Iaheja vaak Ose dalj m pr»MML JLO V Issesi dallr sseep^ aud HftMs •eaOajs ra GLASILO SLOt ENiiKE iriH jjJi TA NARODNE ___L_______ PODPORNE JEDNOTE Orataltkl ln upravellkl pre-•tort: ISO 7 B. U»aaljc so IVrshingove čete okupirale ranili re* In dosegle Ponmartin, na južni strani pa Nonsard, Ponne* in Montzec. Kavslerijskc patrulje so bližnjo Vigneullesu v središču žepa, ki se nahaja deset milj severno od St. Mihiels. (leneral Pershing ims vrhovno vodstvo nnd ameriškimi in. frau-< o«kimi četami in vsa ofenziva jo v sporazumu niaršnla Foehs njegovo delo. Načrt za ofenzivo j" izdelal ameriški častniški štab iu izvedli ao ga tako imenitno, da se niso Nemci niti nsjmsnj nsdejali napada in šele potem, ko so topo-1 vi grmeli na vsi fronti štiri ure in motali ogenj in jeklo, ao spoznali,: da je ofenziva prve vrste, nli takrat je bilo že prepozno. Napad ije bil otvorjen s pomo | .'jo velikega števila "lenkov". Poročevalci javljajo, da se je najmanj sto jeklenih velikanov vslP-lo proti sovrsžnim pozicijsm in /a njimi ao drvele nsše čete. A-minske izgulie »o izredno majhne. Vreme ne more biti lepše aa ofenzivo. Kuho je in gorko. Druga ugodnost je popolna kontrola v zraku, ki jo imajo Američani in Francozi s svojimi eroplanalUmi flotami. Ameriške čete mi ae zagnal" nad Nemce s takšno silo, ds je bil /aman vaak odpor sovražnika ; v prodiranje ie »talno nara* , ' n protTvečeru se jete ri? par urah so Američani dosegli vse postojanke, ki so jih napadli iu nadaljno prodiranje se vrfii brez posebnih ovir. Cilj Pershhigove ofenzive je dvojen: Prvič hoče pomesti st. mihielski žep, ki stoji že štiri le-la na južuovzhodni strani Ver-d uii a ; drugič natneruva odpreti pot do nemške trdnjave Metz v nemški l^oreni, ki se nshsja 15 milj severno od sedanje bojne črte. Metz je mogočna trdnjava, drugi Verdun, toda zavezniškim in ameriškim armadam ni več ničesar nepremagljivega. Bojni teren na tej fronti je težak. Pokrajina je večjidel hribd-vita in pokrita no gosto z gozdovi, ki dajo sovražniku naturoo zavetje. Ameriško-francoaka arti-lerija je strahovito mlatila po gozdovih predno je infanterija naskočila nemško črto. General Pershing je danes star 58 let in svoj rojstni dsn praznuje z največjo zmago ameriške armado. V začetku navala je bila bojna fronta dolga dvajset milj, toda t e k ma^^^^^^^ šr-n I u i ii proti *3ffflfr Oe jfe lo' raztezala do štirideset milj dolžine. Fronta je podobna ostro napetemu loku in vije se ob reki Masi na severni in sega do reke Mose-le na južni strani. London, 13. sept. — Vsa Augli-ja se raduje vsled .sijajnih uspehov ofenzive, s katero je pričela prva ameriška armada v Franciji. Vsi londonski listi so »jut rs j prinesli dolga poročila o junsš-kem prodiranju Pershingovil. čet. Nemški vojni »lan je sinoči poročal, da so ameriške in francosko čete pričele ofenzivo na obeh straneh St. Mihiela in bitka se nadaljuje. Zavezniki še tri milje od St. Quentina. Pariz, 13. sept. — Vojni stan javlja, da so franooske in angleške čete dosegle cesto Holnon-Savy tri milje zapadno od St. (Juentina. Ameriška armada je napadla v okolišu Ht. Mihiela in takoj v začetku je dosegla lepe uspehe. London, 13. sept. — Uradno poročilo maršala Haiga se glasi, da so britiške čete včeraj okupirale več postojank v bližini llav-rinoourta. V okolišu Csmbraia s» Angleži vjeli 1000 mož. Vreme je deževno iu hladno, vsled čessr so Imjne operacije otežkočene Angloti oo izstrelili 10 mlljonov granat v štirih tednih London, J3. sept. — Angleški topničarji so v prvem meseni o-fenzive izstrelili deset mlljonov granat v Pikardiji in Flsndriji. To dokazuje, ksko dobro so ae zavezniki pripravili za sedanjo veliko ofenzivo. SAMO EN V ILLINOI8U ZNAŠA MILJON DOLARJEV NA MESEC Prihranki se lahko naleze v novardevalnih znamkah. voj- V TREH TEDNIH ŽE ODIDEJO PRVI REOISTEIRANOI V ARMADO. Drugo zborovanje Slovenskega republikanskega združenja. ■ Chicago, IU. — Vojna se nadaljuje in se bo nadaljevala, dokler ne bo premagana avtokracija centralnih sil. Med tem, ko so ameriški fantje v spopadu ua lit> jišču v Franciji, nove ameriške čete odhajajo prek morja, je vlada izdala nove omejitve, ki pomenijo veliko prihranitev. S* pred par tedni je mislilo ksktfc irfli sil, odkar je bilo proglašeno dve sto in petdeset tisoč liuejite Ijev avtomobilov samo v drcavi Illinois, da ne morejo preživeli nedelje, če se ne peljejo v nedeljo ua sprehod. Prišla je pa odredba, ki je apelirala naujr, da naj hranijo z gazolinom in ostanejo ob nedeljah doma. I mejite-lji avtomobilov so naenkrat pro-našli, da je apel zelo pameten in da je bila potrata, če so se ob nedeljah vozili v avtomobilih na* sprehod. avtomobilov so se ve ameriAke izgube NVashington, 13 — Vojni department je sinoči obje vil 174 imen. Izgube; 2* mož ubitih v boju, H7 je težko in trije neznano kako ranjeni, »1 jih je u mrlo ra ranami in šeat valed bolezni, trije so amrtno ponesre.M li in enega može pogrešsjo. Navdušen je • pri rofistrimnju bilo veliko Dopoldanska seja. Washington, D. 0. — Aiuer' ška armada ua Franooskoui je preRIn dne 12. septembra zjutraj V ofenzivo, nekaj ur kasneje so jo pričelo v Združenih državah registrirati 13,000,000 fantov in mož za vojaško službo. Ilila jo največja demonstracija proti avtokraciji in militarizmu central- m oz je ilgod 1 vftira« r nfcdtf Jo • najtronfl #250,000 samo ns gazo) in u, ker so ostali doma. Kajne, to je prihranitev na gazolinu. (V k temu prištejemo še prihranek na gumi-jsstih obročih hi popravilih, ts-daj dobimo še večjo vsoto tisečS-koV. : 'irtKHj (. i Odkar je isbruhivils vojna, je odbor za vojno varčevanje priporočal, tla naj ljudstvo povsod varčuje, ker se nahajamo v vojni. Vsak tsk prihranek naj se nu-oži v voj no varčevalnih znamkah. Če bi to priporočilo vpoštevali i-mejiteljl avtomobilov in bi denar, ti so ga doaedaj dali za gazoliu gumijaste obroče in popravila ob nedeljah in ga zdaj prihranijo, ker ostanejo donta, bi lahko vsak mesec kupili najmanj za en mi-jon dolarjev vojuovarčovalnili znamk. ' Razume se samoposebi, da vlada ni izdala poziva za prihrani tev gazoltaa ob nedeljah, ker želi, dn ga fišlil/Vi imajo avtomobile, popalijo med tednom. <"'e vlada .i pelira, da se prihrani gazoliu ob nedeljah, je samoposebicn, da ljudstvo varčuje z njim I udi med tednom. Vlada seveda ni rekla, da naj vsakdo naloži denar v vojnovar-če val nih znamkah, ki ga pribrs ni ob nedeljah na gazolinu, Tega ni dejala vlada. Ali pametno je, če lastniki avtomobilov sami oi sebe kupijo za prihranjeni denar vojnovarčevalne znamke. Vedno govorimo In povdarjsine, da ho-četno, ds Združene države in zavezniki hitro zmagajo. f'e nosi mo to v svojem srcu* ksr povemnl -_ Pjl^Im* svojim jezikom, je logična po-1 vlada pripoanala Cehoolova vojno stanje med Združenimi dr-lavami in Nemčijo, j/ Točno ob sedmih zjutraj so pričeli z registriranjem v pisar* 3iah lokalnih nabornik komisij. Y jelikih iudustrijaluih središčih in t|iestih so že pred določeno uro ifali delavei v vrsti, da zadosti' itsborni postavi iu po registrsei-pa pobite v tovarne iu delavni-dr. V mnogih mestih so registri asnei — mladeniči in ožje — s razvitimi zastavami godbo na čelu moiširali do regijskih lokalov. > v Mobilizacija novih rogistriran-' cev je že v leku, kajti naborne komisije so šle lakoj na delo, dn bo prvi razred mladeničev iu mož starih 1» let in še ue 3T let, pripravljal, da jih kličejo v armado že v oktobru. To pomeni, da bo do nekateri faiiljo iin možje iz te ga razreda še par tednov doma. na kar odidejo v vefbsUščns tabora, da se vojaško izvežbajo. Distriktni odbori so izdelsll popoln načrt, da ne bodo zaostali z delom pri razredovanju regi« st rila n cev, dasiravno jih premo-sle uu tisoče v drugo razrede, ker opravljajo važno delo. Itasredo-vanje jo najbolj težko in za mol s-no delo ,ker hoče vlada trajno ln nepretrgoma pošljsti novince v vojaška vožbališčna taborišča, ne da bi pri tem trpela voj"" industrija. Ohioago, Ul., 13. sept. - Danes okoli desetih dopoldne jo Anton Trboveo, eksekutivni tajnik S. It. Z. s primernim pozdravnim nagovorom otvoril drugo zborovanje S. H. Z. in ua kratko razložil namen sd rušenja. Dvorana je primerno okrašena, delogatje sode pri dolgih mizah, du si lahko delajo opuske, ki Jim služijo v debati ali zn poročilo svojim orgNiiixscijam. Vseh dole-Igatov je okoli osemdeset, zastopali* so tudi Žensko organizacijo po svojih delegatiujah. Pokončnem pozdravnem govoru je slmr izbral predsednikom br. Somraka ix Clevelanda iu pod-predsednikom br. Kravanja iz Uleueoe, D. Zupisnikarjotfl so ir-Voljeni br. Cajnkar in KVfdOt* U dosorelH®**1 ri V poverilui odbor ko liili isvo I jeni br. PmllipcH*. Kus in .fsnko- —i--.----- Predlaga se, du konvenciju pošlje lojalno iu zahvalno brzojavko predsedniku VVilsonu In državne mu tajniku Lansingu. O shari prične debata in sprejme se, iwjriu, shodi in Informacijami. Povdarjs, do je bilo delo za eksekutivo lelko, ker si morajo vsi člani eksekulive s duševnim ali ročnim delom slullli svoj vsakdanji kruh, Žrtvovati so morali svoj proati čaa in eelo Čas od Jtvoillia počil ka. Maduvl lega delo tliim Uuntsli, Danea Imsnio veliko organizacijo, kl obeta, da kmalu slehernega Slovenca v Zdr. drža vali pridobi zase. Uapehi tegu dela so se pokazali tudi v nakupu zndolžiiic svobode, (lovorulk našteva posamezne velike slovenske pod|H»rne organizacije, kl 4't kupile za 200 tiaoč dolarjev ssdollnic svoliode. Našteva društva I oh organizacij iu pojasni, ds so člani teh društev, organizacije združene v "Slovenskem reptibllčsiMkem hvalo zs vso, kar je storil ss nsVo.l^™to,,iu"' M»,lol,1 Zvenel, kl hoditev malih narodov , "Slovensko republlčuusk.i /dru* le nje" bo kskor doslej tudi zsnu-prej z vsemi svojimi močmi podpiralo Združene držsve do tiiimi* fuliie zmage demokracije lu poraza avtokracije, m* glasi v nekem drugem siavku brzojavke, Na biro za javne itifotma i,ic jc bila odposlana sledeča brzojavka -"Druga konvencija Slovenskega republlčauakega združenji., or sloje za "Slovenskim republlčan skim združenjem", kupili za dva miljona dolarjev zudolžnle svobode, lir, KerŽe povdari, da Je lo najboljši dokaz, da je aloveusko ljud sivo preželo z demokratičnim duhom in* da se strinja z vojnimi ••iljl Združenih drŽav, kajti H5 od-itotkov teli Slovencev so delavei. (tovornik pods kratko poročilo o informativnem delu, ki ga Je izvršila eksekutiva, pri tem ps ume VVashington, D. C. — Voditelji gibanja za združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev pod kraljem Petrom, oo na • stopili pri državnem depart-mentu za pripoznanje Krfske deklaracije, ki je talco-zvani "charter ovobode Ju -goslovanov". Voditelji oo dobili korajio, ko je ameriška gai.izaelje Slovencev v Zetliujei.ilii Hf »wp'0lne organi- državuh, katere ellj je osvoi.odi'i x eelo denuneljselje, Ju g« Slovanov i/pod a vsi rijskega' •"'"'U11 ''Hlnvonski. republlčan- •»io zilrnženje". Donos neetsnpvitno vreme, mo-I^hV dež; lahki spremenljivi ve* t rovi. Soliični vzhod ob' 6 t* e. m 1 čni zahod ob 7 p. m. Mtlll- s sledica, da nslsgamo prihranim denar v vojnovsrčovalnih znsm I kah in zedollnjeeh svobode. Vls-ds potrebuje deusr zs opremo vo Jakov in pomorščakov, transport lirsnja armade in vojne potreb- j ŠČine, naša dolžnost je pa. da ji ga poeodieM prostovoljno. RESOLUCIJA ZA USTANOVI t«v PROHIBICIONISTlC NIH PASOV PODPISANA Washington, D. 0. — Predsednik Wilson je |Halpii«al rezolud jo. ki ga pooblašča, da proglasi prohibieiotiistlčiie poeeve o Mi ladjedelnic, tovarn zs munieijo In drugih vojnih potrebščin, lug<»»lovanov izpod »ivslrijskegs Jsrma In zs demokratlčn.» rešilet jugoslovanskega vpinšuuju nn podlagi satnoodločevauja, izrek-i soglasno, ds smstra vojne cilje Zcdiujeiiih držav za svoje iu oh IJuhuje, da bo organizacija kakor doslej ludi nadalje |HHlpirala z vsemi svojimi močmi Zodlnjeu* države v boju zii zmago demokracije in poraz aHokrselJe." Vse brzojsvke so bile sprejele soglasno in z velikim navdušenjem. Konvencija je določila začasno, ds zboruje zjutraj od immih do dvanajstih In od pol dveh |m>|m/!-dne do šestih zvečer* petnajst mi milnim odmorom. HeditelJem zn sprejemanje brzojsvk, llatuv les drugih takih reči je izvolj« o br Mergole. Po kratki debati »klen« zbor, ds pridejo le imena p-ed's gateljev resolucij v ra pisni lc, ime na predlagateljev vseh di ngil predlogov pa izostanejo. Hr. Ttbovee poda kratko, l>»dn jedrnato poročilo o svojem delu, Omeni, ds ao vsi člani eksekulive delali brezplačno in da so » Mo ualaiiovltvi organizacije velik X I Lrn težkoče glede finančnih Sredstev, viie ie možno le tedaj, če oe ^^^ )r sile, M so za združenj« Jugoslovanov. Pra\l, da je treba v lo svrlio iiule-Iali 11!..\f«»rmo. Zagovarja krfako M'!<.iučijo iu pravi, da ni nobene bistvene rszlike med ustavno monarhijo In republiko. (Iročm oho klici,) Pripoveduje, ds Je bils Krfsks d "k Is racija v slsri domovini « do lireua los pravi, da on nI mouarblst. Za lovarja londonski mliior in trdi, dn tudi v lijem nI moi.nrhlstov, ZAMORSKA BILA REPUBLIKA POSOJILO. IK). Washington, D 0 - - Zamer. ska republika l.ltieria v Afriki je dobila $5,000,(MM) od ameriške vlade, Liberia je tudi uapdtedala vojuo Veničijl. li»>|> Sssva wmm nfaH ti >wi>»r. LASTNINA 'SLOVENSKE NAtODNE PODPORNE JEDNOTE__ i r« n« po 4of orotm. 00 M Tro^oju Kar^ntao: Zodisjoso Orlsv* ( ILM aa pol lote la 71« aa th »ooooo; It.Sf aa pol loto. Ii.lt oa tri M mS* "THE ENUGHTENMENT" s# IA Drugače je z nemškima generaloma Hiaderburgom in Ludendorfom, ki ju ne čuvajo tako trdno paragrafi in ne moreta pripovedovati, da sta v zvezi z Bogom, ffer je to zvezo že kajzer vzel zase v zakup. Ljudstvo v Nemčiji js pričelo zdaj javno vpraševati, kako je mogoče, da Hindenburg in Ludendorf bežita, če sta nepremagljiva. Taka vprašanja so prva znamenja, da so pričeli maliki razpadati in da je ljudstvo izgubilo vero vanje. In če ta nezaupnost prodre v širše ljudske sloje in iz njih v armado, tedaj je katastrofa neizogibna. Nemška generala skušata to nezaupnost odpraviti in pošiljata izjave v Avstro-Ogrsko, da je položaj dober. Take izjave so podobne bilki, za katero se lovi potapljajoči človek, da mu prinsse rattfcev. Takt izjave 90 sredstvo obupanih ljudi, ki tonejo in upajo, da se rešijo na čudovit način iz nevarnosti, v katero so zabrsdli. Za nemške militariste ni več rešitve. Vera v njih nepremagljivost je pričela pešati, nemško ljudsko prihaja do spoznanja, da so ga farbali njegovi militaristični vo- diteljLHIfl Nemški maliki razpadajo in razpadli bodo. Od njih ne bo ostalo nič. K večjem bodo v kasnejših časih starši strašili z njimi poredne otroke, kot jih danes strašijo s parkljem. Z. DOPISI. Prodajanje liberti bondov 4. vojnega poaojila »e prične 28. septembra. Za demokracijo in ivobodo staro domovine i Vsak »aveden ame riiki Slovenec mora biU član Slovenskega republičanskega združe »Jt _._„ CENA DOLOČENA ZA PŠENICO. Slovenski vojaki sa demokracijo. Camp Funiton, Kans. — Z veseljem opažamo napredek, ki ga beleži Slovensko republičansko združenje v enem letu odkar sc je organiziralo. Danes ima ta organizacija za aeboj veliko veči-^MBi^BBBBI^B^^B^^M^^BMH »o slovenskega ljudstva, tiotog.i [ljudstva, ki zahteva pravičuo re-Predsednik je s proklamacijo, s katero je določil ceno aitPV jugoslovanskega vpruAanja. Jugoslovani zahtevajo državo, v kateri bo samo ljudstvo gospodar nad svojo usodo, kjer bo parlament in druge demokratične institucije predstavljal politično formo države. ♦ Med ameriškimi Jugoslovani je šc vedno nekaj ljudi, ki si ne morejo predstavljati države brez kralja pp "mjljjftjVi ,božji". Če vzamemo v po^te^ današnji giganti-čni boj med demokracijo in avto-k racijo, potem ie. nam res težko pojmiti, kako si nekateri ljudje predstavljajo demokracijo. Po njihovih mislih je demokracija, če, se razlrije ena monarhija, na njeno mesto pa pridejo druge m o narhije v katerih bodo imeli vta darji seveda največjo moč. To jc njim demokracija. Za tako "de mokracijo" se jim mi zahvalju jemo, kajti mi zahtevamo demokratično rešitev, jugoslovanske ga vprašanja, ker so nanr Ijudsk« interesi več koj pa ene dinastije. ^Monarhije so tfionarhijc, pa naj se jo še tako olepšava. Dokler h ma kralj večjo moč kakor parlament, kakor se to zahteva v krfski deklaraciji, je tako skrpuca-nost greh primerjati z demokra cijo. Republikanska in monarhi-stična forma držav sta si dva tako različna principa, da se ho mornl eden umakniti drugemu. Bil bi največji norec, ko bi trdil, da ne bodo morale republike umakniti monarhizmu. Zgodilo se bo ravno nasprotno: V dogledni bodočnosti bodo republike zavzele mou.tr-histiČne države, pa če se kraljeva ši še tako postavljajo in še tako propagirajo. Neareča je edino le v tem, da s takimi propagandami škodijo demokraciji in jo nekoliko ovirajo v njenem pohodu. Ko bi se oni pridružili programu SRZ., bi bili danes Jugoslovani edini z ozirom na rešitev jugoslovanskega vprašanja. Države nas bi že priznale ,ker bi videle moč jugoslovanske demokracije. Tuko pa vidijo naše razpore in nam ne morejo reči drugega, kakor da nas zagotavljajo, da bodo jugo-slovanski narodi sami odločali c svoji usodi. Vsaka monarhija je lahko avto-kratična, v kateri iuia kralj večjo moč kot parlament, pa naj »e take monarhije še tako lepo oblači s frazami. Koliko fraz nam peli n bivšem riiokein carju, kako so ga slavili kot slovanskega earja. po $2.20 bušelj za pšenični pridelek v letu 1919, spodbudil farmarje, da bodo v jeseni posejali več akrov kot lani s pšeničnem zrnom. Mnogi farmarji, ki pridelujejo pšenico, so zakasneli s pripravljanjem za setev ozimine, ker niso vedeli, kakšno ceno jim prinese pridelek v prihodnjem letu. K zbeganosti farmarjev pripomorejo mnogo mirovne govorance, ki jih nekateri veliki dnevniki pravilno ne raztolmačijo. Temu dvomu med farmarji je sedaj napravila predsednikova izjava konec in farmarji zdaj lahkp gredo na delo in pripravijo polje za pšenično setev. Med farmarji, ki pazno zasledujejo dogodke na bojišču in mednarodne politične dogodke, ni bilo tega dvoma, ker se zavedajo, da mir ne more priti čez noč. Takih farmarjev je seveda malo in za to je predsednik Wilson pametno storil, da je določil ceno za pšenico prihodnjega leta in tako podll vse dvome med farmarji. Predsednik sicer opozarja, da postoji vseeno riziko v vladni garanciji za pšenično ceno. On pravi, da lahko nastane izguba pol miljarde dolarjev, če vojna kmalu konča in lahko dobi Evropa pšenico z južne polovice sveta. Znano je, da Avstralija pridela veliko pšenice in da jo hrani v velikih žitnicah. To pšenica prodaja pod $1 bušelj. Tudi v južno-ameri&ki republiki Argentini pridelajo veliko pšenice. Ta pšenica ne more sedaj na trg in tudi njena cena je nižja kot v Združenih državah. Ali ta nevarnost rizika ni tako blizo. Predsednik jo vidi šele v letu 1920, če bi vojna končala hitro. Ako vojna konča kmalu, ni še s tem rečeno, da prično prevažati pše-nieo iz Argentinije in Avstralije takoj drugi dan na trg, kajti prevažanje pšenice je odvisno od ladij, ki so na razpolago. Vprašanje prevažamja blaga na morju se ne more rešiti kar čez noč. Predvsem je treba imeti veliko večje Hevilo ladij na morju kot pred izbruhom svetovne vojne, ker bodo ladje potrebne tudi za-prevažanje drugega materijala. In jasno je, da ne bo na razpolago toliko ladij, kot jih potrebujejo za reden transport na morju in izredno prevažanje pšenice z južne polovice sveta na evropski trg. Ta prehod iz nerednih razmer v redne lahko traja mesece, leto ali pa dve leti. V tem času se pa stopnjevaje izjednaeijo pšenične eene, tako da ne bo trpelo poljedelstvo. Dokler se ne izravnajo transportne razmere, je farmarjem v Združenih državah garantiranih $2.20 za bušelj pšenica. To ceno zanesljivo prejmejo v prihodnjem letu, lahko se pa dogodi, da bo eena še višja. Farmarji naj sedaj store svoje dolžnost in posejejo toliko polja « pšeničnim zrnom, da bo pridelek pšenice v prihodnjem letu zopet izredno velik. Da zmagajo Združene države in zavezniki v tej vojni, je potrebno harmonično sodelovanje vseh faktorjev, od katerih je odvisen izid vojne/ Vojaki se bojujejo na bojišču, delavci delajo v tovarnah, rudnikih in pri transportaeiji, farmarjem je pa odkasano poljt, da pridelajo toliko živil, da ne bo po- r«*Wpa>«aowaaittp-Ri manjkanja. In če vsakdo na svojem odkazanem mestu tnkvat^nim reiiisom škodil ne ./vrAi svojo dolžnost, pride kmalu in zaneslijivo poraz za miho ruskemu ljudstvu, nego vse nemške in habsburške avtokrate. Z. politike in vsakogar, kdor se je drznil kritizrati ali nastopati proti carjevi vladi, so poslali v ječe, tisoče so jih izgnali v Sibirijo, kjer so trpeli dolga leta, iu mnogi niso nikdar več videli evropske Rusije. Kaj je ponaagal ruskemu narodu slovanski car? Car je lahko ravno tako velik rabelj, če je Slovan, kakor če je kake druge narodnosti. In ravno re ž|tn "slovanskega" carja je nino go kriv, da se je razvila avtokra cija do te višine v centralnih državah in avtokratična Rusija je mnogo zakrivila, da centralne si le še niso premagane. Ko bi bi ruski car letk 1905 dal ruskemu ljudstvu take konstitucijoualne pravice, kot jih ima naprimer jjudstvo v Angliji, tedaj bi ne prišlo do tega žalostnega stanja kakor vlada danes v earstvu sve tega sinoda. Toda nekaj se le uči mo iz propag^p^e naših nasprot nikov. lz -vsega, njihovega delovanja in pisanja lahko sklepamo da bi ti ljudje ^vrševali pravo carjevo taktiko v bodoči Jugosla viji, kajH že sedaj, groze tistim kl nočejo slediti njihovi propa gandi, da bodo bičani, kadar se vrnejo v J ugasla vi jo. Seveda, bi čani bodo le, v tem slučaju, če bo Jugoslavija taka, kakoršno so s zamislili deklarantje v Londonu in na Krfu. Ako bi bilo ljudem, ki se tako silno navdušejejo za osvoboditev Jugoslovanov, v, resnici za oavo boditev, potem bi »e morali pri družiti programu, ki je edini do bil odmev pri širokih masah Ijt^i stva. To je program za jugoslov federativno republiko, za ka ,tero so se zavzele široke mase ua šega naroda v* tej deželi. To je do kaz, da je program /a jugoslovansko republiko ljudski program in če so prijatelji ljudstva, če so za demokracijo, tedaj bi bi lo njihovo mesto v vrstah jugoslovanske demokracije, ki se hoče osvoboditi srednjeveških institucij. Zadnje čase se opažu, da prodira program SRZ. tudi med srbsko in hrvatsko ljudstvo. Kadar se to ljudstvo s tem programom do dobra spozna, tedaj se bodo zavzeli zanj in ideja bo kakor mogočen val prešla v vse jugoslovansko ljudstvo v tej deželi. N'> pozabimo, v domovini je že raz širjena, kajti ne smete misliti, da se Jugoslovani v Kvropi navdušujejo za novo monarhijo, četudi skušajo nekaj takega dokazati je potem tepel bič, katerega ao si sami apdetli, uimajo uiti najmanjšega vzroka napadati forme tc drla ve. Kadar bodo izvolili večino zastopnikov, ki bodo delovali za koristi ljudstva, bodo izginila pritoževanju. V monarhijah je atvar druga. Tam imajo največjo moč v rokah ljudj«, ki niso od nikogar izvoljeni, nego le imenovani od vladarja, ki pa tudi ui izvoljen, nego je vladar le "po mi-osti božji." Po vsem delovanju pristašev crfske deklaracije, deuucijantfev 'n intrig katerih se poslužujejo proti ljudem ki so za jugoslovansko federativno republiko, je ja sno, da ne delujejo, za osvoboditev jugoslovanskih rodov, nego a za utrditev prestala k a radio r-žcvičeve dinastije. To so fakta, ki so dobro znana nafemu ljudstvu v civilnem IKljeuju in ravno tako tudi vojakom po raznih taboriščih, ki prihajajo iz jugoslovanskih dežel v Evropi, kajti prvi kot drugi.se zanimamo za usodo našega ljudstva v domovini. Mi vsi vemo, da ima sedanju vojna značaj boja med demokracijo nu eni strani in avtokracijjo nu drugi strani. Ne rečem, du je bil od začetka vojne cilj zaveznikov boj za demokracijo. Toda značaj vojne se je spremenil od ruske revolucije in z vstopom Združenih držav v vojno. Ruska revolucija in cilji predsednika Wilsona so dali tej vojni značaj borbe za demokracijo, za saniood-ločevanje narodov itd. Vojna bo brez dvoma trajala vse dotlej, dokler ne bodo dose ženi ti cilji in dokler ne bodo poražene centralne sile, največje trdnjave avtokracije. Kudur zav-oamemo te trdnjuve, bomo kinu lo imeli v rokuh demokracije tudi druge manjše avtokratične trdnjavice. Ali naj Slovenci v dobi svetovnega demokratičnega p repo roda delujemo za « nadaljevanje srednjeveškega vladnega siste nia? Ali naj še nadalje vzdržujemo kronano svojat? Ali ni v Jugoslovanih dovolj moči, da bi se vladali saini brez kraljevskih vai hovf Nuše mesto* naj bo med svobodnimi, demokratičnimi narodi. To pa se zgodi le tedaj, če dosežemo ljudsko formo vlude. Zuto pu delujmo vsi, du Jugoslovuni dosežejo federutivno republiko. Prepričani smo, du se bo temu gibu nju pridružil vsuk JugosJovan, ki mu je v resnici zu osvoboditev nu-ših narodov. Lotite se dela vsi. Posebno slovenske naselbine na zapudu upelirumo, nuj pokažejo nekoliko več aktivnosti v delovanju za Slovensko republičansko združenje. Po nekaterih krn jih kot Pueblo in Leudvilc, Co-lo, in še več drugih krujih so precej velike slovenske naaelbine, kjer bi se dulo veliko napraviti za SRZ. Ker so po teli naselbinah že strašili kraljevaški ugitutorji, bi sedaj, ko ste do dobra spoznali njihovo delovanje, že lahko pričeli z resnim delom zu pravo demokracijo. Kuj je vzrok, du ni iz teh naselbin nobenega resnega odziva, je piscu teh vrstic uganka. Upam pa, da se rojaki v kratkem prebude od mrtvilu in usta-nove podružnice SRZ. in s tem prekrižajo ručune raznim demagogom, ki hočejo postaviti naše naselbine po zapadu v napačno luč. nje nemških in avatro-ogrskih tif liioristov pa bodo za vedno jM»k<> pa ne. Za krožek sLuvensfcik \ v ameriški urtnadi. Pvt. Chus. Pogorelec. o v Springfield, IH. — Se par dni, in v našem mestu se bodo zbrali zastopniki in zastopnice največje slovenske organizacije nu Vil redni konvenciji HNPJ. Za našo slovensko naselbino pomeni to en velik praznik, kateregu bvjuo Ju. di dostojno proslavili delegatov smo storili vse, kar se jc «ialo storui. Ipaino, da se bo«],, delegatje in delegatinje počutili •ned nami prav zadovoljne in du-mače. -Judi tu boate našli napnd. ne rojake, napredno članstvo sv. pH r Bratomifl sestram, ki pridejoiU \ H. redno konvmmi jo, pu kUtVm. Dobro dofili v naši sredi! J. 0. Aliquippa, Pa. - Konferenc okrajne organizacije Slov. rej) združenju zu zupudno Pennsy|l vanio, ki se je vršiju dnO 25. av-g usta v Brougktonu, naiu ne bo šla tako hitro iz spomina in mislim, da nobenemu ne, kdor je bil navzoč, kajti taka zborovanj« niso sestanki suhoparnih vsakdanjih zborovanj, nego manifesta-cije navdušenih ljudi, ki vedo zakaj se bore. Udeležba iz vseh krajev, ki so zastopuni v tej organizaciji, je bila ogromnu. Vreme j« bilo krasno m broughtonski roj«, ki so poskrbeli, da smo ae počutili med njimi kakor doma. Za njihov trud v tem oziru jim vse priznanje. Na tej konferenci so bili zu-atopani delegatje iz bližnjih in daljnih naselbin. Nekateri so pri-hiteli iz krajev, oddaljenih do 50 milj, kur je vsekakor dokaz, ka-ko zelo je ruzširjejio gibanje zu program Slovenskegu republičau-skega združenju v teh krajih. Tudi tukajšnji slovenski soc. klub št. 211 je poslul zastopnika. Nu konferenci so bile zastopane razne slovenske organizacije k ullegheniyskegu, west moreland-skegn in beuverskege okraja. Roju ki, zasledujmo to gibanje, delujmo zanj, žrtvujmo za stvar in videli bomo uspehe našega dela. Uspehe bomo lahko zabeležili na- vsaki, naši, konferenci naic organizacije. Prihodnje zborovanje organizacije SRZ. za zapad-;io Pennsylvanijo se vrši četrto nedeljo v oktobru v Pittsburghu, Pa. Ne pozabite sc pripraviti že sedaj za to zborovanje. Čim bolj bomo o stvari in naši organizaciji poučenT/ tem ložje bo naša agitacija med maso ^ia seznanjenje ameriške publike o SRZ. Po zaključku omenjene konference v Pittsburghu se bo vršil javen slicl na katerem bo nastopil tudi rojak Frank Kerže iz Chicage. Xc siuemo sanjo glednti, kako drugi delajo naše delo, nego vsi sc moremo pridružiti delu SRZ. Delujmo zu zmago demokracije z vsemi našimi močmi, da dosežemo trajen mir in svobodno kulturno in gospodnrsko razvijanje vseh narodov, med njimi seveda tudi jugoslovanskih. J. S. Z. VOHUNSTVA OSUMLJENA PRANOOZA DEPORTIRANA. NEMŠKI MALIKI RAZPADAJO. niu olovauat vu, če že hočete, da >e tako izrazim Pri tem oo grešili ti-Mi Slovani, kl so gradili upe ral prihajalo v to deželo, da se naje «Vojo oovobojonj* na avtokrati* j kruha in da izboljša stanje avo| nega carja, ineofo da bi or t vsoo jeem, ki oo ootali vdomovini. Če mi s rodit vi približali demokraeil., ni bilo vae tako, kakor želimo, te ji. Avstrijski in balkanokl Hlovo- daj to nl bila krivda kakega ce- Težko je |M>vedati, kako sodi nemško ljudstvo o kaj- zerju in prertolonasledniku po zadnjih porazih nemške ar-,hi w m ntvduieraH sa earjovoloarja, ker ga Združene made na zapadni fronti. Nemškemu ljudstvu je zavezan Riudjo, od katero so pričakovali j nimajo, nego jo bila to jezik s paragrafi, ki čuvajo "nje#a veličanstvo" -kajzerja Msdtem pa m jo im p» ljudatvo, ker si nl znalo izvoliti Viljema in njegovega "nadebudnega" sina - Friderika ^^^Z^^^Jf^^L1?^ Viljehia, J« privedli na Klis U- like med ustavnimi pravicami v vse Jugoaltfvane. Kor nas je v ar-1 'afUl Nuseljeniške oblasti so od tej republiki in črnošoltim cesar-,madi Združenih držav, smo pri-! lomile, da se deportira tudi Ni*" atvom. Ono poxna življenske ras- pravljeni storiti voe, da se done- Vft- to*l" 0,»n ostane v Združenih like v Ameriki in Avatro-OgrakT i* popolna zmaga demokracije, i vojna kon-Saj satu je vendar naše ljudstvo ki bo pomenila tudi osvobojenje i1"'1"- Jugoslovanov. Že do dva milijona ■ ■ je naših tovarišeV vojakov na ev-! EKSPLOZIJA UEILA iTIRI ropakih bojiščih, kjer žrtvujej* DEKLETA najdražje, kar imajo, svoja živ-j - ljenja za demokracijo, za porazi Pateroon, N. J. — \ tovarni, v New Vork, K. Y. — Naseljeni-ški biro naznanja, da jc odredil deportacijo Henri de ,Revilla in grofa Robert de Clairnionta, ki sta internirana na Kllis Islanda od marca. Deportira jo ju v Francijo. Ob času njiju internacije ho aretirali ninie. Charlotte Nixovo, sbprogo nemškega oficirja in Turkiujo nune. Davidovič Stor-chovo nn zahtevo justičnega depart menta. Justični department jc izročil zadevo naseljiniškim oblastim, ker niso nič pronašli, da sta bila sozarotnika nemških vohunov. Mme. Sfprchova je kmalu umr- drug narod, vladen od avtskrari. j li osmo za ljtld«ke intereor To je nm\ tudi tisti ki ote še ' i# HllaW«> Itnliral«i>** il.l.v«. L.I..I. IIOSAbO.lliO bm. - —■ Iaa III. I ( « države militarizma, pruske oholosti za i kateri izdelujejo smodnik za to-krivd j 1 de je humauitete. Danes ali jutri pove, % katerimi nt rel jajo na letal-jim morda sledimo na bojne P'»-'ee, je nastala eksplozija., ki je u-'jenO tudi mi Storite svojo dolž- bil* štiri delavke. Nezgoda + K je. Rnoke ir»l,r.še,,,e. delsves, krivdo (»zavedne ma-o, in če Jfh I zmaga je ...... zagotovljena, aa don.i in dogodilo v delavnici, v delujejo kapice kateri rt- Razno iz inozemstva. kajzer prosi za lojal »OST tO, ker se ta (ruska) vlada ozira na koristi avoje očetnjave in že 1», d* iivi njeno ljudatvu v udru, ki k« je zahtevalo." Kajzer je mnogo citiral ia svetega pisma iu vsak citat mu je prišel prav, da je Nemčija na pravem potu. Končno je pa rekel: "Obljubite mi v imenu vsega nemškega delavstva, da se boste *iijc se je dvignilo proti sovjetski Število "j«tili Američanov v vladk Kmetje v proviuciji Kazan' Nemčiji je prav majhno, toda Stopil je pred delarog, ker sa bo ji revolucije. Amsterdam, 13. seyt. — Kajztr-jfve ''tiskovne in jezične ofenzive" zs ojunačenje upadlih nemških sre se je kontno u^eži! tudi kajaer saiu. V četrtek je Vi-Jjeiu ogvoril na shodu delavcev v Kruppovih tovarnah. Prvič v svojem življenju se je mogočni kajzer toliko ponižal, da je stopil pred dealvoe, ki izdelujejo topove za njegovo armado in jil. prosil ter rotil pri vseh bogovih, zlasti pa pri nemškem bogu, du ViH.m lt„ . .... uu naj ostanejo zvesti. Prikazal obljubo grem I. J: J*X* ------ u.Jzt*ttj k feldmaršalu. Nase geslo no mc oborožili proti Iml jše vikom V pet ropa v lovski trdnjavi v l>trogradu je zaprtih enajst Angležev iu skoraj v«i franeeaki državljani, kar jih je bilo v mestu Arhaugel, Rusija. — Proviao ričua vlada z Nikolajem Čajkov-skitu na čelu, ki je bila ovrže na, * menoj do je aopet na krmilu. Na konfercn-ei r. zaveiniškiuti vojaškimi po- kouca. Kdor je x meuoj, naj usta-ne iu reče: da." Delavci so pogledali okrog sebe in videli so ostrine — bajonetov, ki so se lesketali od vseh strani. Vsled tega »e se vzdignili kolikor so jim pripuščale trudne noge iu slišati je bilo glasove "da.'' "Hvala vam," jc odgovoril Viljem. j« Nemčijo in predvsem sebe kot Miežuobelega angelja, ki je vedno želel samo mir, vedno delal za mir in še danes bi rad imel mir todu mir je nemogoč, kajti so-vražnik — črn od pete do glave — hoče uničiti Nemčijo. Kajzer je prirnal nehote, da je v Nemčiji dovolj vzroku za nezadovoljnost, kajti dežela trpi vsled dolge vojne, toda ali je on zadovoljen? Dejal je: "Verjemite mi, da ni lahko stvar nositi dan za dnevom težka odgovornost za 70 railjonov ljudi in gledati že štiri leta, kako trpi moje ljudstvo." Med delavci seveda ni bilo nikogar, ki bi mu bil zalučal v obraz: "Kdo te vraga sili* da nosiš odgovornost t! Pojdi, saj lahko brez tebe živimo 1" Kajzer je začet; du je imel zrni-raj veliko ljubezen (!) do delavcev v Kruppovih tovarnah, rad je: Nemški meč jc potegnjen, nemška srca so polna navdušenja fet nemške mišice so krepke. Naprej v bitlo> proti vsakomur, kdor je proti nam brez oaira koliko časa trajH, tako nam pomagaj Bog. Amen." Amsterdam. —- V Nemčiji vlada velika-potrtost. Ni'kaj se je moglo zgoditi v Kssenu, da je moral sam kajzer iti tja in rotiti delavce v Kruppovih tovarnah, da mu znova prisežejo zvestobo. Včeraj jc govoril v Stuttgartu podkancelar Friderik Pajer iu rekel je, da je Nemčija pripravljena zapustiti Belgijo brez vsake odškodnine in brezpogojno, ako ji more kdo jamčiti, da ne bo en-lenta izrabila tega proti Nemčiji. Eksekutiva socialistične stranke v Berlinu je izročila memorandum kancelarju llertlingu, ki se bi jih obiskal toda vse svoje živ>| ^ f,a je ^^ ylada *y vfU Ijenje ni imel prilike in šele zdaj po štirih letih vojne sc mu je ponudila priložnost. Šele zdaj I Nato jo dejal, da jc prišel zato, dn izreče "svojo cesarsko zahvalo ravnateljem tovarn (.najprvo rav. lMiteljem!), potem delovodjam in nazaduje delavcem, ki tako lepo podpirajo njegovo armado." Viljem je nadaljeval s staro povesijo, kako se je začela vojna in kako je on, veliki niiroljub, de I u I z vsemi silami za mir. Vojno je-seveda začela Anglija, ki ni inogla gledati, da bi Nemci napredovali. Po dveh letih' vojskovanja se je kajzerju tako prignu-silo klanje, da je na vrhuncu MVo-1 je slave po neštevilnih zmagah velikodušno ponudil mir v decembru 191H vsemu civiliziranemu svetu. Pa kaj je odgovoril črni sovražnik? Posmehoval se je njegovi ponudbi in ui se zmenil za mir! Kaj je bilo storiti? Za mir sta potrebni obe stranki, toda če ena stranka noče odnehati, ne sme niti drugo, izvzemši ako ui popolnoma premagana; Nemčija pu še ni premagana in zdaj se mora dvigniti vsa sila zoper de-stmkcijo očetnjave. Nato je rekel, da na bojišču stoje nebesa proti peklu. Nem« f'ijtt kajpada predstavlja nebesa Bogom in s samimi angelji, dočim je na strani zaveznikov pe-Itol, poln hudičev. Našteval je zmage nemške armade in kaj so vse dosegli Nemci v štirih letih vojne. "Pol sveti se je združilo proti nam'' — je dejal — "a kljub teinu sr.io sklenili mir z Rusijo in Rumunsko, Srbija in Črna Ooru sta pn pri kraju." Kakšno junaštvo! Viljem ni <<-menil, kako slavno »o bile nemške armade tepene zadnji mesec na zapadni fronti, dejal pa je: "Kdino nn zapndu sc še vojskujemo, toda ali nns dobri Bog zapusti v zadnjem trenotku?" Nadaljeval je, da brez božje pomoči ne bo zmage in dn on dobro ve, da Bog ne bo znpustil njega in Nemčije. Potem se je razkoračrl ln grmel, du delavci ne smejo verjeti raznim slabim govoricam o položaju na fronti. On ne pozna nobene stranke, temveč samo Nemce ju ravno tajco ne smejo delavei imeti nobene stranke. Sovražnik jc zasejel ljuliko med NejBec In izdajalec je vsakdo, pa naj bo de In vee ali grof. kdor omahuje v tej kritični uri. Intcresantno je, kar je Viljem dejal o Rusiji. Sledeče so nje Knvc l>e*ede ; "Prijatelji, opozarjam vas še nn nekaj. Čitali ste, kaj sc jepred ms t k itn zgodilo v Mookvi — ve-lik« zarota proti sedanji ruaki \ Udi. Parlamentarno vledan in demokratični angleški narod ho-če strmoglavili nJlra-demafcrattf-na vlado, katero je komaj pričelo Vaditi ljudstvo ki nevarnosti vsled živeine krize. Delavski naraščajoče sloji no vsi državi iaražajo največja nezadovoljnost in sisl radi pomanjkanja hrane. Berlinski "Vonvaerts," gkasl-lo večinske socialistične frakcijo je prinesel v pondeljek na prvi strani z debelimi črkami sledeče 4 "V imenu miljonov delavcev, ki so za nami in ki nimajo vplivu ua vlad*) »najstrožje protesti-mino proti nadaljevanju komedije z volilno reformo v pruski višji zbornici in zahtevamo, da s.? takoj razpusti višju zbornica. Pro« s trirazrednim parlamentom! ProČ z gospodsko zbornico! Živela splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica! Živela demokracija in mir!" "Nobenega kompromisa!" pravi Lloyd Oeorge. veljniki je bilo sklenjeno, da vla da posluje v sporazumu z zavezniki. (L)o danes še nismo nikjer čitu-li, da je bila provizorična vlada v A rha nge I u ovržena, zato je tu brzojavka iieraMimljiva.) Sibirska ieleanioa pod japonsko utilitaristično upravo. Vladivostok. — Polkovnik Oe-orge H. Emerson, ameriški odposlanec, ki je bil v Vologdi ml meseca aprila, je dospel v Harbiu. To dokazuje, du je sibirska železnica pod kotrolo zaveznikov. Dalje poročajo, da je japonska vlmla dala miljon jenov kitajski železniški družbi, ki ima avoje proge V vzhodni Sibiriji in japonske čete »o vzele železnico pod svojo kontrolo. Ameriške vesti« DEBS SPOZNAN KRIVIM. "Rdeči križ" se je pripravil za vmtk slučaj, ki lahko pride v ho dočuoKti. Ta previdnost dokazuje, kako nc ameriški "Rdeči križ" brigu za dobrobit amerd-kih vojakov in skvhl zanje po o-četovsko. Ameriški "lideči križ" je tre ba podpirati, kedarkoli njegovi čla ui potrkajo na vrata ameriškega ljudstva. Slovaaska Narodna t »tiAovljana 8. apr|W Podporna Jadoau) lakorp. IT. Jaa I J« 18SV v drl. MlaoU t OLIVNI BTA.Hk MIT—M «0. l.AWNDALM AVBn OHIGABO, IU.INOIH ^ UPRAVNI ODBOB 1 Pr«da«dalki Jaka Vogrl«, boa k*i, U Balla, UL L PodpvafceAalkt J. BratkovUL B. K D. 4. bo* M, tftraH, Kaas. OPOZICIJA PROTI CEPUE * NJU OalPNIG Vanoouver, b. 0. — Povsod »»> najdejo ljudje, ki so veliki nas- j protnik! cepljenja oaepnie, daei-ravno skušnje uče, da se niso nikjer Črne oscpnice razširile kot nalezljiva bolezen, kjer ao ljudje cepljeni proti tej bolem i. Največ takih nasprotnikov se najde v j raznih verskih sektah, ki so pro i; cepljenju. Tako fanatiki dobe včasi ljudstvo za take prismojeno ideje, da nastopi proti stvarem, ki mu koristijo. Tako se je zgodi- Podpodaodaikt J. Br»tko*14, B. K. D. 4. t It fodprtul«Htitiki Jutff K uhelj, 8383 Kfftng At«., Bo. CkUag«, lil. Tajalk 1 Joka V.rd.rbar, 1701 Bo. Uwad*l« A »a., Okieago, HL Blagajaikt Aatoa J. Torbo*m, P. O. Bot 1, Otaora, m. lapiaalkort Jaka Molok, 400« W, lisi Bi, Okloag«, DJu NADZORNI OBBIB I Joka AakroUA, boa Ul, Oaaoaibargr P«, Psal Borgor, T41-lst Bt., U BaU- uL t. B. Tavskor. ar« Akaaj /kv*. Boeksprlsgs, Vya I POHOTNI ODHBEt Aato« Hrast, Boa 140, Oaaoaabarg, Pa. l«i« Badtlsk, boa 431, Baitbtoa, Pa. Budolt Plstsrftsk, bos 43«, BrtdgoviUa, Pa, -Jakob Miklavž«, L. Boa I, WUlo«k Pa. U. Pot ro vlak, 14118 Bsl« An, Oolliawaa^ B, CBBBNIK PBONVSTBI Jols Bavartalk. "V ft •v « «; ' »n» J« lo tudi tukaj, ko je šolski svet la B. N. P. J. aaj so poilljajo aa aasloti VRHOVNI EBBAVHlKf P. J. Kora, If. D., ««08 Bt OUlr Ava, OUvalaag, Okla. VSE D EN A B NE KADETI IH STVARI, kl ea ttlsja gL aprarasg. udbot« odredil, da morajo biti cepljen val otroci proti osepnlcam, ki prvikrat pridejo v šolo. Pridobili sc za stvar celo pristaše v centralnem svetu delavskih strokovnih organizacij, tako da je centralni svet odločno protestiral proti cep Ijenju oaepnie. Šolski »vet je nu : »s smIoti JOHN TEBDEBBAB, B«8T—18 Bo. Uwa4ala Ava, Oklsaga, BL PBITOtBB O LEDE OBHIBALNSOA POBLOVAJIJA es faHlJaJo aa illto« JOŽB AMBBOtlO, boa 861, Oaaoatbarg, Pa. Prltošbo prepirljiv« tMblaa, kl ste jik r««U pni la Araga Mtaaaa, ss poilljajo aa aaslov 1 . » ,.» ANTON HBABT, boa 140, Oaaoaabarg, Pa, lM'»'" M\ if' 4 ■ ^ V 81 DOl'IBI, raaprave, Haakl, aesaaailg t ML aa »jsf l«kaM ea palUjaj« Manchester, Anglija, 13. scp*. — Ministrski predsednik Llyod Oeorge je včeraj dejal v svojem govoru, da centralne države zastonj govore o miru, kajti miru ne bo, dokler ne bo uničen nemški militarizem. Oeorge jc rekel, da med tiranstvom iu »vobod<\ ,ucd lučjo in temo ne more biti iunnpromisa in bolje je žrtvovali eno generacijo kakor pa svobodo za vse čaaa. Kekel je, da to nora biti zadnja vojna, ali predno bo svet siguren, da je res zadnja vojna, mora praj pusti pruska niilitaristična trdnjava. Zavezniki lic marajo sprejeti nrii-niotnega brest-litovske ga miru, obenem ga tudi ne marajo vsilili nemškemu narodu. Nemško ljudstvo se mora prepričati, dn je nemški militarizem tudi zanj največja nesreča. UgH narodov brez poražene militaristične Nemčije bi bila liga gosi in lisice — in liga bi končala s teui, dn bi ostala samo lisica. fleorge je tudi rekel, da 1^8-1 ni«0tu IhhIo pomagali člani be angleške armade v letošnji o-Ljj, ZVez, da ložje izvrši delo. . . • . I._____ ! H«.lnl##i I'/. I .. . . . t f I I 1 _1 Cleveland, O. — Kugene V. Debs, kateri je večkrat kandidiral zti predsednika nn tiketu so-da listič ne stranke, je bil v Četrtek spoznan krivim, da je kršil tri točke zakona proti špionnži, namreč da je hotel zasejati nepokorščino in nelojalnost v armadi, da je oviral rekrutirunje vojn kov in da je z besedami hotel provoeirati odpor proti Združenim državam. Zatožen je bil vsled nekegn govora v kantonu, Ohio. Babe Bi Imel aagovoftitttvi pri obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjim zveztih^'*' 'Sodiščem. Ves njegov za^voFJč bil govor pred porotniki, V katčfem je dejal. du ves njegoV žlnčin je boj za koriHti delavstva vsega sveta, iu kar je rekel v Cantouu, pri tem ostane ln preklicati nima ničesar. Hodnik je poučil porotnike, dn morajo ločiti socializem od obtož niče, kajti socializem ni bil obtožen, temveč le Debs kot oseba in ne kot socialist. Porotniki so sc posvetovali pet ur predno so se »edfrnfli zu izrek. Ko so mu naznanili izrek porote, jc dejal I*"bsr''»Jlp *e dobro. Ni-mam nobene pritožbe.'iV božjem Čusu sc bo vse dobro izteklo." Maksimalna kazen po zakonu proti špionnži zu prestopek te vrste, katerega je obtožen Debs, je dvajset let ječe iu iM<>,tMM) glo be. kampanja proti mlačne 2EM. Ohioago, IU. — Priredili hod o dve kampanji proti uilačiiežeui, starim IH do 4.r> let, ki imajo na-men, da se uveljavi uaiVjlo "ua delo ali na bojišče." To se ne bo zgodilo le v ([ržavi Illinois ampak tudi v drugih državah, kajti kampanja bo povsod pod vodstvom preiskovalnega biroju ju-stičnega departmenta. Vsuk naborni okraj Ih» organiziran posebej, da izsledi take ljudi, ki se hočejo odtegniti vojaški službi ali ki ne opravljajo noba nega važnega dela, pa so sposobni za delo. Justičneniu depart-člani raz ta protest odgovoril, da le to izvršuje, kar mu nalaga postava. AERI6KA VLADA JE DOBILA KONTROLO NAD NEMKI MI LADJAMI V PERU. UREDNIŠTVO PB08VETB", 8887-08 Be, Lavaiale A«*, Okleage, OL VME IJPnAVNIftKE BTVABI, aaro«alaa, oglasi, a« foBUJaJo aa aaalovi DPBAVNIATVO "PROBVBTE", 888T—8T Bo. Uiradala Ava^ GkUago, OL V koro«) tadosel • tajalltvoai B. N. P. J, arodaUtva« la apravalltvaai ♦Prostat«" n« rabit« lm«a aradalkev, auitl Ako telit*, dh bo vaaka stvar kttro M Ja m aavaiaa, Luna, Peru. — Zastopniki pe-ruvanske in ameriške vlade so se sporazumeli, du ameriška vludu prevzame nemške ladje, ki so in* terniruue v peruvauskih luknh. Interniranih je šest pumikov in štiri jadrnice, ki uosijo sku-pa k 25,000 ton. 2IVIL8KA UPRAVA PRIPOROČA UKUHAVANJE SADJA. (Ifltot. Philadelphia, P*. llovar Heinz, zvezni živilski upravitelj za državo Pcnnsylvanijo, je izdal priporočilu, v katerem toplo priporoča gospodinjam, du ukuhnjo sadje in zelenjavo. Sezona zn ukuhnvaujc sadja bo kmalu mini 1 a ln zato je treba tn kratek Čus izrabiti v polni meri, ki Še preostaja. PIVO! Delajte Vale pivo sainl doma brez aparatov. Kn vrč Lugerborr-Kztrakta nurejenegu iz pravega sludjii (mnlx) in hmelju, du GO steklenic fine kipeče, od pravo Bavarske se komaj razlučujoče pive, ter stane sumo (K); po pošti 10c več, Pošilja se vse kraje Zdr. Dr-žav. Naročilom je prilagnti denar ali Money order ter naslavljati na; A. Pestotnik, 375 R. lH4th St., NKW YORK, N. Y. POTRES t t/i ••*♦ Washington, d O. -— Selsino-graf na B|>aaovaliWu univerze \ Ocorgetovvuu je poknzul, da se je vršil hud potres, ki je bil do 6,(MM) milj oddaljen od mesta. Aparat je pokazal, du je še bilo več potresnih sunkov, kl so s e ponavljali več kot pol ure. združene države zdaj producirajo plinske kroole Waahinton, d. 0. — Oenernl ui imtjor NVillimu L. Sibert, ki Je šef kemičucgn oddelka, nuziiauja.l dn produkcija plinskih mask na-' preduje iu du so plinske umsko; najboljše. Dodal je, da izdeluje-1 jo strupene pline lu dn pošiljajo zdaj onkraj krogle, ki so napol-1 nciie s takimi plini. Vse armade, | tudi sovražnik, se poslužujejo ( strupenih plinov. Pravzaprav je bila nemška armada, ki je priče ln bojevanje s strupenimi plini. Tuko se vrača šilo za ogujilo, wwwwyvvwwwwvw potrebujemo Rudarje sa delo pri dobro ananem rudniku. Dovolj premogu šc zn nitdnljnih 'JO let. Nobenih delavskih neredov od kur je rudnik v obratu. Tu je 9 čevljev člstegu premoga. Plačnmo od vozu., fUhljo so električne svetilke. ftole ln cerkve. Naš rudnik sc nuhaju ua polovični poti med Cuioiitovvu, Pa iu Brouusville, Pu. Ulice so tlakirune. Poulična železnica vozi iu najbližje mesto do rudnika je Fsirbanks, Pa. Hodnik je poznan |mmI i-ineuoiu "Searlght." Pišite nam zn pojasnilu katere odgovarjamo v vale ui materinem jeziku. Pisma naslovite us: taylor 00AL A coke oompant, uniontown, pa. MAFRIDIK "Prosveta" pila aa blagootaaja ljudstva. Ako sa strinjal a njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglalajo v Proavetl. — V aalogl imam vsa aa vsakdanje potreltAAl-ne po smerni eenL AVTOM E0BMXK. ■annlnia. Pa. Prof. Dr. Mullln ZDRAVMIK - SPBOIALnri 411—4th Avenuo (VA SPROTI POftni) Pittsburghp Pa. BJLURBI6MA • K Hud ia lskuloat adraralk, s 88 Jata« praksa. Kdravt sspOss la kttr« vas ka-IsssL ptaia, Balodaa, abt«»t, Mgsaja, uurvoaaosi, krvao bol*«al, kakae ladl drag« bolaaal aolklk. Oadrsvl «aU« bolffsae kst.ro pmaams t svoje sekr ho. Uporablja aajbolja evropska, saiart I Ika ta astallk dalo? svata adravtla. Mlako «oaa. Naavat broapleftea. To4«o pro gi.d popol«Moa Jaaadaa. Prt smo! aa rdravt v slik o Havtla Blavaeaav. 0ra4a« ars «d 8. ajoirsj 4» 8 «v«4a«, ak s«d« ij«k asi a« 18. ie I. fenzivi znašajo komaj petlnko preiskovale gub v lanski ofenzivi. Perahin- L,^ va gova armada jc le prednja strn ža denetih miljonov mož naj-b«djše armade na svetu. Vesti iz Rušile. Rebeli in boljšev^d v boju sa po sest Petrogra4a ^ Htockhola*. — Poroča dn s" ruski kmetje, ki so rebeliraii proti holjševiftki vladi, prišli v Pe-trograd in ns ulicah m« vrše divje bitke za po»c«t mosta. Velik del prebivalstva ne j« pridružil kmetom. Velikanski požar razdaja v Pe-trogradu in na milje mesta je . plamenu, ognje§eae#v pa ni. I« bi gasili. Itela garda je organlzl-i rala nepričakovano fronto k rož ju Arzamaaa pojdejo v delavni-važne za vojno iuduslri jo. Preiskali bodo bizniae, v katerih lahko delo opravljajo ljudje, ki so pod I H. in nad V>. letom če niao nastavljeni molki, ki so podvrženi vojaški dolžnosti. Ocneral Crow4er smatra, da uslužltenel, ki opravljajo dviga 206,000 oficirjev je V ame RISKI ARMADI IN MoB MARICI Washington, d. 0. — V ameri-ški armadi lu mornarici je neduj 205,000 oficirjev, ml katerih jih odpade na armado 1*5,000, ua mornarico pa 'iO.ftOO Pred neprijetnimi dogodki Mehiko je bilo v armar j« kupilo *<< At«-vilo rojakov .Iflnl«-«*. al«« prodelsja pa #lo is» v««ka IMnIm In v»« |M>j«*fill« a t«"w •• dol»# prt r«ij*ku ANTONU KBEW!N. S»7 Manrttfiald Av«., Okl«a|«. W la, služijo kot natakarji, pro-čutucga, ki ga je delalo mrtvega, kakor jo mrtev človek brez upa in strahu. • • "Olgn je tedaj zaročena s človekom, ki me je še hotel umoriti poletu ko me je pravil ob kruh iu ssmostalnost!" izpregovori po dolKcm molku in mrtvem pogledu Vogrin ter omahne tja k svoje-mu prijatelju na klop. Dasi je tudi Milko prej trtlil, da ga nobeno naznanilo nc izne-nadi, pretreslo mu je vendar po-ročilo o Olginej zaroki dušo iu >.ree. Tako ga je ta strašna novica prevzela, da ae lil mogel dolgo zavedati. Mrtva tišina je zavladala potem okoli njega. A v njegovih prsih so bučali valovi, bojevale strasti, ljubezen iu sovraštvo, o sveta in obup, kakor sc vojskuje-jo velikanski soi na dnu neizmernega morja! "Potolaži se, prijatelj!" prigovarja mu po dolgem, molčanju Sirnik, videč, da se Vogrinu vzdi-Kujejo prsi, kakor ladja na valovitem morji. "Pomiri se! Saj vidiš, da je Olga nedolžna v tem. Pomiluj jo vsaj, ker ji ne moreš pomagati. Ons je dosti bolj nesrečna od Tebe, kajti nosila bo to strašno osodo do konca svojega življenja!" Neverno pogled« Vogrin pri teh besedah svojega prijatelja Zatorej nadaljaju Mimik: "Ako nd ne verjameš prijatelj, pn poglfj na drtiK<> stran te-hh lista." Vogrin uboga in preobrne list. A tu ui bilo tiskanih mrtvih črk, temveč bile so žive besede, kate- iiiu »rcu. Iz njih je vaaj spoznal, srca. Stoprav ta je prinesel .naše-da ga je Olga v istiui ljubila in I mu rojaku mir iu zadovoljnost — • la ga še vedno ljubi. I 'videl je.|po izgubljenej sreči! da se je morala ona. le prisiljena . po očetovi železni roki, mlati nje- j govemu dosmrtnemu aovražniku! V jutro dne 2H. julija iatega le-A vae. kar je ostalo njemu sa j t« je bilo vae prebivalstvo slavon-inemu, bil pa je le pogled t sreč- skega Broda zgodaj |k> koncu, uo preteklimi, le a|»omiu na sVajojOb Savinem obrežju gnetla ae je iu Olgino ljubezen. Vsi upi in na-; ogromna množica ljudi. Vse je rade v bodočnost bile so uničene;ii dovedno čakalo, kako bode pre-zlasti gradovi, ki ki jih je zidal, koračila avstrijska vojska reko porušeni; utrgnu ter (Msušen — Savo ter stopila na turška tla. Te- RUDNIN8KA PREDLOGA SPREJETA V SENATU. i-vet njegovega življenja i» sketanje na ognjiščih in hoja nočnih stražnikov motila > nočni mir. Ce tudi utrujen , vendar ni mogel trdno zaspati. l«e rahlo je bil zadremal. V tej dreuioti so ae pa vzbujali v njegovi duši temni spomini. Strašpe podobe si zdaj slika njegova razburjena domišljija : Pred seboj vidi Kibarda, ko so ga na pol mrtvega potegnili i* jezera. Tu se mu prikazuje Vo-grin.'njegov tekmec, bled kakoi smrt, suh da ga je sama kost iti koža. Z otrpno levico sfga pc njem, a v desnici vihti oster meč. hoteč zagnati g^ v, njegovo dro hov je. A v tem trenotku potegni roko nazaj, češ ta. obrekovalec n' vreden, da ga prehode moj meč — Pri tej prikazni strese »e Ben da na vsem životu. Hoki si položi j - na oči, da si zakrije neljubo pod o- a TJ SE ZNIŽA CENA GAZO- Washington, D. C. — Senat jc iprejel rudninsko predlogo, ki i-ma namen, da oživi in poviša produkcijo. Olaaovanje se ni vršilo po imenih. Predloga poobloatuje predsednika, da prevzame ali operira nerazvite ali premalo razvite rudnike gotove rude, žgalnice in plavže, o katerih je prepričan, da je kovina iz te rude potrebna za izdelovanje vojnih potrebščin. Predloga se ue dotika zlata irebra, ziiika, bakra in svinca, ampak obsega magneziju, fosfor, j potaŠo, radij, živo srebro in šc 'test in trideset drugih rud. Potrebujemo dekle za hišno d*, lo, plača iftIO.OO na teden. Nedelj« prosta. Zglasite se pri: Hugh Lynn No. 5, Mc Moaters Woy Pittsburgh, Pa. 3x Zmaga barona Rolierta nad Vo- posest rimo Bosno. grinom iu Olgo bila je leda j ai-jajna. litre* Koliert je tako premagal in uničil svojega nasprot-nika, da šc ta celo ua osveto misliti ne more. Kako pa tudi? Saj je Vogrin zdaj siromak In povrh še nizkega stanu. On ne pride tedaj lahko v t a kova društva, da bi se obadva nasprotnika še enkrat srečala v življenju in se mogel naš rojak znositi nad svojim plemenitim sovražnikom. Bi pa H kdaj Vogrin šiloma prodrl v Robertovo in Olgino bližino, kaj pa potem? Naj li postane ou v dvoboji morilec in ubijalec — Olgi-nega moža f I TeKa nikdar! ('"c* tega nc zasluži Olga zaradi svoje ljubezni, kateri je gojila do njega samega! Tako sc jc polagoma skrhala o-► trina ter odbila ost maščevalnej strasti v Vogrioovih prsih. Od dne do dne postapal jc Milko mirnejši iu tolažil se s samim seboj. Ali življenje mu jc zagrenilo. O-studil ne mu jc n I če vi svet. V teb žalostnih izkušnjah o ničnosti in praznoti sveiu pa so v Vogrinovem srci tudi zamrli naj-blažji čuti. Izgubil jc svojo poprejšnjo vero v višje uzore, o katerih i današnji, /goli materi jalni svet sicer mnogo govori, a izpol-nuje jih Ic malokdo! Le eden čut se še ni bil zadušil v našem rojaku. Baš zdaj ko so driiKe hI msti v ujcKovih prsih u-tihuole in ui več on maral za svet in Življenje, vzbujala h« je v njegovih prsih v novem ognji — stara ljubezen, In sicer ljuhav do svoje domovine! Narodu svojemu odločil se jr posvetiti sedaj vse svoje moči in delovanje. Zatorej sklene, potrt pobit v svoji duši po hudih sadr njih bojih, ds se odreče avetske-mu življenju. A po dolgem, vestnem premišljevanju pa je izprevi-del, da more pri svojih sedanjih iaj še ni most vezal Slavonije s So. Nato sc premetuje nekaj ča sa, a naposled zopet rahlo zaspi. Celo drugo lice kakor naše o-brežje kazal pa je desni breg Sa-ve.Tu je bilo vse mrtvo in zapuščeno. (M nikoder ni prikazal človek, ki bi bil nosil t urban na glavi. Vse je nekam zbežalo ali se pa poskrilo v hiše. O sovražniku — Zdaj pa stopi pred njegovo dušo ženska podoba. Visoka je in lepa, kakor njegova nevesta. Bela rfbleka, znak nedolžnosti, pokriva njen život. Poročni venec ima na glavi. Dragocen pajčolau ji sega do tal. Veličasnega obličja, jas- ni bilo sledu, in tedaj se je že ob tih oči stoji prikazen preti njim. šeslih zjutraj začel delati most. ftm dalje pa ko jo v sanjah po- LINU? V treh urah so reko premostili, in ob ednajstih bila je cela brigada na bosanskih tleh. gleduje, tom lepša mu ona prihaja. Slednjič se mu vidi celo Olgi podobna! Sedaj se pa ne more več To je bil pomenljiv trenotek, ko I ustavljati njeni milini in krasoti, je prekoračila vojska meje av-,(>n vzdigne, misli jo objeti, a strijske ter vzela Bosno v posest. v lPin trenotku se izvije,njegovim Vse je bilo veselo in navdušeno. v megleni dulja- Bodi si častnik ali prostak, vse jej vl» podavši mu nazaj — zaročni vriskalo in pelo to popoldne in ve- prstan! . . . čer. Radostnega lica pripovedova- Trobente glas vzdrami nadpo-li so si po noči vojaki, sedeči pri; rožnika iz teh neljubih sanj. Da-taborskih ognjih, pravljice o Tur-; »Ho w Je» v°j"ki naznanjati kih, katere so otroci še slišali do- P° taboru, da je treba pripraviti ma od svoje babice. Vse je pozab- ** ° !i re je lastnoročno dr. Sirniku pi- \ razmerah iu siromaštvu le tedaj sal — OIkIu brat Nilianl. Pismo največ koristiti svoji domovini, pa se je Klasilo tako-le: ako gre v — samostan. Tu se ho- če posvetiti znanosti, ki daje edina Blagorodni gospod doktor * talnemu srcu srečo ln zadovolji* Namesto veselja in radosti vla- nost! da v naši hiši velika žalost. oIku ' V to svrho izbere Členi pa velskl prejoka noč in dau. Očetova o-. samostan v Labudskej dolini na stroat in zvijačna nakana Kober-1 Koroškem. Zakaj benediktinski lova prisilile so jo, da se je proti red se mu je že od nekdaj najbolj svoji volji zaročila — z znanim | dopadal; on Koji znanost ter po- —1 * 11 bil prost vojak, ki je doma zapustil ženo iu otroke, temveč to je bil častnik baron Robert Beuda, ki se je bilišo J^pred nekimi dnevi ločil/ml svoje neveste Olge. NadphroShlk fcčnda je sedel tih in zamišljen v krogu svojih tovarišev, ki so si bili napravili nocoj velik taborski ogenj. Tu se je na-pivalo, pelo in govorilo o veselih v o js kitih časih. Vsak je vedel kaj zanimivega povedati, bodi si kar je sam izkusil, ali pa slišal od nekdanjih svojih tovarišev. Sicer je tudi hnron Benda mnogo pravil o raznih in dovtipnih dogodkih, ki jib je kdaj sam doživel v visokih ženskih in, moških družbah, ali nocoj je on; <—|molčal. Njegovi tovariši so ga seveda skušali razvedriti, a vsi |Miskusi su bili brez uspeha. Baron Benda se jc tedaj tudi prej nego druge večere poslovil od družbe ter si poiskal ležišče, katero mu je bil pod milini nebom pripravil sluga Janoš. Prvo je bila ta noč v življenju nadporočnika Bende, da je moral na slami poti zvezdnatim nebom počivati. Vlegel se je tja na zemljo, meneč, da si s spanjem razže-ne temne minil, ali to ni bilo mogoče. Šum in hrup po taboru, f»ra- ja/. nočni prikazni vrnil svoj pr-stanT' ' Tako sc ,puprašuje Benda ves prestrašen ter začne.iskati prstan po slami. V naglici premeče ležišče, a prstana ni nikje.r. Dolgo ga je še potem iskal, vse zastonj. Med tem pa se pripravi konjiški oddelek za na pot. Tudi nadporoč nik Benda že misli zasesti svojega konju, a vendar mu srce ne da miru: češ brez prstana so ne loči od tod. Šc enkrat gre nazaj, kjer je počival. In glej, kakih deset kora kov o*l svojega ležišča zagleda v prahu nekaj svetlega. Bil jc zaročni prstan, katerega mu je bila podarila -r- nevesta 01 gu. Benda si, ni mogel .razložiti, kako je prišeli po noči ob prstan. lT-gibaval je na vse strani. Ali ker ni mogel uganjke rešiti, pripisoval je temu slabo znamenje. Tedaj pa je še postajal bolj zamišljen. . (Dalj«) Waahington, D. C. — Kurivni upravitelj dr. Oarfield je naznanil, da pričakuje, da v kratkem določi Ceno gazolinu v domači vporabi za konzumente, vlado in zaveznike. Cena bo mogoče ped sedanjo tržno ceno. Upravitelj čaka šc na daljna poročila o situaciji, preden pod-vzame definitivno akcijo. Kurivni upravitelj je podal to izjavo kmalu po sprejeti rezoluciji v senatu, ki naroča kurivni upravi, tla predloži senatu vse podatke o gazolinu. Uezolucijo je predlagal senator Lodge iz Mussachu-settsa iu sprejela jo bila brez debate.' Uavnotako ni predlagatelj ali kdo drugi izjavil, kakšnemu namenu 'služi rezolucija. Slišijo se glasovi, da nekateri senatorji sumijo, da ni potreba, da ostanejo ob nedeljah avtomobili doma. Nekateri celo trdijo, da skuša Standard Oil družba dobiti upliv un oljno j sekcijo kurivne uprave. Pri teh tr-J dil vali kažejo ua poročilo obrtne j komisije ,ki pravi, da ne primanj-j kuje gazolin,_____" j Slišijo ne glasovi, če bodo podatki, ki jih bo tialu upravu, potrdili gornje trditve, da senator Lodge v družbi drugih senatorjev zahteva preiskavo. Skušnje Očeta Mollingerja. Tlaoie ln tisoče ljudi aa j« oprijelo tega naravnega sdravlla. To is-vratno adra vilo J« sell&čni taj, kl (a rabijo laza fcaaa biblij akt dob«. ČloveAk« cmoinofltl ne morajo predelati potov narave. Klavno zdravilo nPotn Msllinifcricva {> VITI Z£LIt*čNI CAJ j,, bilo eno poglavitnejMih zdravil, to vhc • bitjo razno zdravilne unovi mat oro nn rave, v obliki zcliftA, rastlin, korenine, Itd. Je areditvo /a želodec, jetrn, ebiitli, trgnnje, zaprtnico, neprebavnont, glnvo-bol in odpravo plinov; oja^uje tudi nn trnnje tolcauo organe, Kn dolar vreden zavitek zadostuje za pet meaecev. IN-Sito šc danes in priloilte $1.00 v denarju, znamkah nli poštni nakar.niei. Pošljite lOe, več, ako hočete ca varovati pošiljatev. r.ahko ao naroči, tnkn, da plačate doma, kadar aprojmete blago, nn C. O. D. V večerni zarji. Zgodba dveh samotarjev. Spisal Rusmir. obstala st« sredi pota, drug k drugemu obrnjena. In nista moglo privzdigniti oči do selie. Minuta molkn jima jc legla nn duši — brezkončna kot večnost, trpka in mučna Vsa ata bila prevzeta od sile trenotku. od v tiska zadnjih besed Naposled je izbruhnilo iz njega kakor ogenj i/, vnlkitun : "lu čemu, čemu pravite, da me ne ljubite! l 'einu nc marate moje ljulternif. . . (Vmu — t o m t povejte, to bi rad v eilel Tako ramolkcl in votel j« liil njegov glas, kakoi iln bi pritiajn! i/ groba, loko hripnvo ao zvenele njegove besede, da se je /delo, kakor bi se valil vihat- lani /.adaj /n uoramx odevnjiH*imi se po-etale »i a • I # t a v g n •» 11»\ i v i. i i' \t ji |Migtednl v m t Im. jr govoril svoje l»e*e- • ti \ rt»,'•«• in st ra«i ne, p,dne t irrnl jioiega poinrnu. I udi ona ua ni |»og!( tUln. miiiio v/drhtela je, / a 11 •• | ►« ' n 1 a je komaj v iiluo, /ačlldetui ili bolno, akn /atri |M'eenn. \ ur,»/i pnitesta in lihe boja* • t 1 • ''in ne>indoina pnliiti veliki', nepričakoVN- »o, ni .1/41» ii/emi / 'o i" ku ii 11 j. |mi|im | odgovorila, je bil njen '{ia* 1 i»tn lun« u S e.hm j». govorila tako stvarno in mimo., , |.e /a »pornanje je \ ibriralo v njenem glasu nekaj pritajenega, nekaj ihtečega — njena duša —, česar pa on, posebno nocoj, ni mogel ra-i-uiheti. Ko bi razumel, bi tudi spoznal, kaj je pravzaprav ono, kar ji je zarisalo neko trpko potezo kraj stisnjenih usten, finih in drobnih, ta u-podobi jeni protest, to komaj vidno znamenje odpovedi in neizdane dušne bolesti, to, kar je dajalo obrasu nekak ironičen izraz — kar pa je on sani imenoval "veliko uganko njene ženske duše." On pa ni razumel ihtenja v njenem glasu, VI je zvenelo iz hladnega miru njenih besed nocoj vae bolj izrazito nego sicer, kakor tudi ni priča-koval nikakegit odgovora na svoj« zadnje besede. Bil je ra/.hurjen in jezen in bilo mu je samo »'o tega, da bi se maščeval, — ni pn pomislil, kako podlo, nizkotno vlogo bi igral, ko hi oblatil s svojim besedami bitje, ki je atalo pred njim šibko in bres opore. . Hotel jc radosčenja in zato je komaj krotil v svoji duši veliki srd, ki ae mu je nabral v trenotku. Zazdelo se mu je, da je prosil in beračil in da se je ponižal tem bolj, ker ni prejel tega. kar je želel. Hotel je maščevanja, ker je bil jezen ua«e, In ni je razumel, ko mu je odgovorila: "Niaem mislila tako. Slabo me tolmačite, go-»pod Vrbnik . . Pomislite, ds «e komaj poznava, u vi že pirat a jate nestrpni. Počakajte iu potem vam odgovorim jsMieje." Osrla se je proti iijrmu, a on «e je izognil njenemu pogledu. Ni maral miru, ki je seval i ODMEREK SLADKORJA OSTANE Washington, D. C. — Živilska uprava naznanja po dvadnevni konferenci, du odmerek sladkorja dva funta sladkorja na mesce in osebo — ostane še nadalje v veljavi. MOLLINOER MEDICINE CO. * 24 Molllnger Bulldlng 14 Eaat Park Wa? (N. S.) Pittsburgh, Pa. IftcADOO MOGOČE ODSTOPI KOT ZAKLADNIŠKI TAJNIK. Washington, D. . — VVilliam G. McAdoo najbrž- odstopi kot za kladniški tajnik in nu njegovo mesto pride .I0I111 Skelton VVilliums. Ta govorico zdaj kroži v vvashing-tonskih političnih krogih. Delo v železniški upravi se množi in je že tako naraslo, da potrebuje človeka, ki mu posveti vew svoj čas. NajsmožnejŠega za to delo pa smatrajo sedanjega za-kludniškcga tajnika, ki je obenem tudi že vrhovni železniški upravitelj. POZIV ZA 2,000 TIPISTOV. Waahington, D. C. — Oeneral Crowder je izdal poziv za 2,000 novincev, ki znajo pisati na pisalni stroj in stenografiji. Pozvani so iz vseh držav in v armado odidejo dne 23. septembra. Dr« Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 698 Pcrr Ave., Plttstargh, Pa. Dr. Eakr J> ■ajetarajll al«-raeakl aSnv-sik. Ip^Ualiat ▼ rltuhuvfka, M taa« t« lat-no prakao f BdravljraJv tajnik molka MHBL Zaatrapljttj* hrrt idr*rt »olj« «11 a« ___har«k« v U- Ispajanj« laa. slaila« ▼ k~t«h* pndiu in lsoli in peče. Mislil je, da Ka razume, razume somo ona, da prodrla v njegovo zagonetno bitje, razmotrila in razrešila uganke njegove notranjosti —to je bila tista notranja sorodnost in skupnost — ln zato je govoril ž njo. kakor govori človek aam s seboj, S svojim srcem, s avojo dušo, a svojo vestjo. A ona? Odgovorila mu je kakor tistim avojim častilcem, ki so padali pred njo na kolena in blebetali parfimiraue fraze iz romanov. Spornala je. vlušali ste me — prijazno, nedolžno. . . o!. . smehljali ste se! Zakaj . . .Halia . . . zakoj! I, da ste me z vodili. . . za to! .. Vi! VI! Ničesn • noče 111 vedeti več ničesar . . . Poznam vas, . . sedaj{ Tako ste ravnali kakor . . . kakor . . |»n* ulična vlučuga . Dalje ni mogel.