznamo. že itak VSli Tudi
S2& 'X" pS ! prerokih od Paukerjeve, j	|&tb^0v
Me,,™,'*'”" nl d0b" I	£ i ftvi «» se.po danih navodi.
distov, da ne prezremo ve*|h!} razpršijo kot kriki noc*
1 likega albanskega državnika j ™h,SOV P« Beogradu, Sofij!,
Hodže; o srečnejšem ju^ Budimpešti, Bukarešti m
trišnjem dnevu, o statistiki'}'™1- <?a •Jih ima čreda
opravljenega dela in ur; o ?e za za->trk- Mor^a mal°
i	povorkah in napisih (kot; 15.ra{fvn^T.in ,nar0^ za*
da niso z istimi neslanost*! cimtf Nl vazno’ al* cr.eda
vsa to mineštro prebavi ali
ne. Packaj papir, naj stroj v
iraze
»Ako bi bilo potrebno, da se v neki deželi utfede marksizem, bi bila to strašna tiranija. «
Bakunin.
ki jih je komunizem priklU cal nad nesrečno Primon sko, da bi jih človek pozabil in se dal znova zavesti v šarlatansko slovensko * italijansko pobratimljenje. Naj samo kratko navedemo par glavnih zlodejstev: V svojo OF je komunizem pobral vse slovenske fašiste v podeželju in jih posta* vil na udobne stolčke, na katerih mnogi še sedaj gospodarijo.
S svojo straiikarsko polh tiko nas je zasovražil pri zapadnih zaveznikih in povzročil, da pri upravi dežele nismo bili tako upoštevani, kakor bi zahtevala enako* pravnost in smo vsled tega še vedno zapostavljeni.
Radi brezvestne komunb stične mednarodne politike je bila Primorska razkosana in gospodarsko ohrom* Ijena.
Nespametno poudarjat n je italijanskotslovenskega bratstva skvarja ljudi in ustvarja slabiče.
Pred par dnevi sem stal
na dvorišču ljudske šole j stavnici brni, papirja je do* pri Sv. Ivanu v Trstu. UčU volj, o svobodni demokrat* teljica slovenskega šolske*; ski časnikar! Pred seboj ga vrtca je imela okrog sebe j imaš itak že cele tipkane nekaj otrok, ki so se pri-1 plahte materiala! Torej: Na pravljali na odhod. Z na? j juriš! Tako se rodi časnik,
glimi koraki prihiti proti šoli neka žena. Ko jo zagle: da deklica iz gruče igrajo* čih se otrok, se obrne proti njej in ji veselo gre naproti. Mati jo objeme in stisne k sebi: »Angelo mio!«, uči* teljico pa pozdravi: »Zdrai vo!« Učiteljica hoče še ne> kaj naročiti deklici, katero je mati spustila iz objema. Deklica pa tega ne opazi in gre proti izhodu. Mati pa kliče za njo v italijanščini, naj počaka, ker hoče učite* Ijica še govoriti z njo. Deklica se res ustavi, mati sili še naprej v njo z italijanščU no, učiteljica jo opozori slovenski, mati ponpvlja italijanski, od učiteljice se pa poslovi s ponovnim »Z dr a: vo«.
T udi mi zaključimo: Zdravo UAISI
revija, plakat, njihov »tran* sparent«, kino, knjiga. Vse to pa pušča le ubijajoč ob* čutek: tisoč in tisočkrat pre* mletih brezvsebinskih fraz. Saj nam kaj drugega itak ne nudite, pa izidite na tridesetih ali na dveh stra* neh!
Nič nas ne preseneti, če se že, ali pa se bodo po tem receptu »aktivno preprečiti prodiranje lažnega imperia* lističnega poročanja v ra* dio...« ponavljali slučaji iz dobe Hitlerjeve diktature: Lastnik * imetnik * posluša* lec radia sme poslušati sa* mo hitlerjanske oddajne postaje! Ko pa svobodni človeški duh, ki po svojem naravnem stremljenju, da zve, kaj je resnično novega
v svetu, kako pojejo zvono*
vi v svetu, noče in ne more na kolena, ovajajo sfana«
tizirani otroci starše, brat brata, sestra sestro, prija* tel j prijatelja, da poslušajo ali so poslušali tuje oddaj* ne postaje. Sledijo zaplem* be aparatov in aretacije zlo* čincev. Nam so se takrat, ko smo slišali take in po* dobne vesti, ježili lasje, smo pljuvali: Fej te bodi! Po* čet j e se nam je studilo in gabilo! Bilo nam je nera« zumljivo, več kot barbar* sko, ne*naravno!
Danes tudi? Gotovo v enaki meri, ali še bolj. Ven* dar je razlika. Ce smo nam* reč tedaj naperili pravdo zoper neznanega nezakon* skega očeta, ki bi naj bil za* plodil to spako, ta način ubijanja slehernega člove* škega dostojanstva, taka pravda je danes nepotreb* na. Oče je več kot znan! Ne samo današnjih duhovno * moralnih spak! Tudi Hitler* jevih posnemanj. Ni nam* reč rodila Hitlerjeva Gesta* po, ali Mussolinijeva OV RA moskovske G e p e u ! Nespretni nemški in itali* janski diktatorji so šli po azijatske vzorce v komuni* stično Moskvo! Kako obse* žen repertoar so našli! V vsako hišo, ne samo v uli# co — političnega špijona partije! Naj posluša in po* roča, kaj kdo govori in po* sluša! Cilj pa imejte: Z ne* poslušniki, če ne že na ve* šala ali pred puškino cev, v taborišča na prisilno delol Poglejte naše kanale! Mno* go zemlje smo s temi ljud« mi prekopali. Ce so po Dnjepru, Donu in Volgi plavala trupla, da so se kon* kurence v številu preplašile celo ribe, kaj zato?! Ali ni* so po francoskih jakobin* cih in sanskilotih trupla po klanih Francozov in Fran* cozinj celo zajezila reke Seine?
Tpko, torej, komunistični časnikarji, preprečiti aktiv* no vsako nekomunistično kulturo, vsako oblikovanje v zunanji obliki tega, kar leži duhovnega v človeški notranjosti, bodisi v besedi godbi, igri, slikarstvu ali ki* parstvu, plesu. Kaj potem še šušmanite po svojih pred* stavnikih s predstavljanjem Shakespeare*ja, ne glede na to, da ga sploh ne razu* mete?
Zgrešeno naziranje
Prav za prav nas sklepi komunističnih časnikarjev niso presenetili. Osvežili smo spomin na ravnokar preživeli nacistični in faši* stični diktaturi z vsemi nju* nimi odtenki, posnetki ko* munističnih metod v ubija* nju kulture dn njenih oblik izražanja. Svet jih je preži* vel, čeprav je bilo potreb* no, da je tekla kri. Geslo dneva je naenkrat: S silo — oni j>ravijo »aktivno« — preprečiti vse, česar ni o* dobril Politbiro v Moskvi potom svojih podružnic. To je negativum. Pozitivum pa je: Pisati, peti, igrati, slika* ti, upodabljati, plesati, de* lati in misliti — enotirno, po kolesnicah komunizma. Sicer?
Poskus, torej, prenesti Sa* haro z njenim peskom, dol* gočasnostjo in smrtjo, brez zelenja in vode, brez rude bogatega drobovja v zele* no, človeško Evropo. Po skus s perspektivo uspešne bodočnosti? Ali je res mo* goče prenesti Saharo v Ev ropo, ali pa vsaj spremeniti
Od srede  do srede-
29. januarja i Ameriški mor* nariški minister Je izjavil, da bodo Združene države obdržale v Sredozemlju stalno silo mor* narlSkih strelcev, ki bodo popol-nonia opremljeni za izkrcanje. — Predsednik Truman je podpisal zakonski načrt, ki pooblašča ameriško zunanje ministrstvo za izvajanje obveščevalnega programa. Senator Smith je pri tem izjavil, da predstavlja program važen korak pri prizadevanju postaviti resnico nasproti lažem, ki jih nekatere države razširjajo v svoji propagandi. — Po dvotedenskih razgovorih v mešanem anglo-italijanskem odboru je zastopnik italijanske delegacije iz-
Iavil, da so dosegli med Veliko Iritanijo in Italijo trgovinski sporazum za dobo enega leta. — List »VVashington Star* piše: Sedanji dogodki, in dogodki nedavne preteklosti popolnoma o-pravičujejo Bevinovo svarilo, da vodi Sovjetska zveza politiko, ki mora nujno privesti do vojne* — V programu konference mednarodnega izvršnega odbora liberalnih strank je razpravljanje o. razširjanju liberalnih načel v svetu. Vsi narodi sveta, ki so nasprotni totalitarističnim Idejam fašističnega ali komunističnega Izvora naj čim tesneje sodelu-— Kitajski minister Chen Li
u je potrdil časopisna poročila, o široko razpredenem uporniškem gibanju v Ukrajini.— Komunisti na Madžarskem »čistijo* na veliko urade v zunanjem ministrstvu, kjer bodo odpustili 120 uradnikov, ki jim niso po volji. — Nova francoska protikomunistična sindikalna zveza je objavila, da je število njenih pristašev že tolikšno kot ono .Splošne delavske zveze*.
30^Janua^|sn Varnostni svet Združenih narodov je naročil pe-velesllam, naj nadaljujejo z iravijanji glede izbirejjuver-
tim velesilam, naj nadaljujejo z
razpravljanji gledi '	___
nerja za Svobodno tržaško ozemlje. — Tajnik jugoslovanskega veleposlaništva v London« dr. Teodor Korenič je odklonil uradni poziv, naj se vrne v Beograd. — Komunisti so Izgubili trT izmed najvažnejših predsedniških mest v komisijah francoske narodne zbornice. — Poljski »general “ Orosz je ostro napadel poročilo tujega tiska, ki trdi, da sovjeti grade na rekah Odri in Neissi vojaške utrdbe. — Sovjetska zveza je poslala ameriški in angleški vladi protestne note zaradi nameravane obnovitve vojaških oporišč in letališč v Severni Afriki. — Konservativci so zmagali pri dodatnih volitvah blizu Glasgowa na Škotskem. — V Bukarešti so obsodili na težke zaporne kazni 34 sodelavcev Julija Maniu-a,
31. januarja i Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je francoska vlada naklonjena evropski gospodarski zvezi. — 16 nadaljnih ameriških častnikov je nastopilo službo svetovalcev pri enotah grške vojske, ki se bori proti komunističnim tolpam. — Sovjetska zveza je poslala protestno noto Združenim državam zaradi prisotnosti ameriških vojnih ladji v italijanskih vodah. — Ameriški obrambni minister James Forre-stal je Izjavil, da so Združene države zelo zainteresirane na vsem področju od Gibraltarja do Indijskega oceana. — Francoska vlada se je sestala, da razpravlja o zakonskem načrtu o razvrednotenju franka. — Češki socialdemokratski poslanec Kubat je imel govor, v katerem je obtožil komuniste, da so si zasužnjili češkoslovaško policijsko silo in da vzdržujejo posebne policijske oddelke na mejah za vsaki primer. — Podpredsednik velike ameriške delavske zveze A.F.L., Matthevv Woll je izjavil, da sovjetski delavci nimajo niti pojma o kakih človečanskih svoboščinah. V Sibiriji trpi po taboriščih najmanj 10 milijonov prisilnih delavcev. — Izvršen Je bil atentat na Mahatmo Gandhlja. — Glavni tajnik angleške sindikalne zveze jeklarjev In železarjev je opozorit člar.3 sindikatov na komunistična prizadevanja, da bi napravili iz delavskih združenj orodje sovjetskega ministrstva. — Velik požar je uničil živila, ki Jih je pripeljal ameriški prijateljski vlak za prebivalstvo Pariza. Pravijo, da gre za sabotažo. — Ameriški vojni minister je v svojem govoru pripravil javno mnenje na možno uvedbo splošne vojaške dolžnoBti in novačenja v Zdraže-nih državah.
Od srede
,'do srede____
t. februarja; Iz vsega sveta prihajajo izjave sožalja ob priliki Gandhijeve smrti. Samo v Sov. zvezi so objavili Gandhijevo smrt brez vsakega komentarja. — Člani indijske nacionalistične organizacije v Londonu pravijo, da je Gandhijeva smrt prišla kot nalašč voditelju indijskih nacionalistov Čandru Bosseju, ki se ni ubil pri letalski nesreči 1945, kot so to napačno poročali, temveč živi v Sovjetski zvezi. — Francoska zbornica je odobrila zakonski predlog za ustanovitev svobodnega trga zlata. — Zastopnik španske viade v Franciji je obiskal francoskega zunanjega ministra Bidaulta. — Američani imajo trenutno v Sredozemlju 16 vojnih ladji. — Uredba o gospodarski obnovi združenega anglo-ameriškega področja v Nemčiji bo stopila v veljavo dne 15. februarja 1.1. — Sloviti znanstvenik Einstein je v odprtem pismu obsodil sovjetske sociologe, ki mislijo ali pišejo, da bi bilo že s samim nastopom socializma odstranjeno vse današnje politično in socialno zlo na svetu. — V Andaluziji so priredili lov, kl^sta se ga udeležila tudi španski zunanji minister Artajo in ameriški odpravnik poslov Čulbertson. — Stalin se je udeležil zasedanja Vrhovnega sovjeta.
2^Jtebruarja» V Grčiji so na novo organizirali poveljstvo vojske. — V krogih Združenih narodov menijo, da se bo zaradi Gandhijeve smrti rešitev nasprotij med Indijo in Pakistanom verjetno zavlekla za nedotočen čas.
— V Zagrebu je bila nova razprava proti organizatorjem odporniškega gibanja „Križarjev“*
— Grška vlada je protestirala proti aretaciji Anghelosa Tso-maidesa, atašeja na grškem veleposlaništvu v Beogradu. — Romunski ministrski predsednik Groza In zunanji minister tovarišica Ana Pauker sta odpotovala v Moskvo. — Na Madžarskem so aretirali nadatjhlh 6 oseb, češ, da so pomagali ljudem bežati iz domovine. — V Washingtonu menijo, da so sovjeti zato tako ojačili svoj pritisk na Itatijo, ker hočejo na ta način vplivati na aprilske volitve. — Američani na ta sovjetski pritisk odgovarjajo s tem, da bodo podpisali nov sporazum o prijateljstvu in trgovinski izmenjavi z Italijo. — Komisija Združenih narodov za Balkan Je izdala poročilo, ki ugotavlja, da komunistične tolpe uporabljajo v borbi med drugim tudi gorski top vrste „ Skoda “. Kot znano je s takim topom o-premljena tudi jugoslovanska vojska. — Predsednik narodnega odbora ameriške republikanske stranke Karl Reece je označil komunizem za organiziran napad
— neke tuje velesile — proti lastnini, veri in vsem ustanovam naše oblike vladavine. Če bi kak ameriški državljan podpiral komunizem, bi morali to imeti za pravo izdajstvo. — Indijska policija je doslej aretirala kakih 20 oseb, ki jih sumijo da so člani široko razpredene zarotniške organizacije, ki je kriva Gandhijeve smrti. — Voditelj britanske delegacije na mednarodni konferenci demokristjanov dr. George Catlin je izjavil, da britanska laburistična stranka ni marksistična stranka. Čeprav ima v svojih vrstah tudi marksiste.
3. fabruarjai Na zasedanju gospodarskega in socialnega odbora Združenih narodov se je obnovil boj med nasprotniki Marshallovega načrta, ki jih vodi Sovjetska zveza in med pristaši evropske obnove. — Pri volitvah osrednjega odbora Narodne zveze češkoslovaških dijakov so komunisti žalostno pogoreli. Dobili so komaj četrtino glasov. Protikomunistični dijaki so pozdravili nekega bolgarskega govornika s klici »živijo Petkov* Tn razveljavili pristop zveze k zvezi češke mladine, ,ki jo nadzorujejo komunisti. — Sovjeti so izročili perzijski vladi noto, s katero protestirajo proti delavnosti ameriške vojaške misije v Perziji. — V Jugoslaviji nameravajo vzeti živilske nakaznice vsem onim, ki kot pravijo, ne vršijo koristnega dela. — Združene države so gladko odbile sovjetsko protestno noto glede prisotnosti ameriških ladij v italijanskih pristaniščih.
— Bolgarski ministrski predsednik Dimitrov je poudaril politiko večnega prijateljstva z Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
4. februarja i Pogajanja za večjo gospodarsko In politično enot' nost zahodne Evrope hitro napredU'
a o, - Begunska pripravljalna ko-sija pravi, da bodo begunsko v-prašanje reiili naidalje v teku 3 let. —- Komisija mednarodne trgovinske konference je odobrila sprejem Svobodnega tržaškega ozemlja v med-narodno trgovinsko organizacijo. — Molotov se Je sestal z romunskim ministrskim predsednikom Grozo in tovarišico Pankerjevo, ki Je romunski zunanji minister.
Evropo v Saharo? Morda z j najsurovejšo, najbolj brez* | duhovno diktaturo, kar jih je svet kdaj doživel?
En sam odgovor je mo*; goč: Nikdar! Ali morda vi komunistični časnikarji in vetrnice moskovskega Po* litbiroja res mislite, da je beograjska »Borba« spod* rinila -v ponosnem Srbu »Politiko«, »Vreme«, »Prav* do«„ ali zagrebški »Vjes* nik« — »Obzor«, »Jutarnji list« — »Novosti« — ali ljubljanski »Poročevalec« z »Ljudsko krivico« ** pardon »Pravico«, »Jutro« in »Slo* venca« z njunima koncer* noma? Menda tudi niste
padli na glavo, da bi mislili, da ni duh tržaške »Edino* šti«, ki ne izhaja, vsaj tre* nutno več, močnejši od »Primorskega dnevnika«, pa ga bruhajte ven tudi
v	bajeslovnem številu?! — In poskusite s policijsko kontrolo radio*poslušanja! Danes v dobi radija in raz* bitja atoma!
. Na uho vam povem. Ob* stoja velika radio * oddajna in radio * sprejemna posta* ja, ki se imenuje človek in njegovo dostojanstvo. E* den in edini za ves svet. Teh oddaj in sprejemov pa ni mogoče ne prevpiti, ne za* molčati!	Spectator.
Soriškim	S
Našo javnost opozarja* mo, naj ne naseda prevari v sledečih primerih:
1. — Komunistični agenti dostavljajo bivšim politič; nim preganjancem (seveda ne tistim, ki so jih komu* nisti preganjali!) tiskovino v italijanskem jeziku in jih silijo naj jo podpišejo. Tu skovina nosi naslov: »Con* federazione nazionale per* seguitati politici antifasci* sti«. V njej je rečeno, da podpisnik izjavlja, da so mu pravila udruženja »zna: na«, v resnici pa jih ni še niti videl. Gre za komuni* stično organizacijo bivših političnih preganjancev, ki nima kaj opraviti s Slovem ci; podpira jo le komuni* stična fronta v Gorici, ki se je krstila za »demokrat tično«.
2. — Agenti te komunistič* ne fronte silijo na zvit način naše ljudi, naj se vpišejo v njih udruženje. Hodijo tudi na dom, stavijo tiskovino pod nos in jo lisičje vsiljiu jejo: »Podpišite, gre za to, da rešimo naše šole; saj ve* ste, mi se borimo za naše šole.« Ko pa človek tisko*
vino prečita, opazi, da gre za pristop h komunistični »demokratični« fronti.
3.	— Komunistični »Primor* ski dnevnik« od 4. februar* ja pravi, da bo v nedeljo 8. t. m. v Gorici ustanovna skupščina »Ljudske fronte miru«. Gre zopet za komu: nistično »fronto miru«, h kateri so se pridružili tudi Nennijevi socialisti zaradi političnega volivnega ma> nevra. Namesto da bi ko> munistična »demokratična« fronta skrbela za Slovence, se briga za uspeh Togliatti* ja in Nennija s slovenskimi volivnimi glasovi. Togliatti in Nenni nista do sedaj niti z mezincem mignila v prid Slovencem, čeravno sta L mela v parlamentu v Rimu nad sto poslancev. Niti v enem primeru nista Togliat* ti in Nenni priskočila Slo* vencem na pomoč. Zmagala na volitvah pa prav gotovo ne bosta, ker so druge sile močnejše od njihove. Zato nimamo Slovenci od »fronte miru« kaj pričakovati!
Slovenci, Slovenke, ne na* sedajte zvijači in prevari!
POLITIČNI OBZORNIK
Indijski voditelj Gandhi — ubit
V	popoldanskih u* rah dne 30. januarja je bil izvršen na indijskega vodi* telja Gandhija morilski na* pad. Mlad Indijec, ki se ni strinjal z Gandhijevo po* mirjevalno politiko in je bil najbrže še nahujskan od temnih sil, ki hočejo priti na oblast s terorjem, je od* dal nanj tri strele in ga sko* ro pri priči usmrtil.
Gandhi, ki se je bližal 80 letom, je bil po pokljcu od* vetnik. Od 1. 1920. je vodil indijsko narodno stranko. Bil je mjOŽ, ki je imel izre* den vpliv med Indijci, a je bil tudi mednarodna veli* čina. Noben mož ni nikoli igral važnejše vloge v zgo* dovini svoje države, kakor Gandhi v zgodovini Indije.. Za časa svojega dolgega življenja se je vedno trudil za mir in je obsojal nasilje. Njegova izguba predstavlja žalost za neštevilne tisoče oseb v vseh delih sveta. Njegovo moralno in duhov* no vodstvo je bilo za zgled v nemirni in razburkani do* bi. V zadnjih mesecih svo* jega življenja je z uspehom izvajal svoj vpliv za pomir* jenje nasprotstva med Hin* dujci in muslimani in za po* speševanje sodelovanja med vsemi Indijci za skup* no dobro. Umor Mahatme Gandhija je ena največjih tragedij za Indijo in za svet. On je izvajal močan vpliv v korist miru v kri* tični dobi, ki je sledila pri* dobitvi indijske neodvisno*
sti. Izgubo tako močne in tako zmerne osebnosti v tem težkem trenutku bodo obžalovali vsi, ki hrepene po mirni rešitvi sporov na svetu. On je bil največji duhovni voditelj našega ča* sa ter so radi njegove iz* gube potrti vsi, ki verujejo kot on predvsem v duhovne vrednote.
Stalno večja delavnost nemškega podzemlja
Preteklo je komaj dve in pol leti od končane druge svetovne vojne in nemško podzemsko gibanje kaže že zelo močno delovanje. To gibanje uporablja metode, ki so podobne onim, s kate* rimi se je svetovna javnost seznanila po prvi svetovni vojni in s katerimi je na* rodno * socialistična stran* ka obvladala tretji Rajh. Za to trditev je na razpo* lago več dejstev, ki jih an* gleški tednik »The Sphere« opisuje v posebnem članku,
v katerem med drugim pra*
vi :
Bivši bavarski ministrski predsednik dr. Hoegner tr* di, da ima v svojih rokah spisek imen 400 nemških demokratov, proti katerim je nemški podzemeljski »ljudski tribunal« izrekel smrtne razsodbe. Hoegner tudi trdi, da imajo tajna nemška podzemeljska sodi* šča skupno nit, ki prihaja iz Švice. V južni Nemčiji je znano delovanje nemških podzemeljskih sodišč pod
imenom »Edehveiss«. Dr. Hoegner je dopolnil svoje informacije z izjavo, v ka* teri pravi: 2e ob koncu voj* ne je bilo jasno, da bodo voditelji bodočega nemške* ga ilegalnega gibanja prešli v Švico, kjer bodo pričeli z organizacijo bodočega delo* vanja. Na čelu omenjene listine 400 nemških demo* kratov se nahaja bivši ba* varski ministrski predsed* nik dr. Hoegner.
Ko se je pred kratkim pred narodnim tribunalom v Ntirenbergu zagovarjal dr. Gebhardt, osebni zdrav* nik Hitlerja, se je mnogo govorilo o Švici, kot o pri* bežališču voditeljev nem* škega ilegalnega gibanja. Dr. Gebhardt je izjavil, da prihajajo iz Švice gesla, ki Nemce vzbujajo za vstajo proti vsem demokratičnim idejam in redu in jih rote, da se vrnejo k hitlerizmu. Na žalost pa tribunal ni bil v stanu, da primora dr. Gebhardta, da bi, potem ko je priznal svoje zveze z nemškim ilegalnim giba* njem, izdal kdo načel ju je ilegalnemu gibanju, kakšna je njegova moč in odkod črpa denarna sredstva. Gebhardt na ta vprašanja ni hotel odgovoriti.
Med tem pa v angleški in ameriški okupacijski oblasti Nemčije kažejo ilegalne or* ganizacije vedno večje de* lovanje. Tajna organizacija »Blockwacht« ne deluje sa* mo v velikih mestih, tem* več tudi v manjših središčih in v vaseh. Pred nedavnim je bila odkrita organizacija »88«, ki ima, po mišljenju angleške tajne službe, vo* dilno vlogo med vsemi or* ganizacijami. Temu bi od* govarjali obe številki, ki i* mata simbolični pomen: 88 pomeni HH (H je osma čr* ka v abecedi), kar naj bi bi* lo kratica za nacistični po* zdrav »Heil Hitler«.
V tajni organizaciji »Cr* ni orel« se zlasti zbira nem* ška mladina. Američani, ki v svoji okupacijski oblasti vzgajajo v številnih skupi* nab nemško mladino v de* mokratienem duhu, se po* gostoma pritožujejo, da nji* hovemu vzgojnemu delu u* spešno kljubuje vplivnejša konkurenca iz podzemlja, ki deluje zlasti v organiza* ciji »Orni orel«, ki je dejan* ska naslednica nacističnih organizacij »Hitlerjugend« in »Bund der deutschen Miidel«. Organizacija upo* rablja teror, s katerim kro* ti mladino, ki bi eventuelno hotela sodelovati z okupa* cijskimi uradi. Američani in Angleži so na ta način v večnem boju z nevidljivo partizansko organizacijo »Wehr\volfov«. Martin Bor* mann, šef nacistične stran* ke, izumitelj »petih kolon«
v	vseh delih sveta in naj* bližji Hitlerjev sodelavec, je še vedno vodilni duh nemških ilegalnih organiza* cij. Vsi verujejo, da Bor* mann še vedno živi in da je on tisti, ki iz tajnega in skri* tega mesta vodi vse delova* nje nemškega ilegalnega gi* banja. V zvezi s tem je po* trebilo omeniti, da je bil v Miinchenu pred kratkim nalepljen letak po mestnih zidovih. Na tem letaku združenih nemških ilegalnih organizacij je bilo zlasti po* udarjeno :	»	Vo	1	k	s	g	e	*
n o s s e n e ! Ukazi tiranov zavezniških okupacijskih u* radov nam prinašajo samo nesrečo in uničenje. Zedi* njeni kvartet lumpov, ki se imenuje kontrolni svet, je naš tiran in pije našo kri.
V	soglasju s temi lumpi de* lujejo njihovi psevdonem* ški biriči Pieek, Grotewohl, Hoegner in Auerbach. Poli* tični in kriminalni zločinci
Zakona za zaščito narodnih manjšin še ni, posebnega statuta tndi ne
vladajo v naši državi. Po* stali smo država, v kateri neusmiljeno vladajo Židi, črnci in poljska poulična sodrga. In zato, vsi Nemci, sabotirajte ukrepe okupa* cijskih oblasti! «
Ugled Združenih narodov
»New York Times« piše:	Do*
godki v Grčiji in na Koreji so spravili Združene narode v polo* žaj, ki spravlja njihov ugled na kocko. Združeni narodi bodo vse* kakor morali nekaj storiti za re* šitev svojega ugleda.
V	Grčiji balkanske satelitske države Sovjetske zveze onernogo* čajo balkanski komisiji opravlja* nje njenega dela na svojem ozem* lju, poleg tega pa še odkrito na* daljujejo z neprestanimi napadi na Grčijo, ki je članica Združenih narodov. To delajo s podpiranjem in podpihovanjem gveriljcev, ki so oklicali svojo tako zvano neod* visno vlado ter se odkrito vojsku* jejo proti zakoniti grški vladi, ka* tero priznavajo še vse države, med njimi tudi Sovjetska zveza. Takšno pomoč je balkanska ko* misija ponovno ugotovila med bo* ji za Konico. Glavna skupščina Združenih narodov pa je v zvezi s tem sama izjavila, da nadalje* vanje te pomoči pomeni ogrožanje mednarodnega miru in varnosti in da so proti državam kršiteljicam potrebne sankcije.
Na Koreji pa Sovjetska zveza bojkotira komisijo Združenih na* rodov, ki so jo ustanovili, da bi olajšala volitve za dosego korej* ske neodvisnosti. Sovjetska zased* bena vojska je omenjeni komisiji fizično preprečila izvrševanje nje* nega dela. Združeni narodi ne morejo sprejeti tega odkritega preziranja svoje volje in svojih sklepov, če nočejo pasti v nemoč in brezpomembnost. Listina Zdru* Ženih narodov predvideva za ta primer pravico majhni in zlasti glavni skupščini, da mobilizirata svetovno mnenje v obrambo svo* jih sklepov, poleg tega pa nudi državam članicam pravico, da se same ali kolektivno branijo, ka* kor določa člen 51. Listine.
»Absolutno orožje41
Atomsko orožje je pre* košeno. Moderna tajna o* rožja posedujejo tako uni* čevalno silo, l^i prekaša vsa* ko domišljijo. Admiral Za* charias, bivši namestnik na* čelnika tajne informacijske službe pri mornarici, oclkri* va, da bi tudi v primeru u* ničen j a vseh atomskih bomb in tozadevnih naprav, še obstojala taka orožja, ki lahko zbrišejo vsako sled življenja. Človeštvu so dne*
vi	življenja šteti, če ne bo čimpreje dosežen popolni mednarodni sporazum o ce* lotni razorožitvi.
Furlansko ljudsko gibanje
vložilo utok na najvišje ustanovne oblasti.
Kakor znano je ustavo* daj na skupščina v Rimu za* ključila svoje delo v soboto 31. januarja, ne da bi kaj sklenila za zaščito pravic narodnih manjšin, potem ko je izglasovala člen 6. u* stave, ki pravi: »Republika varuje s posebnimi pravili jezikovne manjšine.«
Bolje bi bilo, če bi usta* vodajna skupščina sama se* stavila in izglasovala taka pravila. Tako pa smo Slo* venci še enkrat zadnji, kajti Francozom v dolini Aosta in Nemcem v Poadižju in na Tridentinskem je skup* ščina potrdila in uveljavila posebni statut.
Sedaj smo odvisni od vla* de, ki bo sestavila pravila za zavarovanje paših pravic in predložila zakon novi zbor* nici v odobritev .Mi seveda ne bomo spali in opozarja* mo našo javnost, da se za stvar zanima in pospeši njeno rešitev. Na goriškem županstvu je vse prav, sa* mo da Slovencu pravic ne dajo. Zdaj tolmačijo zako* ne tako, zdaj tako, zvijajo jih in zavijajo, da le Slo* vencem ne ugodijo.
Kar se pa posebnega sta* tuta tiče, vemo, da je Fur* lansko ljudstko gibanje vlo* žilo utok na kasacijski zbor in na državni svet v Rimu, in sicer zaradi odložitve po* sebnega statuta za Julijsko krajino?Furlanijo, ki je po členu 116. ustave avtonom* na s posebnim statutom. Utok, ki je bil dostavljen tudi predsedniku ustavo* dajne skupščine in ministr* skemu predsedniku De Ga* speri ju, trdi, da je taka od* ložitev protizakonita in protiustavna. Ustavodajna skupščina je kršila ustavo, ko je sprejela prehodno pravilo, da se posebni statut za deželo začasno odloži, dokler ne bodo raz* mere z Jugoslavijo urejene. Seveda si prisvaja Furlan* sko ljudsko gibanje pravico nadaljnih pritožb na ustav* no sodišče, ki ga sedaj šele
sestavljajo. Proti odgoditvi posebnega statuta smo mi že protestirali in z zadošče* njem ugotavljamo, da se Furlansko ljudsko gibanje strinja s tem, kar smo na* pisali v »Demokraciji« štv. 29 od 7. novembra 1947, da »posebni statut je bil izgla* sovan, zato mora biti tudi uveljavljen. Začasna odgo* ditev je protizakonita, je prava kršitev ustave same«.
lfojna škoda
Predujmi na račun vojne odškodnine
Ministrski odlok od 15. januar* ja določa, da smejo finančne in* tcndance izplačevati predujme za škodo, ki so jo oškodovanci utr* peli na hišnih premičninah (oble* ka, perilo, pohištvo in drugi hišni predmeti). Do 50 tisoč lir škode izplačajo ves znesek; na nadalj* nih 100 tisoč lir škode izplačajo polovico zneska; na še nadaljnih 100 tisoč lir škodo plačajo četrti* no zneska, in na ostalem znesku škode pa eno desetino zneska, to je 10°/o. Tistim, ki so prvi predu* jem že prejeli bodo znesek dopol* nili po gornjem merilu. Nihče ne more dobiti več kot 200 tisoč lir vsega predujma.
Rokodelcem, dninarjem, delav* cem in malim obrtnim delavni* cam (pri katerih je bilo, v času ko je škoda nastala, zaposlenih nc več kot pet uslužbencev, poleg gospodarja in članov njegove dru* žine) plačajo ves znesek do 50 ti* soč lir škode, in polovico vsega preostalega zneska. Tudi v tem slučaju ne more nihče dobiti več kot 200 tisoč lir vsega predujma. Mali obrtniki morejo dokazati gori navedene pogoje s potrdilom, ki ga izda trgovska zbornica (Ca* mera di commercio), odnosno in* dustrijska in kmetijska ali pa pri* stojni župan na podlagi poizvedb karabinerjev, ki jih v potrdilu mo* ra navesti. Isto velja za slučaj, da je obrtnica na ime žene. Žu* pan izda tudi potrdilo, na podlagi poizvedb karahjnerjev o svojstvu delavca in dninarja ali prizadetih strank. Vsekakor ne morejo do* biti predujma tisti, ki plačujejo dopolnilni davek na dohodkih, ki presegajo 200 tisoč lir in ne priha* jajo od dela.
Sestanek na Vrhu sv. Mihaela
Na splošno željo vaščanov se je vršil v nedeljo 1. februarja sesta* nek Slovenske demokratske zveze na Vrhu sv. Mihaela. Ob lepi ude* ležbi vaščanov, mladih in starej* ših, obeh spolov, se je sestanek razvil lepo in mirno prav res v duhu in ozračju kakor smo bili vajeni v dobi po prvi svetovni vojni, ko so naši ljudje radi po* slušali narodne predavatelje in voditelje. Udeleženci so pazljivo in skrbno poslušali najprej govor dr. Sfiligoja, ki se je izčrpno do« taknil vsega, kar more zanimati našega človeka. Zlasti vprašanje naših jezikovnih pravic v Italiji in oris požrtvovalnega truda Sloven* ske demokratske zveze za ugodno rešitev te zadeve, je bilo najbolj izčrpno obravnavano, in Vrhovci so z aplavzom dali Slovenski de« mokratski zvezi priznanje za to delo. V političnem pogledu zahte« va Slovenska demokratska zveza popolno svobodo vsakomur, da se prosto udruži v stranko, ki odgo* varja njegovim mislim, težnjam in nazorom.	,
Potem je dr. Kacin orisal v_až« nost in pravi pomen samostojnih občin za našo narodno manjšino v Italiji in govoril o stališču, ki ga je v tem oziru zavzela SDZ ter o storjenih korakih za dosego cilja. Pri tem vprašanju je prišla beseda tudi na goriško občino in na sestanku se je, z zaskrbljeno« stjo ugotovilo, da je 'položaj Slo« vencev v mestu resen, ker ga ita« lijanski šovinizem močno ogroža. Izhod iz tega bi bil možen ob složnem nastopu vseh Slovencev, ki bi morali imeti pred očmi in v zavesti predvsem narodne koristi in potrebe, ne pa samo strankar« sko politiko, ki se je že izkazala usodno, ko nam je prizadela težke izgube na mirovni konferenci. Od« govor za posledice bodo nosili ti« sti, ki bodo tako politiko vodili. Dr. Sfiligoj in dr. Kacin sta pri« kazala način, ki bi morda utegnil rešiti čast Slovencev v Gorici in Vrhovci so tako misel potrdili.
Pri prostem razgovoru in pri slučajnostih so se mnogi oglasili in stavili vprašanja. Kakšna je razlika med Slovensko demokrat« sko zvezo in demokratično fron«
to, kako je z »Demokracijo« in kako s »Sočo«, kakšno stališče zavzema Slovenska demokratska zveza napram komunistom in ko« munizmu sploh?
Odgovoril je dr. Sfiligoj na vsa tri vprašanja: naša zveza je zve« za vseh demokratov nekomuni® stov, v njej so vsi enakopravni, prosti in svobodni. Težnje Slo« venske demokratske zveze so: za« govarjanje in zaščita narodnih, socialnih in političnih pravic in koristi Slovencev v Italiji. Demo« kratična fronta pa je fronta ko« munistov in brezstrankarjev. Prvi vodijo, drugi ubogajo. Prvi uži« vajo vso svobodo drugi pa ne mo« rejo in ne smejo imeti svojega narodnega, socialnega in politič« nega programa izven komunistič« ne ideologije in proti njej, izven komunističnega totalitarizma in proti njemu. Pri volitvah misli de« mokratična fronta nastopiti za italijansko komunistično stranko.
Stroške za »Demokracijo« kri« jemo z izkupičkom od prodaje te« ga našega glasila in s prostovolj« nimi prispevki. Lista ne dajemo nobenemu zastonj. Mnogi čitatelji »Demokracije« so stalno napadeni od pristašev komunistične demo« kratične fronte, zato se pri takih prilikah izgovarjajo, da jim list pošiljamo zastonj. Tudi oglasov "nismo prinesli nobenemu, ki nas ni za to pooblastil. Naj sc potenj izgovarja kakor hoče, če mu rde« či v znamenju svobode očitajo, ga napadajo in mu grozijo, ali če je slabič. »Soča« stane v tiskarni šestdeset lir izvod, prodaja pa se po 15 lir, kadar se tiska na osmih straneh stane ves list stodvajset« tisoč lir v tiskarni, v prosti pro« daji pa vedno 15 lir. V Gorici sami prodamo mi mnogo več izvo« dov »Demokracije« nego pa oni »Soče«. Ali še kdo upa zanikati, da se »Soča« ne prodaja zastonj ali vsaj pod ceno, ali zna kdo po« vedati, kdo krije visoke stroške za njeno izhajanje? Sestanek se je zaključil ob pol ene ure po« poldne ob splošnem zadovoljstvu Vrhovcev, ki so se zastopnikoma SDZ prav lepo zahvalili in ju prosili, naj se zglasita še pri njih.
že pripravil gradivo za 1. zvezek
3.	letnika. Noče obmolkniti, ker mora govoriti, četudi gredo ne« kateri s sumljivim molkom mimo njega (n. pr. A. Budal v Gregor« čičevem koledarju za 1. 1948).
Dobijo se še vsi zvezki 2. letni« ka. Naroča se na naslov: Mlada setev, Trst, poštni predal št. 389.
Koledar »Celovške Mohorjeve družbe«
Pred nekaj dnevi smo opazili v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu izredno pripraven, dobro urejen in prijeten Koledar družbe sv. Mohorja v Celovcu. V zuna« j nji opremi kakor tudi v notranji j vsebini je ohranil koledar tradi« j cijo nekdanjih Mohorjevih kole« j darjev. Koledarski del odlikuje domačnost in ga poživljajo prele« pe slovenske koroške zemlje, za« bavni in poučni del pa odlikujejo i trezno poučni članki in bogati le« i poslovni del. V tem velikem času opravljajo obrobne slovenske po« j 1 krajine veliko kulturno nalogo.
OOOOCCOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOO30000000oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
KULTURA g
M^ADA SETEV 1947
Pred kratkim je izšel nov zve« zek leposlovne revije »Mlada se« tev« (št. 7«10). Na štiridesetih straneh prinaša vsakovrstnega gra« diva: članek za 50 letnico akad. kiparja Franceta Goršeta hkrati z umetniško prilogo, kjer vidimo fotografske posnetke njegovih no« vih del; dve izvirni zgodbi, več pesmi; narodopisna sestavka o kraški kamnoseški umetnosti in o beneškoslovenskih ljudskih pe« smih, odlomek iz drame o stari slovenski državi Karantaniji in mnogo kulturnih drobcev od blizu in daleč.
S tem zvezkom se je zaključil
2.	letnik revije, ki obsega 160 stra« ni. Že sam pogled na kazalo nam govori, da se je okoli lista zbrala krepka vrsta sodelavcev. Četudi mora Setev premagovati hude gmotne težave, ji je v zadoščenje' zavest, da kot svoboden list o« pravlja v Trstu važno kulturno nalogo. Navezana je le nase* zato je narodna dolžnost zavednih in svobodoljubnih primorskih Slo« vencev, da jo podpro z razširja« njem in se spomnijo na njen ti« skovni sklad. Bilo bi škoda, če bi list zaradi draginje moral prene« hati, ko pa je po svojem vsebin« skem bogastvu izpričal, da ima pravico do življenja.
Krog, ki piše v Mlado setev, je
Revija »JADRAN«
Revija Slov. hrv. akad. kluba »Jadran« v Trstu, je, kakor smo že zadnjič kratko javili, že minuli teden izšla in se dobi v vseh raz« prodajalnicah časopisov. Naročiti jo je mogoče na naslov: »Revija Jadran«, Trst, poštni predal 7. Revija prinaša zelo bogato in pe« stro vsebino in jo toplo priporo« čarno.
Amerika in begunci
S koncem 2. svetovne vojne bi se morali vsi narodi sveta oddah« niti spričo zmage svobodoljubnih narodov nad naci«fašističnim to« talitarizmom. Žal pa se je za na« rode vzhodne Evrope začela tedaj še hujša Kalvarija.
V	stotisočih in milijonih se ni« so (hoteli vrniti iz ujetniških in političnih taborišč ali s prisilnega dela v Nemčiji — ali pa so za« čeli v masah bežati iz vzhoda proti zapadu novi begunci, ki so spoznali, da so bili ogoljufani za svojo svobodo.
Kljub vsem težavam in bedne« mu životarjenju po istih tabori« šoih, koder so nekoč morali trpelti pred sedaj premaganem sovražni« kom, in kljub vsej propagandi in pritisku, naj se vrnejo, je ogrom« na večina dosledno odklanjala, da gre na svoje domove, dokler ho tam vladal komunistični teror. Iz bivših medvojnih vojaških, poli« tičnih in delovnih ujetnikov, so po zmagi nad Nemčijo po sili razmer postali politični begunci.
Komunisti, ki se povsod, koder imajo oblast, hočejo istovetiti z državo in domovino, so pričeli strahovito gonjo proti njim in jih pričeli označevati za izdajalce, če mogoče pa še za kolaboracioniste in vojne zločince. Sklicujoč se na svoje formalno priznano in — edino pravo — »zavezništvo« so komunisti do zdaj uspešno zači« rali sprejem kakršnega koli pravil« nega in človeškega mednarodnega sklepa o,rešitvi celotnega begun« skega vprašanja.
Med posameznimi državami, ki
so začele sprejemati begunce, so južno ameriške države, predvsem Argentina, ki je izdelala velikppo* tezen načrt za naseljevanje begun« cev.
Zadnje čase pa se je tudi v Združenih državah začelo resno in vztrajno razpravljati o potrebi da se uzakoni sprejem večjega števila političnih beguncev.
Mnogi Američani, ki so sami često potomci političnih begun« cev, ali pa ki so kot vojaki videli od blizu vso tragedijo novih brez« domcev, se zelo zavzemajo za hi« ter in uspešen poseg, da tako zo« pet privedejo v delovno skupnost ljudi, ki so leta in leta propadali brez lastne krivde.
Med vojno nobena od evrop« skih držav ni mogla izkoristiti vselitvene kvote in radi tega mar« sikatero ameriško gospodarsko področje nima dovolj primerne delovne sile.
Zadnje čase se dosti govori in piše o zakonskem osnutku, da bi 400.000 evropskih političnih be« guncev v teku 4 let bilo sprejetih v USA. Med posameznimi drža« vami je država Minnesota sama pripravljena sprejeti 40°/o od teh ljudi. V poštev bi prišli poljski in gozdni delavci, strokovni de« lavci in tehniki ter inteligenti.
V Ameriki so tradicije o »sta« rem kraju« med naseljenci in nji* hovimi potomci še zelo žive. Sami in preko svojih organizacij so v stikih z ameriškimi politiki, ki se zavzemajo za begunce.
V pismu, ki ga je nedavno po« slal v Trst ameriški prijatelj svo* jim znancem je tudi sledeči na« svet: »Prav bi bilo, da vsi oni Slo* venci v USA, ki do sedaj še niso posredovali pri svojih poslancih, senatorjih in drugih osebnostih, za sprejem begunskega zakona, to store ter da jih na to opozorite. Vsak begunec in tudi drugi, ki imajo v Ameriki svoje znance in sorodnike, naj jih prosi, naj čim* preje posredujejo za uspešno uza* konitev pravičnih in človečanskih ukrepov v prid evropskim demo* kratskim beguncem.«
*
Begunsko vprašanje je za ves slovenski narod, ki je utrpel v zadnji vojni toliko izgub, eden izmed najkočljivcjših problemov. Na to vprašanje je treba gledati s celokupnega narodnega vidika, ne samo s strankarskega stališča, ter gre za naše ljudi, ki jim danes v domovini pod komunističnim režimom ni obstanka. Kdor ima možnost, da v Evropi najde zapo« slitev za to prehodno dobo, naj ne hodi v drugo dele sveta. To je na* še stališče in naš nasvet.
POPRAVEK
Zadnjič smo pisali v »Demokra* eiji«, da sc utok na prizivno so* dišče v Benetkah, zaradi črtanja iz volivnega imenika, lahko pred* loži okrajni ali občinski volivni komisiji. Danes pa popravljamo, da mora biti utok, na prostem pa* pirju in z vsemi potrebnimi listi* nami, predložen v neposredno pi* sarno prizivnega sodišča, po do* ločilih zakona od 7. oktobra 1947.
Beograjsko znamenje
Na zidu neke dvorane v beo® grajski bolnici visi Kristusovo razpelo. Že od nekdaj stoji tam v uteho in nado bolnikom. Koliko vzdihov, koliko vročih solza in skrušenih molitev je bilo poslanih simbolu trpljenja za dobrobit dru* gih, tej največji žrtvi božje lju* bežni. Nešteto sovražnikov je šlo skozi to mučeniško mesto, mnogo rušenja in opustošenj je doživelo.
Toda križ stoji nedotaknjen.
Za nemško okupacijo je prišla komunistična. V bolnico so se na« selili oni, ki ne verujejo v Boga, ki so v Moskvi zgradili spomenik Judežu, s pretečo pestjo naperje« no proti Bogu. Toda, tudi oni so pustili križ.
Nasproti razpelu je nedavno le* žala neka intelektualka, članica ko* munistične partije, borka iz goz* da. Ideologija mržnje in rušenja, kakor tudi težki življenjski po*
goji, ki jih je revolucija zadala so izbrisali v njej zadnjo sled ženskosti — ona je pravi tip re* volucionarkc. 1
Pričakuje otroka, še par dni, pa bo tudi ona postala mati. Slučajna mati? Ali pa se je v njej; v da* nem trenutku prebudila želja, bur* žujska potreba po družini? — Ali pa je morda hotela prispevati k industrializaciji države še enega proletarca.
Kdo ve, kdo bi mogel prodreti v skrivnost te omračene duše, ki je utonila v fatalizmu revolucije.
Bodoča mati pokliče bolniško sestro ter zahteva, da odstrani križ.	;
»Odstrani to tovarišica. Nočem videti ta znak suženjstva in reak* cije, vrzi ga doli, ne morem ga gledati.«
»Toda tovarišica, ta križ stoji od vedno tu, to je navada in še
nihče ni zahteval, da bi ga od* stranili.«
»Odstrani ga, kot Ti ukazujem, nočem, da moje dete zagleda — ko pride na svet — kot prvo stvar — križ.«
Bolničarke niso hotele sneti kri* ža. Mlada mati jih je psovala, kri* čala in pretila. Poklicala je dežur* nega zdravnika in zahtevala od njega, da ga sname. Odklonil je izgovarjajoč se, da ga želijo imeti mnogi bolniki v uteho. Poklicala je primarija ter mu ponovila zah* tevo 'in prav tako upravnika bol* nice, ali nihče ni hotel sneti zna« menja križa, katerega že leta in leta gledajo in tudi vanj verujejo.
Razjarjena je pričakovala tre* nutka , težkih bolečin a tudi naj* srečnejših za vsako mater. Dala je svetu novo bitje.
Toda, namesto blaženega smeh* ljaja, s katerim vsaka mati, izmu* čena od bolečin, sprejme prvi jok novega življenja, je ona s satan* skim in odurnim glasom ukazala
ginekologu:
»Tovariš, odstrani ta križ, no* čem, da mi ga dete vidi.«
»Nič ne skrbi tovarišica« je od* govoril ginekolog z drhtečim gla* som — »Tvoje dete ne more vi* deti križa...«
Mati komunistka je onemela od strahu, groza je prevzela vse to* variše in tovarišice v bolnici. Ne govorijo o »slučaju« niti o »suge stiji«, temveč molčijo poraženi od sile, silnejše od nasilja.
Verni med bolniki in osebjem se pobožno križajo in vpirajo svo« je oči v rapelo in skesano molijo pred Križanim.
Malo, nedolžno dete se bo po* korilo za greh matere in družbe; iztezalo bo roke vse svoje življe* nje za miloščino in z belo ozna* čeno palico bo pričalo o veliki resnici, medtem, ko bo nad mo* skovskim spomenikom Judeža ter nad vsemi nasilniki vendar kra* Ijeval le Gospod.
G.
Iz nacistično - komunistične kovačnice
Združene države so nedavno, kot smo že obširneje poročali v zadnji številki, objavile 362 strani obsega* joči zvezek 260 zaseženi!} nemških listin, ki odkrivajo najbolj intimne podrobnosti priložnostnega zakona, ki je od leta 1939 do 1941 vezal Jožefa Stalina in Adolfa Hitlerja.
Ta zvezek, ki pomeni v »mrzli vojni«, ki jo vodi Sovjetska zveza, mogočen protiudarec, vsebuje sme® tano približno 2,000.000 skrbno povezanih in z napisi označenih listin nemškega zunanjega ministrstva. Li® stine je čuval baron von Griesheim, arhivar \Vilhelm* strasse (kjer je bilo v Berlinu nastanjeno nemško zu* nanje ministrstvo), ki se ni pokoraval nacističnemu ukazu ter listin ni sežgal, marveč jih ohranil zgodovi* narjem. Odtlej dalje jih v Tempelhofu v Berlinu pre* učujejo ameriški, britanski in francoski znanstveniki.
Kljub prigovarjanju strokovnjakov zunanjega mi* nistrstva za Sovjetsko zvezo in propagando je Zunanji minister Marshall držal listine v tajnosti, da ne bi tve* gal niti najmanjše možnosti ureditve sporov s Sovjet* sko zvezo. Toda ko je decembra propadla londonska konferenca zunanjih ministrov je odredil, da jih vladni tiskovni urad objavi. Ko je zunanje ministrstvo dobilo britanski in francoski pristanek, jih je brez komentarja objavilo' v sredo, 21. januarja. »Glas Amerike« je vse* bino oddal v posebnih oddajah za Sovjetsko zvezo ter ostali svet, in sicer v 23. jezikih.
Umazana zgodba, ki so jo listine podale, odkriva naslednje :
— Nenapadalno pogodbo iz leta 1939, ki je privedla do nemškega napada na Poljsko, je iskala Sovjetska zveza, ne pa nacisti.
— Cena Moskve je bila tajna razdelitev Evrope v nacistično in sovjetsko področje.
— Komunisti so dovršili uničenje Poljske ter Se bolj pogoltno požrli baltska ijn romunska ozemlja, kot so pričakovali nacisti.
— Sovjeti so ponovno ploskali nemškim zavoje-vanjem na vzhodu in na zahodu.
— Moskva je bila celo pripravljena, da se pridruži „anti-kominternskiM osi, če bi za to dobila primerno plačilo.
— Ker je bil Hitler zaprepaščen nad Stalinovo ceno, so Nemci, ne pa sovjeti, prelomili lepo prijateljstvo.
Listine pa niso pokazale nečesa: da bi morebitni polom nacistične Nemčije zapustil v vzhodni Nemčiji praznino, ki ne bi samo omogočila, da bi Sovjetska zveza tam dosegla svoje prvotne smotre, ampak šla še daleč preko njih.
ZGODOVINSKE LISTINE
Izbor listin kaže skupno s časovno razporeditvijo dogodkov, ki so jih spremljali, naslednji potek:
14. MAREC 1939 : NACISTIČNA NEMČIJA ZASE* DE ČEŠKO * MORAVSKO IN SLOVAŠKO IN S TEM ZAKLJUČI UNIČENJE ČEŠKOSLOVAŠKE, KI SE JE PRIČELO V MONAKOVEM.
Memorandum barona Ernsta von Weizsaeckerja, državnega tajnika v nemškem zunanjem ministr* stvu (17. april 1939):
Sovjetski veleposlanik Aleksej Merekalov je iz* javil približno naslednje: Sovjetska politika se je vedno držala ravne črte. Ideološke razlike v mnenjih... ne kažejo na nikako zapreko, kar se tiče Nemčije... Sovjetska zveza ne vidi nikakega razloga, zakaj z na* mi ne bi živela v rednih odnošajih. Iz dobrih odnoša* jev pa bi se postopoma utegnili razviti vedno boljši odnošaji.
Memorandum dr. Ernsta Woermanna, državnega podtajnika nemškega zunanjega ministrstva (15. junij 1939):
Zglasil se je bolgarski poslanik in zaupno poročal, da mu je sovjetski odpravnik v Berlinu Georgej Asta* kov zaupal naslednje: Sovjetska zveza oklevajoče oce* njuje trenutni svetovni položaj. Okleva med tremi možnostmi, namreč sklenitvijo pogodbe z Anglijo in Francijo, nadaljnjim zavlačevanjem pogodbenih poga* janj ter zbližanjem z Nemčijo. Ta zadnja možnost, s katero pa ideološki pomisleki nikakor ne morejo biti povezani, je še najbližja željam Sovjetske zveze... Ce bi Nemčija izjavila, da ne bo napadla Sovjetske zveze ali pa da bo z njo sklenila nenapadalno pogod* bo, bi se Sovjetska zveza verjetno vzdržala sklenitve pogodbe z Anglijo.
Nujna tajna brzojavka grofa Friedricha W. von Schulenburga, nemškega veleposlanika v Moskvi (29. junij 1939):
Poudaril sem Molotovu, da bi pozdravil norma* lizacijo odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko zvezo... Molotov je odgovoril... da stremi zunanja politika sovjetske vlade v soglasju z izjavami njenih vodite* ljev za gojitvijo dobrih odnošajev z vsemi državami, kar se jasno nanaša *— pod pogojem vzajemnosti se* veda — tudi na Nemčijo.
Izredno nujna brzojavka nemškega zunanjega mi* (14. avgust 1939):
Prosim, da osebno obiščete gospoda Molotova in mu sporočite naslednje: Edini razlog, zakaj sta si Nemčija in Z.S.S.R. v preteklih letih druga drugi stali nasproti v dveh ločenih in sovražnih taborih, so bile ideološke razlike med narodno*socialistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Zdi se pa, da kaže razvoj v zad* njem času, da razlikujoča se svetovna nazora ne pre* prečujeta pametnih odnošajev med dvema državama in vzpostavitve sodelovanja, nove in prijateljske vr* ste...
16. AVGUST 1939: NEMŠKE ZAHTEVE PO GDAN* SKU IN POLJSKEM KORIDORJU GROZE Z NEMŠKO * POLJSKO VOJNO.
Zelo nujna Schulenburgova tajna brzojavka
(16. avgust 1939):
Molotov izjavlja, da sovjetska vlada toplo po« zdravlja nemško namero po izboljšanju odnošajev... Zanimalo ga je vprašanje, v koliko je nemška vlada naklonjena zamisli sklenitve nenapadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo, nadalje pa, če je nemška vlada pri* pravljena vplivati na Japonsko, da bi prišlo do izbolj* sanja sovjetsko * japonskih odnošajev ... in če Nem* čija razmišlja o možnosti skupnega zagotovila balt* skim državam.
Brzojavka Ribbentropa Schulenburgu
(16. avgust 1939):
Vprašanja, ki jih je iznesel gospod Molotov, so v skladu z nemškimi željami.
Zelo nujna Schulenburgova tajna brzojavka
(19. avgust 1939):
Osnutek sovjetske nenapadalne pogodbe se glasi takole:... Obe visoki pogodbeni stranki se obvezujeta, da se bosta vzajemno druga proti drugi vzdržali vsa* kega nasilnega dejanja in vsake napadalne akcije ka* kršnega koli značaja, ali napada druga na drugo bodisi posamično ali skupno z drugimi silami... Pripis: Ta pogodba bo veljavna le v tem primeru, če bo istočasno podpisan tudi posebni protokol.
Zelo nujna brzojavka Adolfa Hitlerja Jožefu Stat
linu (20. avgust 1939):
Odkritosrčno pozdravljam podpis nove nemško« sovjetske trgovske pogodbe kot prvi korak ponovne ureditve nemško * sovjetskih odnošajev. Sklenitev po* godbe s Sovjetsko zvezo pomeni zame ustvaritev dol* goročne nemške politike. Nemčija se s tem vrača v politični tok, ki je bil v preteklih stoletjih dobrodejen za obe državi... Sprejemam osnutek nenapadalne po* godbe, ki ga je predložil Vaš zunanji minister gospod Molotov.
Zelo nujna tajna brzojavka Stalina Hitlerju
(21. avgust 1939).:
Pristanek nemške vlade na sklenitev nenapadalne pogodbe nudi podlago za odstranitev politične nape* tosti in za upostavitev miru ter sodelovanja med na* Šima državama.__________________________(	Se nadaljuje )
gov branitelj dr. Sfiligoj je na podlagi vseh procesualnih okoli* ( saj ima pravico zahtevati popolno ščin in dokazov zahteval Filipči* i oprostitev po členu 54 kazenskega čevo oprostitev po členu 54 kas1 zakonika, potem ko je dokazal zenskega zakonika. Sodnik pa je j nujno potrebo, da se zavaruje kljub temu prisodil Filipčiču d vas j pred nevarnostjo, najst mesecev zapora, na mesto treh let ali več, kolikor jih zakon pač predvideva. Sodnik pa je pri
tem izjavil, da veruje vsem trdit* vam in dokazom, ugotavlja, da je
njegovo življenje res v nevarnosti in mu prav iz teh razlogov priso* ja tako nizko kazen ter mu daje možnost priziva.
Filipčič bo priziv gotovo vložil, I kritje primanjkljaja v letu 1947
in za prvih šest mesecev tekočega leta. Omenjeni bolnišnici so dolo* čili poleg tega še darilo 200.000 lir za nakup bolniških potrebščin. Poleg tega bo ameriško odposlan* stvo podarilo v sklad za zimsko pomoč 1,300.000 lir, znesek pa bo služil za kritje upravnih stroškov in za vzdrževanje osrednjega se* deža organizacije za zimsko po* moč. Iz zalog ostankov vojaškega materiala vojske Združenih držav so kupili rabljena oblačila v vred* nosti 616.424 lir, ki so jih izročili podpornemu odboru ameriških
Jaksetiču (s tem odgovarjamo »Primorskemu dnevniku«) in vsem njegovim tovarišem, ki se od 1945. leta sem stalno vrstijo na zatožni klopi, se ni bilo in se ni treba braniti in zavarovati pred niko* mur, ker jih nobeden ne zasleduje in ne spravlja v nevarnost.
Vesti
8 Tria	L/ A *2I
i rza	SKc y 3
Stanko Filipčič na zatožni klopi
Ker m policija li hotela izdati orožnega iista se ]e sam branil pred OZNO
V petek 30. januarja se je pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu vršila razprava proti članu »Slovenske demokratske zveze« Stanislavu Filipčiču, ki se je mo* ral zagovarjati radi posesti dveh bomb. Stanislav Filipčič, ki ima ženo in enega otroka, se je zadnje dni decembra začasna zatekel k sestri na Bazovico. Službe nima, študirati ne more, zato si tu pa tam poišče kako ročno delo, n. pr. sekanje drv itd., da preživi sebe in družino. Njegovo odsotnost iz Trsta je izrabil njegov hišni go* spodar, neki Brenna, in ga ovadil policiji, češ, da je izginil ne da bi plačal najemnine; in ker on rabi zase tudi tisto sobo, v kateri je Filipčič z družino spal, kuhal in živel, je zahteval, naj policija vdc* re v sobo in mu jo izroči. Policija jc Brenni ustregla in proti pred* pisom zakona dala sobo odpreti in izvedla popis vsega blaga. Pri popisovanju predmetov in brska* nju po sobi, je policija iztaknila dve ročni bombi in Filipčiča ova* dila zavezniškemu sodišču.
Stanislav Filipčič se razprave ni prav nič bal, ker mu je razprava dala prililiko, da je povedal in dokazal, zakaj je bojnf^ hranil. Pod fašizmom je kot zaveden Slo* venec bil večkrat zaprt. Med voj* no je stopil v partizane in se s svojimi drznimi nastopi odlikoval pri edinici, pri kateri je služil. Bil je tudi ranjen v nogo. Moral bi postati politkomisar, pa sc ni hotel vpisati v komunistično par* tijo in je zato postal manj vreden in osumljen. Od ta,krat ga je par* tija stalno preganjala. Človek, ki ga Filipčič iz upravičenega razlo* ga na razpravi ni hotel imenovati in ki je bil svoj čas strupen fa* šist, a je potem postal ravno tako krut komunist in član OZNE, ga je zasledoval in mu grozil s smrtjo.
Zgodilo se je, da so Filipčiča meseca semptembra 1946 ugrabili in odvedli v Kozino, kjer so ga celih 48 ur držali nagega pod stop« nicami neke stavbe, nato pa pe» Ijali v smrečje na smrt. Od treh spremljevalcev sta v smrečju na povelje dva stopila v stran, tretji mu je pa velel, naj stopi naprej.
Zabavni večer
Slov. hrv. akad. klub »Jadran« je priredil v torek 3. t. m. zvečer za svoje člane in prijatelje zabav* ni večer, ki je potekel v prisrčni živahnosti. Predsednik g. akade* mik Vesel je ob začetku v toplih besedah pozdravil goste in jim želel vesel in nepozaben večer. Ja* dranski pevski zbor je zapel dru* štveno himno in žel mnogo pri* znanja. Goriški kvintet je s svo* jim nastopom še povečal prijetno razpoloženje. Skratka: bil je lep, fleten večer. Najbolj razveseljivo pri vsem pa je, da si je »Jadran«, ki je komaj stopil v življenje, pridobil že toliko prijateljev, da so bili prostori pretesni.
Žigosanje izkaznic
Ob koncu januarja so vsi poli* cijski uradi ustavili žigosanje 'osebnih izkaznic razen urada v ulici Cologna, ki bo nadaljeval z žigosanjem med rednimi uradnimi urami, to jc od 9 — 13 ure in od 16 — 20 ure. Ob nedeljah je urad zaprt.
»Prijateljski vlak«
Odbor za razdeljevanje živil, ki so prispela iz Amerike s »Prija* teljskim vlakom«, je začel s pri* pravo zavojev živil. Zavoje bodo začeli razdeljevati, kot predvide* vajo v prvih dneh tega meseca. Darila bodo prejeli siromaki in brezposelni, ki imajo prednostne živilske izkaznice. Nadalje bodo prejeli darila otroci in starci v javnih"zavodih. Odgovarjajoči de* lež živil bodo poslali v občine Devin, Repentabor, Milje, Dolina in Zgonik. Zavoji bodo vsebovali po 2 kg moke, II kg sladkorja, 500 gramov stročnic in 2 škatli zgo* ščenega mleka. Objavili so razde* ljevanje živil po črkah živilskih nakaznic v dobi od 3. do 12. t. m.
Napredek požarne službe
Moderna požarna služba v Tr* stu je pred nedavnim objavila ne* kaj novih izboljšanj svojega ustroja. Pred nedavnim so name* i _
stili na dveh požarnih avtomobilih j Tvega smrt za nakup zi\ i! radijske oddajne in sprejemne na» j Razmere v jugoslovanskem pod* prave, ki so v stalni zvezi z osred* ročju Svobodnega tržaškega ozem*
Ko je pa hotel sprožiti mitro nanj,
|e k sreči naboj ni vnel, in Filip* cič si je v smrtni nevarnosti rešil življenje s tem, da je začel spret* no in divje bežati sem ter tja po smrečju. Ko je dosegel Morgano* vo črto, se je javil policiji v Se*
Žani, povedal ves dogodek in to* zadevni zapisnik tudi podpisal. —
Toda OZNA ga ni pustila pri miru. Na vse načine ga je hotela dobiti v kremplje in likvidirati.
»Md partizani — je izpovedal Filipčič na javni razpravi — smo se borili za svobodo. Vztrajali smo in trpeli! Žrtvovali smo vse mo* goče, da smo skupno z Zavezniki dosegli zmago. Toda komunizem nas je bridko prevaral; na rtiesto ] svobode nam je plačal s terorjem in s stradanjem!« Ostro so zve* nele Filipčičevo besede v razprav* ni dvorani. Filipčič jc pripovedo* val dalje in dokazal, z neizpodbit* nim dokumentom, da ga je OZNA obsodila na smrt. Dokument je resnično sporočilo znane osebe, ne pa le nepodpisano pismo neznan* ca, kakor v zadregi trdi »Primor* ski dnevnik«. Ime tistega, ki je na dokumentu podpisan, je ostalo javnosti tajno, radi nevarnosti, v katero bi padel pred OZNO. To* da sodnik se jo o resničnosti do* kumenta osebno prepričal in vzel na zapisnik. — In ker se je proti Filipčiču začel zaganjati tudi nje* gov hišni gospodar Brenna, ki mu je ob raznih prilikah grozil z be* sedami: »Te bom dal ugonobiti«, jo zaprosil za orožni list. Tod^ policija prošnji ni ugodila. Žuga* nje raznih hlapcev UAIS*a in ravnateljev komunističnega cirku*; 'stom času je bilo sa, da bodo strli in uničili vse pri* padniko Slovenske demokratske zveze, žuganja, ki jih je »Primor* ski dnevnik« zaporedoma ponatis skoval in ki niso ostala brez od* meva, če pomislimo na ugrabitev našega urednika Slavkota Uršiča, ta žuganja so, poleg drugih gori navedenih vzrokov prived* la Filipčiča do odločitve, da za* varuje samega sebe in družino j kakšnih 400
pred stalno pretečo nevarnostjo, j da bi vprizorili nedovoljeno de* Poiskal si je dve bombi in ju hra* j monstracijo. Ob obeh prilikah je nil doma, za vsak slučaj. Noč je i nastopila policija, ki je brez inci* namreč zaveznica vseh roparjev i dentov postavila red. Zastopstvo in tudi komunistične OZNE. Nje* | petih članov je obiskalo polk.
Gardnerja in mu predložilo zade* vo po izpraznitvi kulturnega krož* ka »Rinaldi«, češ da je to edini pripraven prostor za kulturni kro* žek pri sv. Jakobu. Polk. Gardner je izjavil, da bo njihovo prošnjo predložil pristojnim oblastem.
Odgovor
„tovarišu“ Jelinčiču
»Tovariš« Jelinčič se je oglasil v »Ljudskem tedni* ku« od 29. januarja z name* nnom, da odgovori tretji številki »Demokracije« in se opraviči pred partijo. Pa se tako slabo pere, da si ne more izbrisati »starih« gre* hov niti s potvarjanjem zgodovine. Vi, »tovariš« Je* linčič, ste bili fanatično pro« tikomunistično usmerjen vse do leta 1944 in niste za nobeno ceno dovolil sploh niti misliti na »oktobrsko revolucijo«, kaj pa še »pre* kvasiti takratno mladino« v njenem duhu! Vi ste bili, »tovariš« Jelinčič, največji zagovornik takratnih »sta* rih«,' kakor ,Vi imennujete tiste politične voditelje, ki se Vam zdi, da jih partija ne more.,. Vi ste bili, »to* variš Jelinčič, vselej in povsod vnet občudovalec Orjune in niste imeli s TI* GROM prav nič opraviti. Dr. Klementa Juga in Koso* vela pa pustite pri miru in ne dramite jih iz večnega sna, ki nista svojega duha nikoli menjala, še manj pa ga prerodila v »duhu okto* brske revolucije«, kakor ste to pozno storil Vi leta 1944., ko ste si dal cbriti četniško brado in dal na glavo titov* ko. Vi ne spadate več v vr* sto narodnih mož.
Drugih zmožnosti pa da* nes nimate, kot obujati spo; mine iz preteklosti in jih potvarjati po komunistični taktirki.
žen za razdelitev osebe ozemlja.
med potrebne
Razstava slik v ameriški čitalnici
Nova fotografska razstava v dvorani zavezniške čitalnice v uli* ci Trento št. 2 obsega poglede :ia nekatera ameriška mesta ter šteje 100 slik. Razstava je odprta med uradnimi urami čitalnice od 10 do 13 ure in od 16 do 21 ure. Čital* nica je na razpolago tržaški jav« nosti, razpolaga s knjigami, revi* jami in časopisi.
Vesti
Goriškega
njo postajo. Tako morejo sred* stva požarne službe vedno odgo* varjati neposredno na vsak poziv, iz katerega koli kraja anglo*ame* riškega področja na Svobodnem tržaškem področju.
Zaposlenost na področju
Po objavljenih podatkih je bilo 1. decembra pret. leta zaposlenih pri javnih delih na področju 7.750 oseb dnevno, v javnih uradih pa je bilo zaposlenih 21.000 name* ščencev. V uradu -za javna dela preučujejo 280 načrtov za javna dela, »ki predvidevajo izdatek 4 milijard in 750 milijonov lir. Ob na področju 22.000 brezposelnih.
Teror nad trgovci
Komunistični agenti so pretekli teden prisilili nekaj desetin trgov* cev pri Sv. Jakobu, da so zaprli trgovine, da bi tako protestirali, ker policija še ni izpraznila pro* štorov krožka »Rinaldi«. Istega dne popoldne se je zbrala skupina kakšnih 400 oseb na trgu Unita,
lja nam slikajo najlepše pogosta tajna prekoračevanja razmejitve* ne črte. Tako je preteklo soboto zjutraj starejša ženska skušala prekoračiti neopaženo mejo, pri čemer pa jo jc opazila t. zv. na* rodna zaščita, ki jo oddala proti njej sedem strelov, vendar pa jc ni zadela. Ženi se je posrečilo za* teči se na anglo*anieriško področ* je, kamor je hotela priti, da si na* kupi nujno potrebnih živil tudi za ceno, da pri tem izgubi živ* Ijenje. Tudi na drugih mestih se opazuje vedno pogosteje prebivalce jugoslovaskega področja, ki izko* riščajo vsako priliko, dovoljeno in nedovoljeno, da prihajajo v Trst, da se najejo in odnesejo s seboj še kakšno zalogo za prihodnje dni. Jugoslavija je bila nekoč bogata država, ki je izvažala predvsem hrano, danes pa vidimo, da njeno prebivalstvo gladuje.
Ameriške podpore za socialne ustanove
Med ostalimi podporami social* nim ustanovam, o katerih smo že poročali, je tudi vodja ameriške* ga odposlanstva Stanley Sommer navedel, da so določili otroški bolnišnici »Burlo Garofolo« pod* poro v znesku 15,939.000 lir za
Ljudske šole za odrasle
Goriško šolsko skrbni« štvo sporoča, da se bodo ustanovile posebne sloven* ske in italijanske ljudske šole, na katerih bodo lahko poučevali vsi, ki imajo uči* teljsko diplomo ali pa kak doktorat. Prosilci pa mora* jo poleg tega študijskega naslova predložiti k prošnji tudi sledeče listine:
a) potrdilo, da bivajo (re* sidenza) v goriški pokra*
jini;
b) družinski list;
c) spričevalo o morebitnem položaju vojnega oškos dovanca;
d) potrdilo o morebitni slut žbi, ki jo je kdo vršil na večernih šolah ali ob praznikih za odrasle (tu> di v zaporih, v vojašnU cah itd.).
Le in samo z izpiti, ki se bodo vršili ob zaključku te* čajev te izredne ljudske šo= le, ki je namenjena odras« lim, bo možno doseči spri* čevalo, ki ga predvideva čl. 192 enotnega zakona od 5. 2.1928 štv. 577.
*
Te šole, ki jih ustanavlja ministrstvo prosvete, velja* jo samo za goriško pokra ji* no in imajo namen dopolni« ti izobrazbo mladine in po* bi jati brezposelnost intelek* tualcev.
Smrt dobre matere
Po daljšem bolehanju je v vi* soki starosti 87 let mirno v Go* spodu zaspala gospa Marija Gre* goreč, mati stolnega kanonika msgr.ja Srečka Gregorca. Rodila se je v Mengšu na Gorenjskem in je lepo vzgojila 6 sinov in 6 hčerk. Naj se spočije v Bogu, preostalim iskreno sožalje.
| Blago za obleke po nizkih cenah
Goriški pokrajinski urad za mednarodno pomoč spo* roča, da je še vedno možno zaprositi pri pristojnih ob* činskih odborilu-izkaznico za nakup manufakturnega blaga UNRRA. Z izkazni* co je možno kupiti volnene in bombažaste izdelke (30 točk; in obutev po točkah ki bodo še določene.
Prodaja nekaterih volne* nih izdelkov se bo pričela v kratkem, zato se mora vsakdo, ki je dobil izkazni* co, vpisati v trgovinah, ki so za to blago določene. Vse tako blago jc stoodstotno iz čiste volne in se bo pro* dajalo po zelo nizkih cenah: blago za ženske obleke in suknje od 300 do 800, 1.200 in 1.500 lir meter; blago za moške obleke in suknje od 800 do 1.500, 1.700, 1.800, 2.500, 2.600, 2.700 lir meter. Volnene plahte za dva pro* štora po 1.300 lir, avstralska volna po 250 lir 100 gr; in druga volna po 180 lir 100 gr. Kdor si ne nabavi izkaz* nice o pravem času, je ^ne bo mogel dobiti več.
Rubije pri Sovodnjah
Ko prideš čez vipavski most od goriške strani, zagledaš na desni strani lepo palačo. To je vila to« variša Jankota, ki je zdaj na po* čitnicah onstran meje s svojim si« nom, oficirjem in poslancem. Kak* šen milijonček bo vredna, ti po* vejo domačini. Nekateri hočejo reči, da je bil tovariš velik funk* cionar, drugi pa mislijo, da je bila vojna odškodnina preteklih za* veznikov tako velika, da je na« pravila iz male štalice tako lepo stavbo. Mi vemo lc to: Blagor mo* žu, ki zna oprati črno srajco in jo zamenjati z rdečo! Kdor zna, pa zna!
Rabelj i
Rudniški delavci, ki prihajajo iz Jugoslavije*in se tja vračajo ob sobotah, prejemajo tu v Italiji hrano, stanovanje in plačo v li* rah. Ko plačo dobijo, morajo ne* sti ves denar v zalepki »tovari* šem« komunistom v Jugoslavijo, ki jim lire vzamejo in vrnejo po en dinar za vsakih šest lir in pol. Res lepo in pošteno ravnin ;e a delavci od strani komunistov, ki pravijo, da delavce ščitijo. Po* sebno če pomislimo, da gre dmar na črni borzi po 1 liro in pol. — Sramota!
Duhovnik ustreljen
Beograjski komunistični Jist »Politika« je priobčil vest, da je bil obsojen na smrt in ustreljen srbski — pravoslavni duhovnik Todor Tripunovič. Z njim vred je bila ustreljena tudi kmetica Stana Ristič. Ostali iz skupine v kateri je tudi 5 žen, so bili obso* jeni na daljšo robijo in prisilno delo.
Ta skupina borcev ^a svobodo pod vodstvom narodnega duhov* nika je 'bila obtožena, da je vodila nad dve leti tajno organizacija za podpiranje hajdukov v gozdu, ki se bore za zrušitev obstoječega komunističnega režima.
Imenovani svobodoljubni sveče* nik je odhajal mnogokrat v šumo na sestanke borcev za svobodo, jih bodril ter jim dajal uteho v njihovem trpljenju. Pri srbskem narodu je še iz dobe borb proti Turkom utrjeno pravilo, da je svečenik prvi, ki gre v borbo za narod oziroma, da je na čelu vsa* kemu narodnemu pokretu. Ta tra* dicija obstoja še danes.
Gornji proces postavlja še en* krat na laž izjavo ministra OZ* NE, da je odpor v šumah zlom« ljen.
Pred kratkim je ista »Politika« prinesla vest, da je sodišče v Bo« sni izreklo tri smrtne obsodbe proti članom neke organizacije, ki jc leto in dan podpirala »šumsko bando, ki je ubijala nedolžno pre« bivalstvo.«
Odgovorni urednik : Janko Simčič 'l iska tiskarna Budin v Gorici-
Listnica uredništva
Prejeli smo dopis S. D. A. s Koperščine in ga bomo priobčili.
Prispevki za tiskovni sklad „ Demokracije “
N. N., Gabrije 105; mesečni prispevek P. I. 50; trije begunci iz cone »B« v prospeh »Demokra* cijc« 1000, 300, 400, skupaj 1700; N. N., da bi »Demokracija« dobro uspevala 10.000; prijatelj iz Trsta 1015; krožek prijateljev iz T. me* sečni prispevek; 300, 300, 500, 300, 300, 500, 200, 100, 500, = 3000; ljublj. begunec 500; tolm. begunec 500 lir. Drugo prihodnjič.
Vsem iskrena hvala!