ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna Oblačno s padavinami bo. Meja sneženja sebov soboto zvečer spustila do nadmorske vi§ine okoli 130Dm. 53 let šteuilka 49 četrtek, 7. decembra 200B Lučke polepšale dolge večere December se je odel v praznično podobo tudi v Velenju - Slavnostni prižig razsvetljave v torek popoldne, ko je mesto obiskal Miklavž Velenje • V torek, ko je nad aiesto legel prvi mrak, je ludi mesto Velenje zažarelo v praz-niC-iil podobi, io je bilo popoldne, koje Tilov irg obiskal Miklavž s spremstvom, hkrali pa je župan MO Velenje prižgal praznično razsvetljavo. Urejanju novoletne razsvelUHve je na javnem razpisu pridobilo podjetje Illek-iro Jezernik iz Velenja. Mcsio je ielos za okrasitev namenilo dobrih 10 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, kar je približno enak znesek {za enak obseg okrasitve) kol v preteklem leiu. Tudi letos so v praznično podobo odeli Titov trg in vse stavbe okoli njega, pa Cankarjevo in Pre-žihovo ploi5ćad. vse glavne ceste v sredisču mesta, vsa večja križišča in tudi velenjski in î5aleski grad... Skratka, mesto je vjutraniem in večernem času res prava paša za oči ki kljub temu. da snega se ni in ni. prigara cas pričakovanja. Hkrali so na Titovem irgu in v atriju KSC-ja postavili še novoletni jelki, saj brez teli al pravega prazničnega razpoloženja. Prvi od treh decembrskih dob- rih mož, Miklavž s spremstvom, je v torek na Tilov trg prispel iz ï.ipja v Vinski Ciori. Dogodek so pripravili člani nastajajočega Športnega društva Lipje. večinoma pa s(i to družinski člani zelo aktivnega Društva podeželskih žena Vinska Gora, ki se za- vzemajo za obujanje starih običajev in vaških športnih iger. /c lani so sodelovali pri miklavževanju v Velenju, prav tako pa so lani na Jesenskem sejmu pri kaz a h šrango. /a praznično razpoloženje so na trgu poskrbeli ludi duet Alenka in Mojca (dijakinji Šolskega centra Velenje) ter plesalke Nine Mavcc Krcnker. V toplem popoldnevu je bil tudi dogodek topel» tak, ki seže v srce tako otrokom kol njihovim slarsem. ■ bs, vos 300 SIT-1,25 EUR KAIIfID Veliki pok MIt&na Kršile'Planine Veliki pok. o kaiereni Je v lew /nesecu v S/ovenijl x'efiko govoni. nima noix^ne zveze s ix>ki petanl. ki fiapostduii.io, da si nekateri veselja /)rez pokanja ne znajo predstavljali. Ore za načelo prehoda na ev/TA ko tie bofuu kniizni denar in gofovina iz ene v drugo vah UÍO spremenila i' i^leni irenuiks/. Najbrž v Sloveniji ni, ki lega (še) ne bi n^Jel. Najbrt i>a so iaki, ki o menjalnem razmerju i239.640). ne \'edo veliko. Tega jim tudi ne moremo zameriti. A da ga ne poznajo imlanci. kot seje izkazalo v eni od iele\izijskih oddaj? I lah? Da bi poslanec mimo za en evro odslel 2.3% tolarjev? Ce je Še prt pravden. lahko dogovoriva. Na! pokliče. AH da ne vedo. koliko evrokovancev (osein) kmio imeli in koliko e)'rohankoKev (sedem). Ena od p<>slank je videla celo ba/ikovec za l.iHKi evrov (res da pri swedn, a videla ga je), /w čeprav ^je za zdaj najvišji Usii za 3(K>. Si predstavljate bankovec za S(X) evrov? Najhri si ga. loda ali si predstavljale, dû Je vreden 119,820 tolar/ev ali toliko kot znaša minimalna plača? Kn bankovec za minimalno plačii (tav Sloveniji znaka 125.000 toUirjev). In ko nas v zadnjem času nćijo. kako bo lrel)a odslej spoštljivo ravnali z drohiiem in z evrokalknlatorji v rokah preveriti, če so trgovci, gostimi in drugi cene naravnah prav. ker bo ta nekaj vreden, še nisem zasledila, da bi nas kdo podučil, kako je treba ravnati z bankovci za 5(X) evrov. Morda zato. ker bodo ti v rokah poprečnih Slovencev bolj redko? Bi me pa vseeno zanimalo, ki^ se zgodilo. Če na primer s takim bankovcem stopim na aviobus za ^^oštanj? Ja. o evrii je treba začeti razmisViati, Resno, Ker črna, ki nas loči do velikega poku. ni več veliko. Kolegij direktorjev pod okriljem območne ZS Velenje Kakšna ho v bodoče vloga Gospodarske zbornice Slovenije, ostaja velika neznanka, prav tako pa seveda tudi njenih manj;5ih enot. med katere sodi tudi Savinjsko-ša-ieška območna zbornica, šc posebej zdaj, ko o začasnem izstopu razmišlja vse več podjetij. Dr. Uroša Rotnika. predsednika upravnega odbora Savinjsko^alcške območne zbornice, smo vprašali, kakoglcdíí na nastali polcc^iij. Povedal je, da bo vrzel, ki nastaja, zapolnil s predlogom o obliki ivanj u Kolegija direktorjev velikili gospodarskili drii/b Šaleške doline že torek, 12. decembra» na redni seji upravnega odbora območne enote GZS SA-.SA regije. Kolegij direkîoriev naj bi začasno, do formiranja nove oblike CiZS. poiskal način dogovarjanja z lokalnimi skupnostmi o vseh odprtih vpraiajijDi, najprej pa trenutno najbolj perečih dí>godkÍh glede izobraževanja in ustanavljanja visokošolskih aitanov In fakultet. ■ mz REMOPLAST támotttĚňM «lin S lUdiltfibDnTl Proizvodnja PVC oken in VTit» M: « W W1, te M « T! 75e. mimim^lMUl •r>kratno natožbeno žkvljanjtko zavarovanj« s kapKalake garanc!|o Pnđnnmt vft GARANTIRAMO Hedgéi: Vrnica Velenjoje vs^)• clel{)va^iu z območni) Savitijsko-^alesko gospodarsko zbornico Velenje 1er Savinjsko-Salesko območno razvojno agencijo Mozirje pripravila v dvorani cenlra Nova v Velenju pogovi»r z ministrom 2ajavm) upravo RS dr. (îregoijem Vjraniom. Na njenije minister osrednjo pozornost namenil ukrepom /a izboljšanje podjetniškega f>kolja, prednostim e-poslovanja, predvsem pa projektu Vse na enem mestu • VL:M- Gregor Virant je ptwedal, da so se odpravljanja birokratskih ovir, ki še kako vplivajo na konkurenčnost slovenskega gospodar« stva, loiili sisicmaiično- S projektom V1:M no zanesljivo zadeli žcbljico na glavico, saj so z možnostjo izvedbo nekaterih postopkov na enem mestu samostojnim podjetnikom in tudi tistim, ki stopajo na to pot, prikrajšali kar nekaj časa in denarja. Tudi áí prihodnje leto pripravljajo nekaj ukrepov za /jnanjsanje birokratskih ovir. Već v naslednji številki Nagega časa. Minister Gregor Virant je obljubit vrsto ukrepov za odpravo birokratskih ovir tudi v prOiodnje. Tp V pripravi prostorski red Šoštary - Občina Šoštanj pripravlja prvo pn)slc)rsko konferenco, na kateri bosta predstavljena predloga programov priprave za izdelavo prostorskega reda in strategije prostorskega razvoja občine Šoštanj. Ta bo v sredo. 13. decembra, ob 14. uri v sejni sobi Občine Šoštaiy. Gradivo je na vpogled na spletnih straneh Občine Si)štanj in tudi v prostiirili uprave v času uradnih ur. ■ mkp V. d. direktorice Brigita Kričej Veïenje - Od .1 januaija prihodnje leto bo Center za socialno delo Velenje vodila Brigita Kričej. diplomirana psihologinja, ki je na centru zapi)slena 10 let. lako so na nedavni seji odločili člani sveta zavodu, b.brali pa so jo med štirimi kandidati, ki so se prijavili na razpis. Kričejeva je z.adnja leta delovala na področju reševanja druziiîske problematike. Direktorsko dskih.» Obnova mehanskega in izgradnja biolííškega dela Centralne čistilne naprave (CĆN) Šaleška dolina je bila daleč največja okoljska naložba v dolini. Veljala je dobfih 1,5 milijarde tolarjev. Naprava poskusno obratuje dober mesec in pol. rezultati čii^čenja pa so nad pričakovanji. /»Razširili smo energetsko postajo in tako dobršen del potrebne energije pridobivamo iz bioplina.« Na C^TM je v tem trenutku priključenih že 37 tisoč prebivalcev Od letos dalje imajo urejeno kanalizacijo tudi v Bevčah, Marijan Jedovnicki Podkraju, Tajni in ob Uriskovi cesti v Veleriju. V posodobitev in obnovo komunalne infrastrukture je velenjska komunala letos vložila že blizu 700 milijonov SIT, od lega več kot polovico za daljinsko ogre-vajije. Rekonstruirali so podzemni del magistralnega vročevoda oh Cesti Simona Blatnika v Velenju, topkwd v Tbpolsici in več toplo vtîdnih p*")dpostaj. Obnovili Si) vodovod in kanalizacyo na Cíubčevi cesti. Vodovodni, Liriskovi in Aškerčevi ulici ter Ulici hert^ja Cîa-šperja v Šoštanju. Kar velik zalogaj je bila ludi obnova magistralnega in primarnega vodov(îda Skalca-Selo. /april so malo čistilno napravo v Podkraju in lokalno kanalizacijo speljali na CČ^. Na odlagališču komunalnih odpadkov 50 nadgradili sistem odpli-njevanja dcpt)DÍjc in uredili odlagalna polja. Na p<íkopalÍšču Pod- kraj pa so uredili kanalizacijo in drenažo. Precej pozornosti namenjajo ludi kadrom. Do leta 2013 se bo upokojilo več kol 65 delavcev, na njiliova mesta pa bodo zaprjsliJi visoko sir<^kovno usposobljene kadre. Tudi za prihodnje leto načrtujejo kar nekaj naložb v posodobitev in obtiovo komunalne infraslruktute v bčinah. Nekatere programe so lokalne skupnosti potrdile. Tako kot doslej bt^do tudi za te naložbe poskusali pridobiti del denarja iz evr(fpskega kohezii-skega sklada in strukturnih skladov. Difslej so bili na njih<ívih razpisih zelo uspešni. Velik i/ziv pa za Komunalno podjetje po besedah Marijana Je-dovTiickega predstavlja oskrba z zenwljskim plinom ozircmia koge-neracija - pmizvodnja toplote in elektrike iz zemeljskega plina. Plinsko omrežje nameravajo širili v naseljih Čmova. Vinska Goni in Šentilj v mestni <^bčini Velenje, v Ravnah plinovodno omrežje že gradijo, zgradili naj bi ga ie v [^j-šah (občina Šoštanj)» v občini Šmartno ob Paki pa v strnjenih naseljih Šmartno, Paška vas in Ciore-nje. Možnost ogrevanja s plintun naj bi ponudili tudi občinam /gornji Savinjske doline in občini D(v bma. Dežurna NLB Rudarska v 42 krajih v Sloveniji bodo 1. in 2. januarja odprte dežurne poslovalnice bank - V Velenju NLB Rudarska Velenje - 1. in 2. januarja bodo v 42 krajih v Sloveniji odprte dežurne poslovalnice bank. O lem so se dogovi)rile banke, članice združenja, ki bodo ob prehodu na novo valuto evriî ljudem do da t no (omogočile zamenjavo got tî vi ne. Izbrane poslovalnice bodi> oba dneva odprle od 10. do 14, ure. V Velenju bo to Nova Ljubljanska banka, poslovalnica Rudarska, v tera času bo mogoča zamenjava tolarskih bankovcev in kovancev ter večjih evrskih apoenov v manjše, /nesek zamenjave bo omejen na 1.500 evrov, za več pa se bo treba napovedali. Sicer pa bo promet s tolaiji nemoteno potekal šc v obdobju dvojnega gotovinskega obtoka, odi. januarja do vključno 14. januaija. Vračilo gotovine pa bo le v evrih. ■ mkp ! Med uporabnim dovoljenjem in odpravljeno legalizacijo ! V idilični Planinski vasi je še vedno nemimo - Kmetje: kar lahko plačaš takoj, ne odlašaj na »čez dve leti« - Steklarni Rogaška s pomoqo Zvona ne bo odzvonilo - Ob polčasu iz vlade le ena izključitev Kadar lako visoka luslíntdju, koi je Vrfmno sodišče, sprejme kak skiep, tudi navadni ljudje sklepajo, da je prišlo do rozrešitve kakš-fiej^a problema. V primeru Planiffs'ike vasi na Kozjarnikem in lam-kajšnje asfalt tie haze pa ni ravno lako. Nm(al je nov zaplei x ka/erim se ho morala resno »pozabavati« šenijurska ii;)rawd enoia. Vrhovno sodisče je namreč odpravilo sklep o lefializaciji le zasebne as fali ne baze. Amjmk lusinlk muha z vsemi potrebnimi dovoljenji in proiiv še na ?nedsorodsivene .spore, je jasno, da v lej sicer idilični vasi še dol^o ne ho miru. Med /ř-stimi. ki stvari najholj na.'^protujelo, fia/ bi bili kmeije, saj opozarjajo na negativne posledice na njihovo ^osj^^aijenje. Kmetje nasploh zadnji čas znova opozarjajo na svoj letaven polotaj. Tako je bih na zadnjem srečanju zadrutiUkov na.se regije: so zdaj močno innzdl^ nlli Utdl ob napovedi re.sorne ministrice, da bi nekaterih denarnih izplačil kmetje ne dohUi že zdaj ampiik šele /eut 2008. Taka naspr-vanje seveda nikakor niso šla v dobri) kmetij.ski ministrici, ki so jo že tako nekateri dali na seznam tistib članov vlade, ki se jint maje .stolček, Morda se je tudi zalo Kudeznof' našel denar in bodo kmetje suhveticije prejeli te zdaj Nasploh so zadnji čas glasni ^resorni* sindikati. Tisti glavni v Ljubljani so se i>o umiku tninisira Drolmiča malo umirili, na težave oiMzarjujo dru^i. Tudi - kar nekatere še tmebno skrbi • policijski. fie ena pomembna vest i^rihaja iz vzhofhre^a konca naše še vedno skufme regije. V k pred zdajci, torej tik pred torkom, ko je tnorala poplačati terjatve iz prisilne poravnave, je Steklarna Rogaška dohiia no- ve^a lastnika. Kupil p je mariborski sklad Julius, kije v lasîi investicij' ske dnižJ)e Zvon. Tako so s kupnino lahko poravnali račune in se izognili. da bi jim zazwnll steixijnl zwnček. Zdaj se^^a ni več toliko za-fH>slenlh, koi jih je bilo pred prisilo: takrat jih je brez dela skoraj dve.'tto, }K>1 siotftije i>a jib je prostovoljno zapustilo .slaho plavt^očo ladjo. Na državni ravni pa v.se kaze. da ho vlado ob njenem jfpolčasii« zapustil le en minister. Nekateri so sicer napovedovali \eč menjav, tako so tudi razumeli izjave i)rve^a mini.'itra, koje govoril o potrebi {h> krei>ki vladi, ki bo vodila našo deželico v času ko bo la vodila vso evropsko skupuijst. Pa so se zdaj stvari čisto umirile, čeprav so tudi predstavniki Nove Slovenije malce užaljeno zahtemli, du zaradi nekaterih ne-i)raviltu'h fmtopkov v z)vzi z nwisko problematiko odleti Uidi notranji mim.<:ter. A namesto Mj temeljite pretune vlade nekateri menijo, da je prenove liotrebna Nova Slovenija sanuL Po Sloveniji />a se .§e \edno ni r.ç^ umirilo po temeljitem pretresu, ki je dodobm preire.sel Gospodarsko zbornico. Eni upajo, da bo zdaj bolje, da ht)do večjo besedo imele tudi območtie zbtmiice, iwî od delovanja zbornice pa člani, a vprašanje je seveda, koliko članov bo v tej zbornici sploh še ostalo. Mno^i manjši so že izstopili, ftekatere je konec prejšnjega meseca presenetil še izstop ^i^anta Gorenja^ Pa čeprav naj bi šlo zaenkrat le za zač as/t i izstop. Po zgledu gospodarske zbornice zdaj tiuii nekateri v ktuetijski zborftici terjajo prevetritev in ukinitev obveziie^ia čla/tstva. Vsi ti dogodki kažejo, da povsod letos le ne bodo imeli povsem vese-le%a decembra. PITT^fl'^T^ NA$ ČAS tzibji: cssoQbnFnluiištíi bi UiuLiLj RTVdnâlta.&»jLlilii4e. ob cstrtiili Cereposamsziiesa Ewda le 300 SIT (1,25 €l (Si 5i oc&lopn ODV. 2S.50 SiT (0.1 61. cena cvoda twez DD v 276.50 SIT (1,14 €». M pačíkj Istrw raročrtine 20 \ pcifeire 15 S, 11 %in ntdseine 7 %popifii tiridntštvo: htn\i lahsšdk ((ftektwk S^ne Vovh (od^voml ufddmk), Mrtsna Ki5t^Pianinc (pwnoinica ufsdnika), Janez Pfssnik. Tafjam Pođgor$«k, Bojána âpegel (novinarji), ZakoSeV (urednica rad^). Janja Ki3iu(â4peç9l (tehnična uradnica). Tomaž (jeitaK (otIjkDvalK) Profagante: Nina Jug (vodja propagande), Saio Konečník, jure Serifntk (propagandi^), Sd«ž on^mt Ifl upmi: 3320 Uim^. RUiičm 2a. 9. p. 2Û2, UI«fon m B« 17 60.MIÍIX 103)697 4643. TRR • Nova L6, VefenjB* 020133854 (•nalfc ptesrl'nascas si Obllnanla bi 91I. prfvm: r^^aš Cas a^A THt:TIskarna SET dd. KiM»: 5.4ÛÛ «zvcdov Nenarocaiih tologiall Id fim(O|)ls0v m čilom o delu Savinjskošalcskc območne razvojne agencije in predlagala nekaj sprememb organizacije agencije, ki so potrebne zaradi vključevanja novonastale občine Rečica ob Savinji, pa ludi zaradi sprememb zakonodaje. V nadaljevanju so se župani dogovorili o pripravi Izvedbenega n a črt a o h m < )čneg a ra zvoj n ega programa SASA regije, Pripravili bodo dispozicije projektov, ki se bodo izvajali v leiih 2007 in 2008 in rokovnik potrebnih nalog, vezanih mdi na ustanovitev pokrajine. Ta čas se hitro približuje, saj naj bi regije /ui/jvcle /.e v /ačotku Icia 2008. Zupani so se seznanili s poročili obeh skupnih organov občinskih uprav, Medobčinskega inspektorata ter Urada /a okolje in prostor regije SASA. Zaradi vključlívc Občine Rečica ob Savinji bodo vsem občinskim svetom ob pom-čilih o delovanju v tem letu predlagali tudi spremembe ustanovitvenih aktov, saj se bo nova občina vključila v obe. Zupani občin bodoče rogije SAŠA so za traso avtoceste zahodno od se na prvem sestanku ponovno izrekli Veienja s priključkom pri Šentrupertu. Pri načrtovanju aktivnosti v zvezi s KI. razvtîjno osjo so se župani strinjali s predlogtun, da ptv novn>Prj lein je izrednega pomena promocija varne spolnosii. Ker bolc/jij ne znamo zdravili, je preventiva najučinkovitejše orožje v boju pnni okužbi s IIÍV in samo z njo lahko poskušamo ustaviti aid^fl pnudaija dr. AířnkaSkaza. dr. med., specialistka epideniiokv gije ter predstojnica Oddelka /a epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varsivo Celje. Letos na novo zbolelo pet moških Od leia 1986. ko sta bila prijavljena prva primera aidsa, pa do 20. novembra lolos je bilo v Sloveniji prijavljenih 1.^0 bolnikov. Med njimi 128 odraslih (od lega 113 moških) in dva otroka, deček in deklica. Letos je v dr2avi na nov« zbolelo pel moških, ki so se večinoma okužili pri spolnih odnosih 7. moškimi. Letos zaradi aidsa v Sloveniji ni umrl nihče. V celjski regiji je bilo od leta 1986 do leiosnjega novembra 12 bolnikov z aidsom, eden na novo v tem letu. V 20 letih je v regiji zaradi kuge 21. stoletja umrlo devet ljudi. Već kot le ptv.ornosti so vredni podatki o okužbali z virusom IIIV. v Sloveniji je bilo od leta I9H6 do novembra letos prijavljenih 179 primen)V oku^e z virusom HIV, v ambulanti /avoda za zdravsivono varstvo Celje je možno prostovoljno, strogo zaupno, anonimno in brezplačno testiranje na 1ÍÍV oku/bo vsak torek ali sredo i>d 10. do 12, ure. Najkrajši čas, v katerem jc možno ugotoviti morebitno svo/o okužbo, je tri tedne po dcj-godku, ob katerem bi lahko priSlo do prenosa lUV. Informacijo o možnosti anouinniega bi brezplačnega testiranja na okužbi» s lilV Si) na zavodu na voljo na tel. šl.:03 4251 122. vsakdan od S. do 12. ure. n NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE Triglav ALFA POViCAJTÎ SVOJ Uspešnost nevtralnih naložbenih strategij Je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov. "COM SrtvbA« ((C»0S0 S5S S55) triglav pri katerih se aids še ni razvil (od tega 147 pri moških), Samo letos so na inštiiutu za varovanje zdravja RS zabeležili 5 na novo odkritih primerov okužbe s HIV (od tega pri 2} mi^^kih), V celjski regiji je bilo letos na novo odkrilih 5 okužb z omenjenim virusom, od leta 19X6 jih beležijo .30. v Sloveniji so okužbam s fllV še vedno najb V občinskem svetu so tuđi 4 svetnice« Župan Ivan Purnat (stoji prvi z teve) foto: Franci Hotnik rahlja kondome. Uporabniki nedovoljenih drog pa la h klí preprečijo okužbo» če ne uporabijo pribora za iniciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega,« pravi Skazova in nadaljuje: 'lUV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje. Ne prenaša se z doliki. objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem - razen če je prisi> tna kri ali semenska tekočina. Tudi kihanje, kašljanje in piki in-sektov ne prenašajo UtlV-a." Okužba z virusom íTTV oslaja eden od glavnih težav javnega zdravstva v Evropi. V mnogiii državah beležijo povečano Število novih oku/h. Posebej zaskrblju- joče je naraščanje števila leh v državah. kjer je bilo število novih okužb s HÎV stabilno ali celo v upadanju. Največ na novo ok'ože-uili je iz v/hodne Lvrope, kjer število slednjih narašča dvakrat hitreje kot v zahodni in kar dvajsetkrat hitreje kot v centralni l^vropi. Nova parfumerija v centru mesta Veleiye - Prvi decembrski dan je v centru mesta, natančneje v pritličju Centra Nova, odpria vrala nova partumerija in drogerija Beauty World. To je že druga poslovalnica v mestu, v njej pa so se osredotočili predvsem na ponudbo omamnih diSav, krem in vsega, s čimer se rade razvajajo tako ženske kot moški. V tem p red prazničnem času bo pri njih zelo lahko izbrati tudi kakšno darilo. pri odločanju pa vam bodo pomagale svetovalke, ki se dobro spoznajo na modne trende in ponudbo parfumerije. ■ Že pogled na tepo urejeno parfumerijo pove, da bo izbiranje dišav, krem In iicil pri njih pravo veseije. Praznično v City centru Celje - V največjem nakupovalnem središču na celiskem, City centru v Celju. pripravljajo v tem mesecu številna presenečenja. V osrednji de) centra so postavili drsališče, kjer se lahko obiskovalci brezplačno drsajo in zabavajo vse do konca leta. Drsalke si laliko tudi izposodijo. Na ledu se bodo vrstile tudi različne animacije, zabavni programi In oiroške predsiave za otroke. Tako bodo lahko obiskovalci 29, decembra uživali ob pravljici Volk in sedem kozličov. 11. dccemhra bodo učili drsati klovna, l.'^. decembra videli, kako drsajo lev, žirafa. slou... /a vse obiskt>valce so pripravili veliko nagradno igro, ki se bo končala 23. decembra. V njej bodo sodelovali vsi. katerih nakupi bodo prcsogli desel tisočakov. Píískrbeli sn ludi za tiste, ki ne vedo, kako bi presenetili svoje drage. Ponujalo jim darilne bone, kijih lahko vnovčijo v vseh trgovinah in lokalih centra. Pripravili pa so še veliko zanimivega, med drugim se bodo lahko obiskovalci preizkusili v ustvaijalnih delavnicah, v katerih bodo izdelo- vali čestitke, božične dekoracije in še in še. Zanimiv ho zagotovo tudi božični bazar, na katerem bodo sodeh)valc ccljske osnovne šole. ■ mz AKTUALNO Mnogi na prihod popisovalcev še niso pripravljeni Prva dva dneva popisa nepremičnih sta pokazala, da lastniki nanj še niso povsem pripravljeni -Brez izmer in drugih podatkov popis ni mogoč Milena Krsttc ^ Pianlnc_ Ljubljana. Velenje. L decembra - v pcick sc jc v Sloveniji pričel popis nepremičnin, ki bo irajal do 30. aprila prihodnjega lola. V pciih mcRccih bo j.000 popiso vaictív skupaj i lasiniki popisalo več kol 1,2 milijona stavb In 1,6 mi]|j()nt>v delov siavb. Nnmcn popisa nepremičnin je v/posiavhcv večnamenske evidence, ki bo prikazovala dejansko slanje nepremičnin v Sloveniji Čeprav je bilo o samem popisu napisanega in povedanega /clo veliko, pa ljudje, vsaj izkusiîje prvih dni ka/ejn, nanj ^ niso povsem pripravljeni. »Popisovalci imajo na lerenu kar nekaj le/av. Najpogosieje zato. ker lastniki nepremičnin nimajo pripravljenih podatkov o površinah, o starosti graduje In rekonstrukcije objektov. Pogi)Rlo se zgodi, da nimajo brošur, ki jih je i/.dala Ctcadeiska uprava Slovenije pred popisom in s katerimi bi si lahko pomagali / Rafael Bohak: "Mnogi popisovalcem še nl&o pripravili potrebnlit podatkov.» napotki. Očiino so jih založili skupaj z reklamnimi prospekti,« je po prvih dveh dneh popisa pt> vedai Rafael Bohak, vodja Območne geodetske uprave Velenje. Popisovalci v takih primerih, ko lastniki nimajo pripri^vljenih piv daikov. te se/naiiijo s tem, katere podatke morajo pripraviti in se dogovorijo /a ponoven obisk. »Nikakijrpa popisovalec ne more čakati, da bi lastnik v času njegovega obiska meril stanovanje,« pravi Bohak. Spomnimo naj. da je ireba /a popis pripravili podatke tako /a stanovanjske hiše in stanovanja kol ludi /a vse druge ne stanovanjske stavbe (garaže, gospodarska poslopja ,..). Podatki. ki jih je Ireba pripravili, so: neto tlorisna in uporabna povr- šina, leto i/.gradn.ie stavbe, leto tîbnove strehe, fasade, oken in instalacij, material nosilne konstrukcije, vrsta ogrevanja in prisotnost priključkov (predvsem kanalizacijskih in plinovodnih). Kadar se lastniki odločijo za samopopis, o čemer je bilo tudi veliko go vora, od popisovalca prevzamejo prednatisnjene obra/ce, jih izpolnijo in izpolnjene posredujejo pristojni geodetski upravi, Za prevzem prednatisnjenih obrazcev se lahko dogovcv rijo tudi na najbližji geo detski upravi, pri čemer pa morajo predhodno povedati identifikatoric svojih nepremičnin. Identifikatorji so za stavbe z enim delom katastrska občina (po možnosti šifra) in številka stavbe. Za stavbe z več deli pa je identifikator katastrska občina, številka stavbe in številka stanovanja ali poslovnega pros-tora (oznaka, ki jo ima stanova-f\ie ali poslovni del tiad vhodnimi vrati v ta del). »Veliko klicev in obiskovalcev imamo na geodetski upravi oziroma popisnih centrih prav v zvezi s samopopisom. Ljudem svetujemo, da počakajo popisovalca in mu povedo, da pristopajo k samopopisu. V tem primeru bo popisovalec lastniku oziroma uporabniku pustil popisni obrazec.« Samopopis namreč ni preprost, samo navodila zanj obsegajo devet strani. Možnost, da popišejo nepremičnine, ki jih upravljajo, so imela tudi podjetja. V Velenju so se za |'>opis nepremičnin, stanovanj in poslovnih pro.stomv odločili v Stanovanjskem podjetju. »Popis smo začeli prvi dan. Stanovalce bomo sproti, leden dni vnaprej obveščali o tem, kdnj se bodo popisovalci oglasili pri njih, In tudi o tem, katere podatke jim je treba pripraviti. V Stanovanjskem pi">dietju Velenje bomo popisali približno 1.200 stanovanjskih enot, tudi prostore ministrstva /Ji notranje zadeve in občinska stanovanja.« pa je pc»vedala Tar\ja Turnšek, »Pohvalimo se lahki), da je prvi popis, ki smo ga opravili v enem o večstanovanj-skih objektov v mestu, lekel bre/ slehernih težav.« Tudi Kunta-kinte! Lastniki oziroma uporabniki parcel, na katerih stojijo vrtne ute v naselju, med Velenjčani znanem pod imenom Kunia-Kiiue, sprašujejo. ali je potrebno popisovalcem posredovati tudi podatke o teh objektih. »Seveda,« pravijo na geodetski upravi. Podobno kot /a druge objekie velja, da je treba popisati tudi te, zato lastnikom oziroma uporabnlki^m parcel na tem območju svetujejo, da za popisovalce pripravijo podatke. u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA rel:'03/8Ô6T2'5S PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420,03/88914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 6SM: 031/041 390138.031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za Individualne hiše: 03/89611 50 31189611 52 Za blokovno gradnjo: 03/8961146 ali 89611 48 Za indu8trl|o: 03/89611 44 Iz obane Šmartno ob Paki Onesnaženost |e minimalna Krajani va^ke skupnosti Skorno so že dalj časa poudarjali potrebo p-sameziiem progranm zmajijšuje, V Velenju z ob^oječimi programi ne moremo doseči večjega š levil a študentov. Lahko hi ga, čc bi ponudili več možnosti nadaljnjega izobraževanja dekletom, Med sedanjimi diplomanti Imamo le sedem predstavnic. Zato si že nekaj časa prizadevamo za program, ki bi bil bolj zanimiv za žensko populacijo. Glede na strateške usmeritve Šaleške doline oziroma regij« Saša je to program turizem. Na srednji stopnji že izobražujemo v tej smeri.« Tndi na području tzfthraževanja je kon* knrenca huda. Katere bt bile vaše pred' nosti pred dn/gimi? »Na šoli se vseskozi zavzemamo za kakovost. To je tudi naš nadaljnji izziv, /a izvajanje programa imamo dobn) opremljene laboratorije, predavanja potekajo pod vodstvom strokovno usposij-bljenih predavateljev.« Tudi v Pelenju naptisled dobivamo prw visoko šolo. Kaj to pomeni za višjo? "Do sedaj je na nasi šoli pridobilo višjo strokovno izobrazbo in naziv Inženir 580 diplomantov. Tem moramo zagotovili možnost nadgradnje znanja v Velenju, torej študij na visoki stopnji. Z odprtjem drugega In Iretjega objekta Medpometniškega izobraževalnega centra na Starem jašku bomo zagotavljali prostorske pogoje, študentom bodo na voljo vrhunsk{> opremljeni laboratoriji, za kadrovske potrebe pa se dogovarjamo z univerzo. Žal pa se z njo še nismo uspeli dogovorili za sprejemljive oblike izvajanja teh programov za naše diplomante v Velenju. Menimo namreč, da je za dosego visoke stopnje po višji potrebnih še iri leta študija preveč, saj sta višje In visoko šolstvo umeščeni v isto • šesto kvalifikacijsko raven. Zalo se bomo še naprej d<^govarjali za pripravo bolj sprejemljive oblike visokošolskega študija.C Od irede do torU • jrct in doftOYl&a Sreda^ 29. novembra 'l"V íxJdaja Piranikla jc v lorck pokazala kako krvavi pod kožo smo pravzaprav Slovenci, In kako smo ob nacionalnih vprašanjih lahko nabili /. nizkotnimi slraslmi. Čeprav lokral kritika leti na /maga Jc-linćića, ki ju v svojem slojiu omalovaževal Rnme. pa je Ocjslvo, da bi niorala bili la usmerjena predvsem na kreaiorje oddaje, ki so zelo dobro vedeli, da bo oddaja s íakšninii sodelujočimi nabira z nestrpnostjo. Ni cudjio. da je po njej skupina pe-lili Članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija zahievala sklic izredne seje programske^^a sveta, saj menijo, da Je oddaja v kalibri sta poleni poslanca Zmaga Jc-linćića sodelovala še novomeški romski svetnik /oran Grm in es-tradnica I ma Gorcnjak. z zasnovo In vsebino prispevala k širjenju nestrpnosti do Romov v Sloveniji. "Mislimo, da je torkov eksces dokazal, da sedatijc vodstvo RTVS ni kon^petentno /3 opravljanje SN'ojih nalog in je nastopil čas. da ^la jav- Zrnato Jelinčič Je bii spet v središču pozornosti, Siovenci pa smo prikimavati njegovemu poputističnemu omaiovaževanju Romov nosi poklice na (ídgovřírnost." so v zahtevi med drugim zapisali Sptv menka Hribar Vlado Mihcijak. Jernej Pikalo, Tatjana Pire in lanja l.esnićar-Pućko. "tudi novinarji in uredniki informativnega programa 1"V Slovenija poudarjajo, da se "o^jujcjo" od torkove oddaje Pi« ramitla, "Meiiimo. da je vsebina oddaje v nasprotjti s pravnim redom Republike Slovenije, s kodeksom novinarjev, pokiicniuîi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija in s programskimi standardi Rl V Slovenija." so zapisali. Papež Benedikt XVI. je obiskal Turčijo, kjer se je srečal / najvidnejšimi predstavniki verskega življenja v tej državi. Papež se je zavzel za strpnost med verami in podprl vstop lurčijc v F.l). V Carigradu je obiskal tudi znamonilo Modro mo-sejo. Četrtek, 30. novembra Po prvi interpelaciji v mandatu aktualne vlade minister za ktiíturo Vaško Simonill ostaja na svojem polo;fetju. Poslanko in poslanci so namreč po dvodnevni razpravi o njegovem delu in odgovornosti z 41 glasovi proti zavrnili predlog poslancev l.DS za njegovo razrešitev, Imer-peîacijo in nîinisîroviï razrešitev so podprle vse opozicijsko stranke -poleg i.DS tudi SDin SNS. Na drugi strani so delo Siinonitija podprle koalicijske stranke SDS. NSi. SI.S in DcSUS. ttckaj poslancev NSi in DcSUS pa se je glasovanja vzdržalo. Poslanska skupina l .DS je interpelacijo, ki je prva v mandatu premiera Janeza Janšo, vložila 25. septembra med drugam zaradi političnega vpliva na medije prek državnih subvencij ter neustrezjiega reševanja statusa kobilarne lipica. Po odstopu Milana Zvera s položaja predsednika komisije vlade za zá§čito romske etnične skupnosti je to nalogo prevzel minister za okolje in prostor /anez Podobnik, Vodil bo posebno novoustanovljeno komisijo, ki bo reševala prostorsko problematiko romskih naselij na obmt)čju celotne Slovenije. Na kmetijskem mlnisirstvu sn se nekoliko zaplanirali, napako pa bodo seveda plačali nekateri kmetje, /aradi ptimanjkanja denarja bodo namreč sedaj naključno izbrali nekaj kmetij, ki bodo letošnje okoljske subvencije dobili sele leta 2008. Cîre za 5 milijard SIT i/plaćil subvencij za s^k naravo rejo živine, košnjo strmih travnikov in ekološko kmetovanje. Petek, 1, decembra t * —1 Vlada jc sredi mandata ostala brez ministra za delo, družino in socialne zadeve. Državni zbor je na predlog Janeza Janše z 59 glasovi za iz^Uist)val razrešitev ministra za delo Janeza Drobnica. Proti razrešitvi je gJas(walo 7 poslancev. Janša je Drobnicu očital nezadovoljivo vodenja resorja. nepotrebne konflikte pri Vodenj 11 socialnega dialoga ler pvečcvali že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Povečevanje sc je sredi devetdesetih let začasno ustavilo, v zadnjih letih pa ponovno raste. Leta 2005 je bilo razveziinih 2647 zakoncih zvez. Nedelja, 3* decembra Slovenska vlada ki je točno na sredini mandata, je kljub nekaterim kritikam, s svojim delom v glavnem z.adovoijna- Treruttno se sicer sooča z nekaj odprtimi vprašanji. Poleg trenj v koaliciji, ki jih je povzročila razrešitev ministra iz vrst NSi Drobnica, je gla\7ia tema romska prc^blcmatika. ki je z dogajanjem v Am-brusu dosegla vrelišče. Nerešeno še vedno ostaja tudi vprašanje izbrisanih. Za ekonomske strokovnjake so lo siccr bolj obrobne teme. saj menijo, daje vlada premalo naredila predvsem na področju prepotrcb-ni h gospodarskih reform in da se mnogo preveč vmešttje v delovanje gospodarstva.. Premier Janez Janša pa ocenjuje gospodarske in politične razmere v Sloveniji za trdne in stabilne. "Ciospodarsko stanje jc boljše. Upoštevaje vse maastrichtské kriterije pa ima Slovenija .najugodnejše razmerje med gospodarsko rastjo, inflacijo in zaposlenostjo. cićkar obstaja." je dejal. Slovenija je v lem času tudi dokončno izpolnila vse kriterije za uvedbo skupne evropske valute Po vsej Sloveniji so ob 3. decem-bru.oblelnici Prešernovega rojstva potekale prireditve pod naslovom Dan odprtih vrat slovenske ktillure. Janez Janša ocenjuje gospodarske in politične razmere v Sloveniji za trdne in stabilne .V december je tudi mednarodni dan invalidov. Ponedeljek, 4. decembra Generalni sekrelar ZN-a Kofl Annan je dejal da so razmere v Iraku hujše od državljanske vojne. Ocenil je, daje bil prejšnji režim sicer krul. a vendar boljši od sedanjega stanja. »Iračani so imeli diktatorja, ki je bi! zelo krni. a so imeli ulice, lahko so šli ven. njiliovi otroci so lahko šli v šolo in prišli d%ojn^ stavke. in zakaj film? Ker smo prejšnji teden izvedeli, da je bilo od 24-ib potencialnih scenarijev zavrnjenih neverjetnih IUmski "strokovnjaki" so izbrali le kratki/llm f^oria .Sterka. Kratki film! Vsi ostali scenariji naj bi bili torej slabi! In med zavrnjenimi so bili skoraj vsi slovenski režiserji? Mon/a je konnt od í'í/5 vseeno, morda .^te mnenja, da Slovenci "itak" ne znatno več posneti dobrega fdma. Pit veste, da se prav v nekuntinuira-t}em stteioanju skriva ra:/«^ zakaj se nekateri režiserji "lovijo" v^film-ski govorici. IVm Je namreč pi)sel, in za dobre^ poslovneža je potrebna praksa! Nepretrganega snemanja flhnov. kot smo fca poznali nekoč, ni več. Verjamem, da ne zaradi slabih režiserjev, ampak siabe filmske politike. pa čeprav hi Simoniti dejal • re.'i ne vevi. zakaj? Taka drža je očitno zmagoy-alna, saj jo je zavzel prav Simoniti; na očitke predlaf^ateljev interpelacije je vehementno odgovarja! - te^a pa res ne hi vedel, kaj se tam dodaja. Gospod Simoniti, kje lam? Mar trdite, da nima te pojtm. kaj se dogaja na RTV. da nimate pojma, kaj se dogaja na Filmskem skladu, da nimate pojmaZaradi sprenewdanla mije prej-š/yo sredo popoldne dobesedno pognalo kri po žilah. Farsa brez primere. saj smo se borili z mlini na veier.v tem političnem resnfčnostnem àmt smo nanireč že od začťtka vedeli, kdo Int zmagovalec. In prav ta zmagovalec nam je pred odhodom i: dvorane ''i>oslar poljub in se pO' rvgljivo smehljal. Simoniti zna biti veliko bifl/ ju n.sevski kot je Drobnič kdajkoli znal biti. In za to je en ostal, drug pa "letel". Očitno je skrivnostni nasmešek ključ do uspeha - lepr>gkjte nolrary'ega ministra, se vedno je med nami. Je že res, da "kdor .se zadnji smeje, se najslajše smeje"» a pri političnih odločitvah smeh ni pol zdravja, .^iaj za mini.%tri o.'itanejo njihove odločitve, ki imajo lahko usodne posledice. Simoniti jih je storil že kar nekaj, pa še vedno mu ne moremo reči - Nassidenje. mitiisfer! Kline /«/ taka demokraciju! PLASTIKA SKAZA Selo 17, Velenje zaposlimo STROJNIKA V PROIZVODNJI (m/ž) (pomočnika vodje izmene) Phčakigfmo: IV. ali V. stopnjo strojne ali elektrn izobrazbe zazelcne !î-lctnc izkušnje z brizganjem plastičnih mas poznavanje lehntiloških procesov in stmjev za brizganje timsko delo, samoiniciativnost in natančnost MSOn-ICIH znanje angleškega jezika V zameno Vani ponujamo stiinulath no plačilo z možnostjo osebnega razvoja in napredovar^a. Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo skknili delovno razmerje za nedoločen čas s .^mesečnim poskusnim delom. STE PRIPRAMJEM NA IZZIV? Ponudbo in življenjepis poš-Ijite najkasneje do 15, 12. 2006 na zgornji naslov ali poe-mailu: ta ni a, sk a za plastik a-skaza. si. GOSPODARSTVO Na Vegradovih gradbiščih še vedno živahno V Velenjskem Vegradu so zelo zadovoljni, da je letos zima mila, saj hitijo z zaključevanjem del pri številnih objektih - Letošnji načrt bodo v celoti uresničili, pa tudi za prihodnje leto imajo dogovorjenih že veliko poslov Mira Zakošek Na velenjskem Vcgradu so z iziekajo cim lelom zadovoljni, imajo pa v leli dneh, ko ra/jnere aiso še ćisio nič zimske, šc vedno polne roke dela. "Uilimo. kolikorse da. v gradbeništvu jc zdaj dela sicer dovolj, a Investitorji zahtevajo vedno krajše roke. Dragoccna nain je vsaka minula." pravi generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Ij^to. ki gre h koncu, ho iorej za Vegrad ti'ipešno^ íVsekak<ír. Uirdili smo položaj dobrega in zanesljivega gradiielja. Smo /e zel" blizu uresničitvi /aKtavljenih ciljev za leio 2006. Piane bomo urcsnicili tako v Sloveniji, kjer smo prisotni v številnih občinah, kot na lírvaskem, kjer smo z.elo uspesno izpeljali izgradnjo sodobnega (gradbeno vrhunskega) počitniškega naselja z vso poirebno infra si ruk-luro. Doba> smo izpeljali tudi gradnjo velike tovarne in pro daj no-ra z stavnega salona za Gorenje v Valjevu in si s tem spel iir5e odprli vraia na srbskem ir-žišCu. Omenim naj še Rusijo, predvsem Moskvo, kjer smo iradicionalno in meram poudariti ludi uspesno prisolni že već kol de sel le I je.« ydje;ia. Prepričana sem, da bo obilo priložnosti za različna srečevanja in da bomo nadaljevali letošnji tempo, kar pa bo seveda pomenilo, da bonio lahko Vegrad predstavljali v dobri lući.« Esotechu priznanje za poslovno odličnost Povezovanje je beseda, ki Slovencem ne leži - Govorjenje o tem, kako nas v Evropi čakajo milijarde, ni resno - Platforma za vode je narejena po standardu evropskih tehnoloških platform Miiena Krsiič • Pianinc Družba lisoiech, d. d., s lî^fl zaposlenimi je včeraj (fi. decembra) □a slovesnosti v Linharuivi dvorani Cankaijevega doma v ljub-Ijani prejela srebrno diplomo Republike Slovenije /a poslovno (Odločnost za lelo 2006. Bili so edini finalisti v kategoriji do 250 zapi> slenih. kar pomeni, da jih prava priložnost za »pravo« nagrado se čaka. ;«Poslovno odličnost izražamo v Usoiechu na več načinov, tako do širše družbe kot do zaposlenih in preko naše Jejavnosii. storitev, tehnologij do priznanega obnašanja do narave. Nam se poslovna odličnost kaže v rc/ultatih Mežiške doline, izboljšanih pogojih v Šaleški dolini, višji kakovosti življenja,« pravi generalna direkio-rica Zofija Mazej Kukovič. Ta čas ze ocenjujete tudi poslovne rezultate letttinjega leta. Kakšni httdo? «Poslovanje je v obvladljivih mejah, Izjemnih rasli in izjcmniJj donosov letos ne bo. Cilje pa bomo dosegli tako v realizaciji kol dobičku. Ponosni smo, da smo naredili nekaj okoljsko m energetsko zelo učinkovitih projektov. tako da v prihodnost lahko zremo z optimizmom. K temu pripomorejo ludi prvi projekti v lujlni.-f y zadnjem času se v evrtipskcm merilu pogvsto omenja novo raz- Zofija Mazej Hukovič: "Standardnega znanja Je na Kitajskem toliko, da mu Je nemogoče konkurirati," vojno obdobje 2007-2011 Se nanj pripravljate? »Na to obdobje se priprï.vljamo s povezovanjem, tehnološko platformo zj vode» slovenskim ekološkim grozdom, stopamo pa ludi v močnejše ven z razvojnimi dobavitelji Prav povezanosi je velikokrat zelo ležko doseči, a smo samo tako lahko močnejši za nove razvojne izzive in za to. da privabimo kapital iz Evropske unije. Vse listo na pamet govorjenje o lem, koliko milijard nas nekje čaka, je prazno govorjenje. Nikogar nikjer nič tip čakat .Svet je konkurenčen. Zelo se bo ireba trudili, če bomo žeieli pridobiti evropska sredstva. Pri nas pa vidimo ra/V(y v internacionalizaciji, v nadaljevanju o kolje varstvenih tehnologij in učinkoviti rabi energije 1er alternativnih virov, ki so vedno večja nuja sveta.« Ustanovitev slovenskega ekološkega grozjla. v katerega ste se poivzala soivdna podjetja in inštituti, katerega vffdilno podjetje ste, je ^^ bila torej nt/j na. predvsem pa piwfčasna. »Povezovanje je beseda, ki nam v Sloveniji nekako ne leži. Najbrž zalo, ker smo zrasli v lem podalp-skem sveiu. zaradi katerega smo nekako samozadostni. drug drugemu pa velikokrat nevoščljivi. Slovenski ekološki grozd je lemelj p(Wezo-vanja, ki ga je sofinancirala država, Letos seje to sofinanciranje usiavilo. obljubljeno pa je, da bodo sofinancirani projekti. To se doslej v kakšni večji meri se ni zgodilo, pričakujemo pa, da se bo. Kljub vsemu pa listi, ki smo v grozdu, dobro stîdelujemo.« Tehnološka platforma za vode. Pogosto jo otnenjate v zadnjem časti. Kaj naj bi (o bih? "Narejena je po standardu evropskih tehnoloških piatform. V Fvropi so le klasificirane in piv stavljene za določena področja. Vključujejo nosilce znanj, uporabnike znani in implementatorje. Tako se nasje v Sloveniji poveznilo nekaj desei. Danes imamo obd(v bne konference, delavnice, v katerih iščemo lisie odprle priložnosti (najprej v slovenskem prostoru), ki so zanemarjene na področju voda. Na zadnji delavnici so bile ugotovitve, da recimo ministrstvo za okolje in ndnistrstvo za kmetijstvo premalo s<^delujcia in da na tej osnovni prihaja do veliko neusklajenih aktivnosti. Plain^rma gradi strategijo, kako imeli vod<\ ki jo piiemo, čim bolj čislo za naslednje rodove." BiH ste podjeijej kije pred letina Kitajskem oraio ledino. Koliko ste jo &}rali doslej? »Se vedno jo oijemo in je zelo irda. /.a nas je še težje, ker smo si zastavili za cilj. da bomo tja priv dajali rešitve na področju okolje-varstvenih tehnologij. Bilateralna pogodba, ki je zastavljena med Kitajsko in Slovenijo, je lisia, ki leče in te aktivnosti omogoča. Standardnega znanja je na Ki-lajîikem iako veliko, za lako poceni denar, da je lu nemogoče konkurirali. Zanimivo je, da si Ki-lajci zeDjo evmpskih standardov» da je to njihova giavna skrb, želijo pa si seveda tudi, da bodo oni prodajali v Evropi. Zelo spretno znajo vnovčevaii potencial svojega trga, ki je izjemno veUk. in tako, ki)ije velik, je mdi zahteven. Bili na Kitajskem pomeni svojevrstno hrabmsi, pomeni, da si se pripravljen soočiti s svetom, ki ne bo vedno tak, kot je danes. Vpliv Kitajske pljuska ludi k nam, zaenkrat na klasičnih industrijskih panogah, razvija pa se v vseh. Dih broje računati s lem in vedeti, kaj se dogaja. Vsak podatek pride priiv. Tudi ta. kaj pomeni LOOD inženirjev v enem rdzvtijnern oddelku. kar na Kitajskem ni nič p(v sehnega.fl Nagrada za mednarodno okoljsko partnerstvo Ljubljana - Gorenje si vse bolj uitjuje položaj domačega in mednarodnega okolju prijaznega podjetja. Na Iciošnjem natečaju častnika H-nance. Agencije RS za okolje ter Tkološkega sklada so prejeli nagrado za mednarodno okoljsko partnerstvo. Naziv okolju prijazno podjetje je letos prejel BSII Hišni aparati Nazarje, za okolju prijazen izdelek Regeneracija, d. o, 0.. in za okolju prijazen postopek podjetje L}, Vsi le-lošnji nagrajenci se lahko leta 2008 prijavijo za evropske okoljske nagrade. ki jih podeljuje Direktorát za oki^lje pri Ivvropski komisiji mz é Ludvig CenceiJ iz podjetja Regeneracija, Henrik Kretzer, di» rektor podjetja 65H Hišni aparati, mag, Viima Fece, direkto* rica varstva okolja Gorenja, ter Karto Perèoija, direktor podjetja Ed. Oglašujte na Vas oglas to lahko videlo 17 ott 03/89817 50 Medvedek Kubula navušil Nova predstava Lutkovnega gledališča Velenje je simpatična tako otrokom kot odraslim Velenje - Dv(>rana ccnira Nova je bila v peick ob IX. uri ko seje /ačeia premier na predstava l.ut-kovnega gledališča Voienjc, zelo polna. Ne le, da si novn lui-koVQo pravljico / veseljen prišli ogledal najmlajši, veliko Je bilo mod publiko ludi starejših in prav vsi sou/ivali. Medvizdja prHVlJica je namreč /^odba o tem, kako dth bnî vodno premaga /lo. dobnua pa hudobijo. Jc /gdl(> čili. kako. kam in kdaj. Pa p<>gle;mix kaj se nam nbeta. Jutri ob 22 h bo v MC Velenje nas- topila skupina Sick swing orebes-ira. /a člane SSK je vslup prt>si -karte za prost \i>iop nioraie dvigniti na uradnih urah prod koncer-(tïtn. Potem se za vse nas glasbene slailkoiisce obeta prava poslastica vsobotoV, 12m ko nam bo zaigrala skupina Montefiori Cocktail hcnd v tclubu Max. /a člane ŠSK-ja jc vstop prost, a morate pred koncertom dvigniti gratis karte na uradnih urah v peick med 18. in 19. uro ali v soboto od - 17:30. V sredo 13. 12. 2(106 pa veliki letos žc sedmi NA KNAP ZUR v Mariboru. Lokacija lciosnj<^ koncerta jc v KMà Maribíir. Pričnemo {)b 21. uri; glasbeni gosti letos so DA PllHNOMHNA s predsku-pino Debeli grahki. /a člane, ki študirajo v Ljubljani, je organiziran avtobusni prevoz s Kongresnega trga ob 19. uri (prijave 051/370-837). Pripravite se na knapovski krst: skok čez ktržo, šnopcek in kranjsko klobaso. Študenti radi ludi potujemo in v petek. 22. decembra, sc bojno odpravili na ogied predbožičnega Dunaja. Imamo še nekaj prostih mest. rako da pohitite s prijava mi( 04 i/775-5 67). Sledil bo koncert Šank focka v rdeči dvorajii. za katerega lahko člani SSK-^a kupijo karte po zelo aiižani ceni. Ko se nam bodo glave aialcc zbistrile, pa pride na vrsto Se letos 2. tradicitv nalni SŠKpejn žur, kjer bomo vse člane počastili s 100. steklenicam] peninc in nazdravili novemu letu, Dobimo se v Max klubu ob 22:00. Da podi^ramo domače gospodarstvo. pa letos dokazujemo s tem. da bomo SŠK-jevci silvcstro-vali na domačih Gi^lteb. Odrinemo M). 12. 2006 in se vrnemo Sele drugo leto. Bili pa smo zelo aktivni ludi ta vikend, organizirali smo turbožur brucovanje z gîasbeiiim gostom Fredijem Milenem» ki je dtxlobra razgrel 150^avo množico. Bruce in bnicke snio icrstili» presenetili pa so lus nenapovedani gosije: duo Y()-Z() in Baby twins, ki so ncna* povedano prišli (fdpet par komadov ter se veselo pj^lovili, VeC in-i-jan ŠpciicI. pesnik in slikar.« Ciale-rijski večeri potekajo ob petkih, začenjajo pa sc ob 20.20. *To jc čas, tako wcnjujemo, ko so skrbi Že dane na siranski tir in lahko ljudje drugače zaživijc.« pravi Ntili>jka Koniprej, ki bdi nad temi večeri. Z dosedanjimi (ïbiski so zadovoljni. Ljudi o njih sezjianjajo s po-mtêjo medijev in z osebnimi vabili. »Siccr pa Je tako: pridejti gostje. kJ pripeljejo svoj kiog ljudi, svoj obiskovalcev pa ima tudi galerija, Nadvse prijetno nas je. kar se obiska tiče. presenetil zadnji večer.« ■ mkp Vonj usnja Šosiiirú - V kulturnem domu v Šoštanju so sinoči (6. decembra) premierno predvajali Hlm Vonj ustij«. Nastal je v okviru prf>jekta Vsebinske zasnove Muzeja usnjarstva Slovenije, ki ga \oói zavod za kulturo Šc^tanj m ga tlnanclra Ministrstva /n kulturo Republike Slovenije. Pilm so posneli v prostorili Industrije usnja Vrhnika in Usnjami Prinčič v tjulomcru oktobra in n> vembrd letos. Za Soštanjčanc soše pusebcj zanimivi arhivski posiictkj lovame usnja SoStanj iz arhiva, katerega lastnik je Tomo C'onkns. Za sccnarij in režijo je poskrbel KMji'Nn Cop. video Nina Mavtjc Krenkcr. pomagala pa ji je Polona Boruta. V predstavi tokrat plešejo plesalke v stari>sti od 10 do 15 let, ki s/oje znanje pridno urijo v Plcsîîem studiu N in ga v Plesnem teatru Velenje še nadgrajujejo. Plesna pravljica v 45 minutah predstavi Slončka Olija, razigranega slonjega mladiča, ki si najbolj od vsega želi. da bi imel bralca. Ko pride njegov r<íjsini Jan. ostane razočaran sredi kupa daril, saj v nobeni škatli ni bratca. Odloči se. da pf>Jde v svet in si ga sam poi-^e med drugijni Živalmi. Oli se na svoji poli veliko nauči, Domo/ sc vrac brez bratca, a bogatejši 7à spo-zjianje. da je dom tiajvečje bogastvo in daje mama ena sama. Plesna predstava je nastala v ko produkciji Knjižnice Velenje ir Pi-kinega festivala Velenje, i'inančno sta jo pixiprla ZKD Šaleške dcllne in .lavni sklad RS za kulturne dejavnosti. Barviti kostumi so delo Irene Žibert, sccno pa so poslikali dijaki umetniške gimnazije Velenje pod mentorskim vodstvom Nalašč nik. Predsiaviino še plesalke. Predstavo odplešejo Tjaša Ro.šct, Tina Bcnkft, Neža .îamnikar, Helena Plazi, Ana Hruncic, Manca Dre-Aiva Stravs, Ana Kralj in iCoja Krenkcr. ■ bš Ta veseli dan kulture Šinariru) ob Paki, 2. decenibni - V počastitev rojstnega dne naie^ največjega slovenskega pesnik» dr. Franceta Prešerna je javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki pripravi Ta veseli dan kulture. Na kulturnem dogodfcu v galeriji DILH v lliši mladili so šaleški Ute- rali predstavili 16. številko literarnega almanaha Hotenja.ki izhaja od leta 19X1 dalje. V njem se predstavlja čez 30 avtorjev, med njimi so tudi neti velja vijeni- V nadaljevanju dogřxJka pa se je s svojimi študijskimi skicami oziroma risbami in grafičnimi kompozicijami predstavila dh njena prva raz-sUiva. Na i^led je postavila svoja dela zadnjih nekaj let. Kol jc povedala. je želela šnidirati ua Fakulteti za arhitekturo, a zaradi selekcije ni bila sprejeta. V študiju grallčne tchnol':^ijc se je sicer našla, vendar sc kljub temu želi vpisati na Akademiji) /a likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualne komunikacije. Prireditev la veseli dan kulture $0 v Hiši mladih sklenili v nedeljo s predvajanjem mladinskega VÚITÍH. m Tp z otvoritve razstave domačirike, Študentke Anje Rak KULTURA Zgodovina godbe se je pisala 100 let Babnikova godba iz Mislinje je v soboto bogato zaznamovala visok jubilej delovanja -Izšel tudi zbornik Vlislinja - V soboio zvečer so v novi dvorani Lopan Ciani Bahníkové godbe I)a pihala pripravili bogai konctirl ob 100. obletnici delovanja. Udelcženci prijem ega većera so uživali v glasbi, veseli pa $0 bjli ludi zbornika, kije i/šcl ob tem Jubileju in zajel zgodbo o nasîanku in dolgoletnem delovanju godbe. Pri solne so pozdravili župan Občine Mislinja Viktor Robnik, predsednik Kuliurnega društva Mislinja in član Babni-ktîve godbe Peicr Ibvsak (ki ima veliko zaslug za kiyigo in koncert) in predsednik Babnikove godbe Franc Tovšak. Muzikanti Babnikove godbe pa so se ob lej priložnosti še posebej zahvalili llildl Tovšak. direktorici pt)djelja Vegrad in predsednici Organizacijskega odbora za izvedbo končena. ki je vložila veliko truda in energije, gjasbenikoin pa je pomagala ludi pri izdaji zgoSčenke in knjige. /godba o Babnikovi godbi je zapis ustnega izročila o delovanju godbe od ustanovitve lela 1906 pa do današnjih dni. Pričevalci zg(^dbe so še danes živeči godbeniki. ki so živeli ludi v času njenega ustanovitelja Aniona Krajnca - Babnika. Starosta med njimi je rýegov sin. godbenik in dolgoletni kapelnik godbe Jože Krajne. Medtem koje marsikatera druga, tudi bolje organizirana in materialno preskrt)ljena institucija prtîpadla, je muzikante Babnikove godbe povezovala in odlikovala pristna vez. kije delcv vala kot prviuski ohranitveni nagon človeškega rodu. zaradi katerega vsak rod poskrbi /ji svoje naslednike, Ob stoletnici so daiiastiji člani godbe čutili zadoščenje ob prijetni dolzjiosli, da so pripravili izdajo /godbe o Babnikovi godbi. Cilj ni bilo nizanje suhoparnih zgodovinskih dejstev, ki so običajna sestavina jubilejnih kronologij. pač pa so knjigi želeli vdihniti vsaj ščepec tistega ponosnega in predanega duiîa, ki je in še vedno krasi Babnikovo godbo. V njej je del zdajšnjih godbenikov in dediščina vseh bivših muzJkan-tov. Pomnik in opora vsem prejšnjim. sedanjim In bodočim gene- racijam muzikantov Babnikove godbe, Babnikova godba danes deluje pod dirigentsko palico Grega Tov-šaka, sina prejšnjega dirigenta Petra Tovšaka. Več kot deset let je v godbi igral rog. nas tem instrumentu je na Akademiji za glasbo v Ljubljani ludi diplomiral. Mnogo dragocenih izkušenj si Je nabral se kot študent z igranjem v posameznih glasbenih projektih slovenske filharmonije, v različnih pihalnih orkestrih in nazadnje profesionalno v Pihalnem orkestru Slovenske vojske. / njim je Babnikova godba krepko napredovala tako v kvalileti podajanja glasbenega stavka kot v harmonizaciji orkcstradje vseh instrumentov kot celote. Vse to so dokazah številnim ljubiteljem in prijateljem Babnikove godbe, ki so prišli na sobotni koncert. Koncert ob visokem jubileju Babnikove godbe je bil lep dogodek za vse MislinjČane, ki so se odzvali vabilu. Kunigundi godi ljubezen Jutri se začenja 1. multimedijski festival v multimedijskem centru Kunigunda -Umetniške projekte povezuje tematika ljubezni - Prenosi tudi v svetovni splet Veleive • Mladinski center Velenje ob kdnKy mode. fotografije, glasbe, videa, animacije in performansa. Posebej se bodo predstavili ludi dijaki in študentje umetniških šol iz Slovenije in tujine. Ob 20. uri se bo dogajanje nadaljevalo tudi v Mladinskem centru Velenje, kjer bo olvoritev sklopa fotografij MC plate (video, animacija, foiografíja, glasba/zvok). Vse umetniške projekte letos povezuje lematika ljubezni in so interaktivno povezani. Dogodek je multimedijsko zasnovan, spremljati ga bo mogoče v živo in prenesti na spleimj omrežje, tako v živo kot tudi kot dokument, [zvajalci projekta so Sola Prosti čas (umetniška šola na daljavo in v ateljeju ter organizacija umetniških dogodkov): Katja Skušek, absolventka N IT, mag. Nataša Skušek, akademska kiparka, in mag. Mladen Stropnik, akademski slikar. P(îleg glavnega dog(îdka je v skJop festivala vključeiiih še pet spremljevalnih dogodkov. V ponedeljek. 11. decembra, bo ob 18. uri olvorilev razstave dveh mladih umetnikov Danija (Srdjan Pro-danovič - Somelelse) in Dejana (Dejan Spangler - Deychy). Predstavila bosta multimedijsko fotografijo z ambieatalno elektronsko glasbo z naslovom Shka in fotograHJa v digitalnem svetu'. Razstava bo na ogled do ponedeljka, 18. decembra. Veleojčan RobiKlančnik bo v torek, 12. decembra, oh IX. uri predstavil pregled produkcije kolektiva Babalan. Prikazal bo več multimedijskih akcij od leta 2002 do 2006. Razstava bo na ogled ludi na spletni strani: www.babalan.org. Toliko o prvih dogodkih festivala, več o nadaljevanju pa prihodnjič, saj bo bogat ludi vikend in vsi dnevi do zaključka festivala. ■ bš ^Cturnica Utrip mnrtn prepoznamo predvsem po knfižnlcah. galergah. knjigarnah, če potujemo po Evropi, denimo po Londonu ali Berfrm je čete ulica ene velAca lŒipgama. V svetu poznamo tucf l^lgame, Id eo ved-nadstropne in veCnamento Ijui^ kehko npr. v ved rezil6nlh In tematsko iF^enh oddeNdh prelletajo loipgo in popijejo kavo. V mar#ti meetih pa obete-jejo maniâe. butične knjigarne a avojo poaebno pr4-vlaánoetý). V našem mestu ímjígama Kíitumíca s svojo dru-gaCno6t)o poshâe pnčaretá vzdu^ knjigam velilđi meat Kultumlca, d. o. o., je podjetje za izobraŽevanje In evEAxwenje z razvito maloprodajno trgovino Impg ir> (^^Ih mielrn Knjigarno in galerijo pove* zuje čajníca Id ponuja roznovretan izbor čajev. Kultumica kot laittumi prostor spodbuja bralno loilturo 8 predscavlivemi in promoc^ami knjig iztre-nlh evtoqev [strokovnih w\ lepoetovnlh). SreCar^, U jli pr^srev^mo s pëatsil. níao zgolj družabni In kul-tumf dogodek, ampak s predstavitvijo dobre kn|ge opozorimo tudi na elduelne teme aH Izpostavimo Izjemno dobrega avtorja v določenem obdobju. Prad-aCavlamo nagrajena dela in avtorje Kar prevode Nobelom in dnjgii prestižnih dometih h svetovnih 11« ^'drreh nagrejencev. T^ nagover^amo IjiKfi, de Impge Ujcfi ^uj^. a LBtvar^o lastre loijižnice, ku-povanje in branje knjg pa poatane in ostane vrednota, cenjena tako pri nas kot v Mtovnem merilu [pri nea povprečen bralec ki^ dve kn|gi ne leto. na Rnekem pa âeet]. S takdno dejavnostjo loijlgeme pn^>evemo k mleelnoeti de je dobro goepodaratvo vedno povezano z dobrtn izobreževelnlm aotomom in znan|em» Id je v družbi vre^iots. Knjigarna Knilgarne so pokticene k drugačnemu načinu poslovanja. družbena odgovornemu. Tako niso zgolj tr govine s knjigami m umetninami, anipsk prostori, ki predvsem skrbijo za šinenje bralne kulture, razvijanje krrtčnege načina razmišlianja, občutka zs lepo. uscvarjanje socialnih stikov ter aktivno družbeno so-bivanje. S tem prispevajo k spreniinjanju mselnosd ljudi, razbijanju stereotipov ter vključevanju v moderne miselne i:okove razvitega sveta. Na naših policah je približno 15.000 knjig ter 10XXX} drugih artíkíov. Urejene ao po področ^h " Splošno * Filozofija Psihologija * Religi|a Teologija * Družbene vede * Naravoslovne vede. Matematike ' Uporabne vede. Medicina, Tehnologija " Umetnosti- Zabava, šport * Jeziki. Jezikoslovje. Književnost * Geografija. Biografija. Zgodovina. Knjlgemo obišče nekaj tíeoč ljudi letno, kulturne prireditve pa do 1500 ljudi. V loijigami ponujamo: • promocije knjig slovenstóh in tujih avtorjev [v t;em letu smo predstavili naslednje avtorje in njihova dela: Sašo Pavček. Draga Jančeria, Jožeta Ciuho, Barbaro Korun, Marka Kravosa, Lada Ambrožiča, Petra Vodopivca, Igorja Gr-dino, Ervina Fritza, Mateja Krajnca, Vloleto Bule, Vlada Kreslina, Braneta Grubarja, Bogdana Novaka, Iztoka Vrhovcs, revijo Apoks« lipsa in pesnike iz Cme gore in druge], - literarna branja z učenci gimnazije ter pripovedovanje pravljic, - knjige ctomačih in tujih avtonev, • otroško in mladinsko literaturo, - strokovno poslovno literaturo. - duhovno literaturo, - potopisno literaturo, • literaturo avtorjev iz Velenja, - monografije» leksikone, slovarje, • knjige o Velenju in drugo. Pogovore vodijo znani slovenski prijatelji knjige in tudi domačini, med katerimi v zadnjem letu najboli izstopa knjižničarka ŠCV Milena Ževart. V KultLirnici predstavljamo tudi velenjske avtoi^e. med njimi Iva Stropnika, Marjana Marinška... Sodelujemo z gimnazijci, kJ prirejajo literania branja pod mentorstvom prof. Alenke êalej. Aktivno smo vključeni v nacionalne projekte, kot so denimo Dnevi knjige, leposlovie pa promoviramo tudi v podjecjih, posebej smo povezani z Gorenjem, ki se s svojo politiko podpiranja kulture vključuje tudi v dejavnosti knjigarne. Omeniti velja, da v Gorenju v okviru strokovne knjižnice izposodijo na leto tudi okrog 100G na^ovov s podroqa leposiovja. V tem prsdprazničnem času le kniigarna še pose-bei aktivna: zavedamo se. da so cene kniig visoke in da si jih marsikdo ne more privoščita, po drugi scrani pa je danes na trgu veliko kvalitetnih knjig v žepni izdali, mi pa ponujamo tudi veliko izbiro kvalitetnih naslovov po akcijski ceni od 5(D0 STT naprej [poezijo, prozo, strokovno literaturo). Dejavnost knjigarne Kultumica podpira čudi Minis-trst^'0 za kulturo Slovenije. Cajnica Na potovan|ih smo zahajali tudi v literarne kavarne. knjigarne s čajnicam;, v Ameriki in Italiji pa poznajo tudi knjigarne z restavracijo. Tako te tudi Kultumica del prostora nan^nila čajnici, ki ponuja pestro izbiro raznovrstnih zelenih, čmih, rdečih in sadnih čajev. V kniigami lahko spijete čaj. ob tem prelistate kakšno knjigo ali časopis, čaj pa lahko loi-pite tudi za dcMnov. Občasno pripravljamo tudi čajanke in ob tem povabimo poznavalce pravih čajev, ki nam razlagajo način pnprave in zdravilne lastnosti teh čajev. Najbolj iskani čaji so: bancha, puerh. china oolong se Chung, inate, sadni čaji, zelena pina colada. roo-ibos. Blagodejni učinki zelenega čaja so znani že od nekdaj, japonski znanstveniki pa so v najnovejših raziskavah ugotovili, da pomaga zdraviti najrazličnejše boiezni. S čajnico želimo obuditi pozabljeno kulturo pitja čaja in opozoriti ljudi na potrebo po druženiu in pogovoru. Izdelki domače in umetne obrti že v izložbi Kultumice lahko opazite izbrane izdelke -spominke, ki so narejeni v Sloveniji in prorno-virajo našo deželo. Med drugim ponujamo: - dele domače obrti (slovenske noše, panjske 15. februar2006: Drago Jančar ki Joža Huda- ček v Kuftumtci končnice, idrijske čipke, medica, lončeni bajsi, piščali, sv. Duh, „,), • izdelke sodobno oblikovane keramike različnih avtorjev iz Slovenije, - izdelke iz stekle, • knjige, ki govorijo o kulturni dediščini, naravnih lepotah Slovenije, bibliofilske izdaje, - muzejske replike [Velenjski grad. Kranjski muzej, pivska čaša, vaška situla...]. Galerija v galeriji Kultu mice lahko kupite dela domačih in tujih umetnikov [slike, grafike, skulpture]. Ponujamo dela Slane, Cubra. Borčiča. Spacala. Beera. Vozlja, Beusa. Zaplatila. Ggrinca, Freliha, Kaijanca, Zelenka, Mrsnika in drugih. Galerija občasno organizira razstave kiparjev in slikarjev v Razstavišču Gorenja in KultuiTîici, organizira predavanja povezana z likovno umetnostjo in tudi oglede razstav doma in v tuiini. Letos smo v Kuiturnici pripravili razstave Roka Zelenka. Anje Jerčič in Denisa Senegačnika. Z galerijsko dejavnostio v Kuiturnici in Gorenju so povezana tudi potovanja in ogledi razstav; letos smo tako obiskali Zagreb, Benetke. Dunaj in si ogledali razstave Van Gogha. Picassoja, Miroja ... »Pot do znanja [umetnosti] je dolga, življenje kratko,« (Hipokrat) Obiščite nas na spletni strani: vww,ku[tumÍcs.BÍ »Ni počitka, dokler traja obnova« Dom kulture je od srede zvečer tudi uradno odprt - Za zaposlene se začenja novo obdobje, saj sodoben dom ponuja nove možnosti Velenje - ^»Dancs je ia mnoge med nami velik dan. Pravzaprav upam. da je danai>iijj dan velik /a vse ohcanke in občane naše mc5lnc občine. Do konca smo pripeljali se en pomemben in iz-rcdiui /ahicvcn projekL« Tako jc v sredo /večer. 29. novembra, ločno na oblelnico prvega od- y^i^niski gi^aUéčniki so navđus/ff s kom^tjo Vaja zbora. Če fa se niste videli, si jo privoščite. prlja sodobnega velenjskega doma kuliure. na ponovnem odprtju po lemeijiti obnovi nagovoril/brane v dvorani župan Srečko Meh. Že pred njim je povabljene na slavnosini dog<»dek sinipa-lično nagovoril direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbic. ohuJil pa je rudi nekaj zgod in nezgod v več kot leto dni trajajoči obnovi doma. Zupanu seje za vso podporo pri pre potrebni obnovi doma zahvalil s stolom iz stare dvorane, na kateri je kraljevala velika rdeča mašna«, predstojniku za družbene dejavnosti MO Velenje Darku Lihtenekerju pa jc po daril originalen žaromet. Uradno pa sta dom kulture z dvigom vsak ene zavese na novem i>dru odpria dolgoletni zaslužni dclavcc v ve- lenjski kulturi Marjan Marinšek in župan Srečko Meli. Župan se je v uradnem delu večera Zahvalil tudi vodji gradbišča Hdiju Kodrinu iz velenjskega Ve-grada. Obnova doma kulture je bila namreč njegov zadnji pn^jekt pred upokojitvijo. »Veriamem. da sije marsikdaj v zadnjih mesecih zaželel lažjega in mirnejšega slovesa od službe in gradbišč, prav tako pa sem prepričan, da je bil hkrati vesel takšnega izziva, ob katerem je lahko doka/al vso svojo profesionalnost in i/kušnje.« je ob tem povedal župan in mu podaril fotografiio doma. Župan je v svojem govoru po slovcnil tudi znan izrek, ki smo ga zapisali v naslovu, in dodal: »A dandanašnji vemo že vsi. Oasa /a počitek ni. Je samo čas za nove i/Jiive. za nove načrte in nove projekte. Tako smo tudi danes, na dan težko pričaki)vaiiega odprtja prenovljenega kulturnega doitia, že postavljeni pred novo preiz-kušnjo: bomo možnosti, ki nam jih ponuja znatno večji in sodobno opremljen kulturni prostor v mestu, v občini, znali dtivolj izkoristili? Bomo vsi skupaj - uporatv niki, iïbiskmlci, ustvarjalci, me-nedžerji - zdaj v polni meri izživeli svoje duhovne potrebe, izrazili svoj ustvaijaini potencial, zaživeli tako, kakor smo v času, ko materialnih možnosti ni bilo, d<> slikral slišali, da želinio živeti, da želimo doživljati?« Vse to zagotovo ostaja vprašanje in izaiv, sploh, ker nam je župan že dopol- Zavese na novem odru sta dvignila župan Srečko Meh in dolgoletni delavec v kulturi Marjan Marinšek. dne na novinarski konferenci povedal, da skoraj SO X denaija za delovanje Knjižnice velenje zagtv tavlja mestni pn>račun in da pričakuje, da to nc bo več tako. Da bodo znali več sredstev za delovanje zaslužiti in prid Velenje tudi gostitelj vehkega dř> godka ob mednarodnem dnevu poezije zgodaj spomladi. Nova številka revije Poetikon jc i/Jemno bogata, saj v njej objavljajo dela več kot 70 avtorjev iz Slovenije in tujine. Ker jc številka kar četvorna, bodo ljubitelji poezije imeli kaj početi, da jo bodo prebrali, saj obsega skorajda 400 strani. V njej so (îbjavljena tudi dela mladih upov poezijo, pa pre- vodi, dela Veroniki nega nagrajenca In vseh letošnjih nomini-rancev za lo pesniško nagrado Poetikon so člani uredništva predstavili tudi na knjižnem sejmu v Ljubljani, sicer pa ga strokovna javnost zelo dobro sprejema. Petkov večer med slikami Bojana Gorenca in razstavo del av-cotjev likovne kolonije Križanke 2006, ki je na ogled v nadstropju Galerije Velenje, so z branjem svoje poezije popestrili urednik Poctikona Ivan Dobnik, pesnik Ivan Dobnikf odgovorni urednik Poetikona, je najnovejšo številko predstavil tudi z branjem svoje poezije, prevedene v francoščino. Željka Perovič, ki je nekoč živel v Šoštanju, sedaj pa je Mariborčan, pa domačin Stojan Špegel, Celjan Zoran Pevec in organizator ter šaleški poet Ivo Stropnik. Sveže zvaijen pesniški eliksir, ki pesnikom daje mspiracijo. pa je prispeval fotograf Jury Viiintin, Šlo jc seveda za pravo »domačico«, ki po besedah »variielja« tudi 'dobro butne*. V soboto dopoldne so v Galeriji pripravih še plesno gibalno delavnico, ki jo je vodila Neda Hafner. Udeleženci so resnično uživali. ■ Bš Narod v gibanju Urban Novak y njzmis/jmjit. kaj /m'eJaii v kolitt/uU ia teden, nikakor nimn mo-gel řtíimo irefiiíff/o mjbolj vroîe leme v drzavî - Rmnow Skupini tridesetih ljudi Je uspelo mobilizirali ceioîno dréaxo in zmrta ohudlri te M^o ix>zab{Jetie xaike strate. Goxora Je seveda o raz^piii dnitiui Str{^afi. O ljudeh iz dn/čbene^a dna ni i)ilo zapi.^ane lepe i)exede ali sfkHiliudne mi.sli in celotna stvar Je ekspresno postala nado nahia tema 'sleúlka ena, ki je itneia holj malo z Kalnimi problemi dnitinein okolja, v katerem io aJi pa mogoče še bodo. Ce pustimo na struni vse /x)iilede na la (ferec problem in ohsoja/tje ali Romov ali vašcanovje tukaj še ena zelo zanimiva sivar. Pri vs(0 naglici, s katero se Je policija in s tem država lotila pmelit\'e Romov v Postfi/noje vsaj mene presenetila naglica ter učinkovitost, s katero se Je uspelo družini Stnijan organizirati iu oditi na ixrt. Sa}no /w-mislile, da se kaj takei(a zgodi vam. Kako bi se le uspeli preseliti v druii kraj v tako kraikent ča^u. sam odhod na />očilnke, ffoletne aJi zimske, od nas zob tem zalne)'en nečloveški napor pakiranja in zlaganju. Oni pa so se dobesedtu) v eni noci uspeli spakirati in od-peljati y popolnoma neznano. In to kaže na eno najbolj lascinant-nih posebnosti romskey;a načina življenja Ui bivanja. ixihkíyímKsl premikanja in seijery'a po Nobenega proi)lemu zar^e ne pKd' .'itavlja pobrati svoje stvaii in .rt* pre?naknin. To Je njihova lastnost • ali bolje rečeno - sposobnost, ki jo imajo običxijno IJudJe na družbenem dnu. St>osobnost življenja in premikanja brez obvez, življenja v svobodi, tivljenja i)od milim nebom, žhfljenia. kot so ga /MZnali «i/,v/ dal/ni predniki, a ga mi ne ix)znamo veČ'. Vsa/ ne v takšni obliki: a kljifb temn moderna dntžha giba ?uíZíiJ proti tej mobilnosti, vendar z veliko bolj tehnološko dovršenega stališča. Moderna drttžba v svojem /taCirnj živllenja išče pruv lo svobodo in si Jo zato /xjsknša pridobiti z dobrinami, ki onuigocajo razpršitev našega bivalnega okolja na v«? manjših anii)ic'f)tivan/u v Sloveniji demonsinmi upora/most umetnosti tudi v navidez tako neol)ičiijni /lalogi. Za brezdomce Je razvil siste/n šotora, kije bil lahek i/i enostaven za prena.šanje^ /Mhko tunelsko kon.strnkcijo Je nadgraievala cev, ki so Jroslora je ime! mednarodni oblikovalski naieCaJ, razpisan na iniemetni struni designbooni.coni. Natecajna naloga Je zahtevala preoblikovanje nakupovalnega vozička, kije dostikrat sinonim za iirezdomce. v multi u/xtrabno stanovanje. Preol/likovam vo^cek naj bi omogočal brezdomcem prevoz stvari in />redvsem spanje, iudi v de^u. Pris/>elo Je prek 4000 rešite^' in vse med njimi so bile usnwjalne in izjemne v sTojeni oblikovanju. Mogoče to nima nobene povezave z našimi Romi. a jo kljub vsemu ima. Brezdomci kot ljudje brez strehe nad glavo so deležni izvirnih oblikovalskih rešitev, ki seveda niso vediHi uresničljive, a so vseeno tu in govorijo o načinu razmišljanja razvite družbe- Namesto da sedimo doma za s\x^imi zidiTvi in si nabiramo »bogastva^ ter zavidamo v.sem, ki inu^o več, ter se sniejiwo vsem, ki imajo mattj, bi se morali od teh sodobnih nomadov naučiti listo, kar se lahko. O .'^vbodi, kije .skoraj ne poznamo, o neobremenjenih oiinosih. o glasbi in kaj se - mogoče celo o smi.siu življenja. A; da se razumemo, ne mislim na ruzi'pilo družino ali na slovenske Rome. ampak na Rome kol na nar