ČLANKI IN RAZPRAVE
GRADIČ MALA LOKA PRI
TREBNJEM
BOŽO OTOREPEC
Ozemlje današnje Dolenjske je že od 9. sto-
letja spadalo pod Savinjsko krajino, v kateri
so krajiško oblast izvajali krajišniki oziroma
mejni große. Med 9. in prvo polovico 11. sto-
letja so bili ti iz rodu koroške Heme. Ti so
razširili meje Savinjske krajine vse do Sotle in
spodnje Krke. Iz tega rodu so bili tudi gospo-
dje Višnjegorski, ki so po Heminem rodu po-
dedovali velike dele slovenske zemlje in ki so
se s prvotnega sedeža na gradu Pux v zgornji
dolini Mure v prvi polovici 12. stoletja naseli-
li na svoja kranjska posestva in se začeli ime-
novati po Višnji gori. Njihova posest je segala
od zgornje Krke, Višnje gore in Litije vse do
podnožja Gorjancev. Leta 1136 so ustanovili
cistercijanski samostan v Stični ter mu daro-
vali veliko svoje posesti. Stična je postala po-
memben srednjeveški kulturni in prosvetni
center tega dela Slovenije.
Med ministeriali Višnjegorskih - vitezi, ki
so jim služili z orožjem za podeljeno zemlji-
ško posest - so bili Mehovski, Kronovski,
Čreteški, Mirenski, Hmeljniški, Prežeški,
Lihtenberškil ter celo vitezi iz Reifensteina,
današnje Blagovne vzhodno od Celja. Eden od
njih, vitez Hartman iz Reifensteina je med leti
1136 in 1169 podaril stiškemu samostanu
svojo posest v kraju Loka (»Long«) pri Treb-
njem, ki ga zgodovinarji postavljajo na podro-
čje Velike in Male Loke.2 Leta 1169 je oglej-
ski patriarh Ulrik potrdil Stični poleg ostalih
tudi to donacijo dveh hub oz. kmetij v vasi
Loka.3
Leta 1277 je stiski opat Konrad zaradi do-
lgov prodal opatu Bernardu in samostanu v
Reinu na Štajerskem samostansko posest t.j.
17 hub v krajih Mačkovec, Videm in Roje.^
Zaradi oddaljenosti tega samostana pa je ver-
jetno Stična za Rein to posest upravljala pose-
bej. Tako se v odlomku urbarja iz okoli leta
1400 navaja, da je imela Stična pod odvetni-
štvom Svibenjske graščine 24 kmetij v Veliki
Loki ob Temenici in osem kmetij v Mali Loki
(»ze Klain Laakch) poleg še številnih drugih.
Omenjeni urbar dobesedno navaja: »V Mali
Loki je osem kmetij, vsaka daje (za odvetni-
štvo) eno merico ovsa in eno kokoš ter dve po-
gači (»pagatschen«), spadajo pa pod Stično«.^
Leta 1409 je avstrijski vojvoda Ernest Že-
lezni potrdil samostanu v Reijiu med drugim
tudi posest na Kranjskem in to v svibenjskem
deželskem sodišču v vaseh Zagorica, Reka,
Škovec, MALA LOKA, Žabjek, Potok in
drugje.6 Čeprav se torej Mala Loka ob prodaji
Stične štajerskemu Reinu leta 1277 direktno
ne omenja, smemo vendarle domnevati, da je
bilo med takrat prodano posestjo tudi tistih
osem kmetij v Mali Loki. Kajti dejstvo je na-
mreč, daje še mnogo kasneje, to je leta 1607,
Lovrenc Spičik kupil posestvo Mala Loka od
opata Matije in konventa v Reinu, ki je torej
vse do tedaj bil dejanski pravni lastnik tega
posestva.'7
Desetino od prosa in lanu, ki ga je pobirala
graščina v Trebnjem leta 1436 po fevdni knji-
gi grofov Celjskih, je v Mali Loki odrajtovalo
sedem in pol kmetij, očitno seje medtem od-
tujilo pol kmetije od prejšnjih osmih.8
Žal nam zgodovinski viri o Mali Loki po-
tem dolgo časa popolnoma molče. V velikem
urbarju Stične iz leta 1505 je v okrožju Teme-
nice navedena le samostanska posest v Veliki
Loki s 17 kmetijami.9 Omenjata se sicer v
Hribskem okrožju dve kmetiji v »Khleyn
Lakch«, toda tu gre za Malo Loko pri Žalni.'O
Naša Mala Loka je bila takrat pravno še last
Reina, zato se v tem urbarju ne navaja. Kdaj
naj bi graščina Mala Loka z gradom prišla v
last rodbine Gall, se ne da ugotoviti. Trditev,
da so bili »lastniki gradu« (!) leta 1471 Janez,
leta 1478-1507 Ludvik in 1598 Franc pl.
Gall, ni z ničemer dokazana.'1 V viru, kije za
to uporabljen, to je zapuščinskem inventarju
Ehrenreicha Galla iz 1653, se sicer pod temi
datumi navajajo le razna fevdna pisma oz.
fevdne podelitve na navedene Galle brez na-
vedbe, da gre za posest v Mali Loki.'2 Odgo-
vor na to vprašanje bi mogel dati le v celoti
ohranjen tekst teh podelitev, tega pa žal ni.
Prvo doslej znano dokumentirano poročilo
o Gallih v Mali Loki je šele iz leta 1585. V vi-
zitacijskem poročilu oglejskega generalnega
vikarja Bizancija iz tega leta o razširjenosti
protestantizma po Dolenjski, se omenja, da je
bil med protestanti tudi »graščak Gall iz Male
Loke«. 13
S kupno pogodbo, sklenjeno 4. maja 1607
leta v Reinu, je opat Matija iz Reina prodal
Lovrencu Spiciku oz. Spičiku (»Spizigkh«,
»Spitschigkh«, »Spitschikh«) posestvo Mala
Loka (»das Guett Khlein Lagkh«). Za to pro-
dajo cerkvenega imetja je moral predhodno
dati svoje privolenje tedanji deželni knez nad-
vojvoda Ferdinand Avstrijski, kar je storil s
3
Mala Loka v Valvasorjevi Topografiji Kranjske
posebno privolitveno listino izdano 7. junija
1607 v Gradcu.14 žal nam je vsebina obeh li-
stin znana le iz zelo kratkih povzetkov v za-
puščinskih inventarjih.
Omenjeni Spicik oz. Spiček pa verjetno po-
sestva ni upravljal sam, ampak je imel tam
svojega upravitelja; eden od teh je bil ljubljan-
ski meščan Melhior Foresto in ob prevzemu je
bil sestavljen popis premoženja. ' 5 V času
omenjenega Spičika je gospostvo Mala Loka
obsegalo: lastna obdelovalna polja v obsegu
petih kmetij, dalje 21 podložnih kmetij, šest
gostačev, mlin pod gradom, šest kmetij v Ja-
vorju (»Jauar«?) s štirimi vinogradi v Novi
gorci ter vinograde v Papina Gorici (»Papina
pergkh«?).i6
Toda že leta 1634 jeTanez Krstnik Spiček s
kupno pogodbo, sklenjeno 18. marca, prodal
posestvo Mala Loka z vsem pripadajočim
Ehrenreichu pl. Gallu.i'^
Ta je umrl decembra 1652 ali v začetku ja-
nuarja 1653, kajti zapuščinski inventar, sesta-
vljen po njegovi smrti v Mali Loki, nosi da-
tum 16. januarja 1653 in med drugim našteva
mnoge listine za Malo Loko. 18
Lastniški delež na Mali Loki je imel tudi
Maksimiljan Spiček, čigar vdova Marija Šalo-
ma je njun delež tudi prodala omenjenemu
Ehrenreichu Gallu s pogodbo sklenjeno 13.
aprila 1653.19
Kdo je bil Ernest Zupančič pl. Rosenhof, ki
ga kot lastnika Male Loke navaja tudi Valva-
sor, ni točneje znano.20 v zapuščinskem in-
ventarju se omenjata prodajna pogodba za
Malo Loko, sklenjena v Ljubljani dne 4. mar-
ca 1686 med Zupančičem in Jurijem Andre-
jem Lukančičem »von Hertenfels und Alten-
lagkh«, ter predajna listina datirana 6. maja
1686.21
Jurij Andrej Lukančič je bil iz znane rodbi-
ne Lukančičev, loških meščanov, ki so oboga-
teli z železarstvom in bili lastniki starološke
graščine, po kateri so imeli tudi plemiški
predikat.22
Toda Jurij Andrej Lukančič je še isto leto
meseca decembra umrl, kot to slikovito poro-
ča tudi Valvasor. Tudi v njegovem zapuščin-
skem inventarju se navajajo listine o Mali
Loki, ki smo jih omenili že zgoraj.23
Njegova vdova Ana Katarina Lukančič, hči
Janeza Adama Galla z Gallensteina, je bila
lastnica Male Loke v Valvasorjevem času, to
je ok. leta 1688-1689.
Valvasor imenuje Malo Loko v svoji Slavi
Vojvodine Kranjske kot »gradič«, nemško
»Schlösslein Klein-Lack«, ki je bil oddaljen
od Ljubljane šest milj in od Novega mesta tri
milje. Leži na prijetnem in veselem kraju na
zračnem hribčku. Pod sabo gleda Temenico,
ki teče tod mimo. Nemško ime Klein Lack iz-
vira iz kranjskega imena tega gradu »Malalo-
ka«, kar pomeni toliko kot majhen travnik.
Nekoč je pripadal baronom Gallom (a ti so
postali baroni šele 1650! - op. B. O.) pa je s
prodajo prišel na gospoda Jurija Andreja Lu-
kančiča, kateremu pa je tisti bledi sel, ki trka
tako na vrata gradov kot beraških koč, leta
1686 odpovedal tako gradič kot njegovega
lastnega telesa stanovanje. Zato vodi gospo-
darstvo sedaj njegova vdova Ana Katarina, ro-
jena Gall, kar sama. - Tla tod okoli so lepo
oblikovana in plodna, zato se najdejo tod do-
bra polja, lepi travniki, mnogo sadja, nedaleč
pa tudi vinogradi.«24
4
Sliki gradu Mala Loka je Valvasor objavil
dvakrat: prvič v Topografiji vojvodine Kranj-
ske in drugič v Slavi vojvodine Kranjske. Prva
risba je nekoliko daljša in se zato vidijo tri ko-
lesa na grajskem mlinu, dočim se v Slavi vidi-
ta le dve. Risba v Topografiji je izdelana bolj
skrbno in natančno. Prikazuje preprosto eno-
nadstropno poslopje s stolpiči (erkerji) ob vo-
galih in večjim stolpom nad vhodnimi vrati.
Pred gradom je večje gospodarsko poslopje,
spredaj levo je manjša zgradba, ob Temenici
pa grajski mlin na tri kolesa.
Leta 1718 je bil 28. marca v Mali Loki se-
stavljen zapuščinski inventar po pokojni Ma-
riji Frančiški pl. Wallensperg. Ta je bila prvič
poročena s Francem Viljemom pl. Gallom, ki
ji je zapustil posestvo Mala Loka. Leta 1712
se je drugič poročila z Janezom Jožefom pl.
Wallenspergom.25
Kdo je bila Marija Sidonija, ki se je leta
1693 poročila z baronom Karlom pl. Baum-
gartner in dobila to leto zaščitno listino za po-
sestvo Mala Loka kot pripadajočim po poroč-
ni pogodbi,26 ni iz virov prav jasno razvidno.
Vsekakor pa ni bila vdova po Juriju Andreju
Lukančiču, kajti njegovi vdovi je bilo sigurno
ime Ana Katarina.
Marija Terezija Lukančič pl. Hertenfels se
je 25. 9. 1715 poročila z Avgustom Ludvikom
pl. Wiederkehrjem, s katerim je imela tri
sinove.2'7 Tako je Mala Loka vse do sredine
19. stoletja bila v lasti rodbine Wiederkehr pl.
Wiederspach (tudi: Widderspach), ki je razen
tega bila še lastnica gradov Griča pri Zabrdju
(južno od Mirne), Zapric pri Kamniku ter hiše
v Ljubljani.28 Rodbina poteka od Hansa Hen-
rika Widerkehrja, ki se je menda okoli 1609
priselil v Ljubljano iz Švice,29 postal bogat in
ugleden meščan in v letih 1634, 1640 in 1641
celo mestni sodnik,30 kasneje pa je dobil
plemstvo s predikatom vitez »von Widders-
pach«. V grbu je imel tudi črnega ovna (nem-
ško Widder) v srebrnem polju. 31
Okoli leta 1790-1800 je pisal svoja »Dopol-
nila k Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske«
starograjski graščak Franc Anton Breckerfeld,
ki je Valvasorjevim opisom dolenjskih gradov
dodal še mnogo podrobnosti, zlasti historič-
nih. O Mali Loki piše tako-le:
»Mala Loka (Kleinlack) ima ime iz slovan-
ske oznake Mala Loka, s čemer se označuje
mali log ob tekoči vodi - tukaj pač Temenici.
Nedaleč od tod, bližje komercialni cesti, kjer
se pelje ob vznožju Medvedjeka proti Mokro-
nogu, leži Velika Loka; to je vas, kjer imajo na
25. julija vsako leto dobro obiskan živinski se-
jem. Oba sosednja kraja Velika in Mala Loka
počivata v krilu mikavne prirode, ki jima ne
odreče nobene blaženosti. Radost za oči je vi-
deti, kako tu plodna polja, grmovite živinske
paše, lepo pisani travniki, gozdnati griči in vi-
nogradi tvorijo slikovite scene: daljina je zase-
dena s spodobnimi cerkvicami v Skovcu, Na
vrhu (?) in v Šentlovrencu z župniščem in
drugimi ličnimi hišami. Mnogo tega vabi tu-
kaj k veselemu uživanju: prijeten lov, prijazno
sosedstvo, z ribami bogata Temenica, dra-
žestni sprehodi, dobro oskrbovani gozdovi, ki
kličejo v hladno senco z igro listov visokih
trepetlik, bukev in jelš, delno pa visokih hra-
stov in dišečih lip, predvsem pa gostoljubni
lastnik plemiškega sedeža Mala Loka. On vla-
da tu na področju, kjer mu daje dajatve več
kot 38 urbarskih podložnikov; je gospodar
mnogih žitnih polj, pisanih travnikov, pro-
stornih gozdov, dobro oskrbovanih vinogra-
dov in sadovnjakov, bogatih žitnih in žival-
skih desetin in še drugih zemljiškogosposkih
ugodnosti. Zunanjost grajskega poslopja ozna-
čuje ista plemenita preprostost in veselost, ki
vlada tudi znotraj po sobanah. Hišna kapela v
gradu je podružnica fare Šenlovrenc v Veliki
Loki; tudi v njej odseva enostavnost in sve-
tlost. Za češčenje postavljena oltarna slika
Marije Pomagaj, od umetniške roke Metzin-
gerja (Menzinger) je čisto primerna, da dvigne
dušo k pobožnosti. - Okoli gradu se kažejo
skrbni nasadi oplemenitenih sadnih dreves in
murv, ki stojijo pripravljene za pridobivanje
svile. Tukaj se vidi tudi velik čebelnjak in gos-
podarsko poslopje.
Ko so bili große Celjski še lastniki obširne-
ga gospostva Trebnje, je bilo obenem njihovo
lastništvo tudi posestvo Mala Loka, ki pa se je
pozneje ločilo od Trebnjega in prišlo na baro-
ne Gall. Po njih je s prodajo prišlo na gospoda
Emesta Zupančiča pl. Rosenhof, od katerega
je posestvo odkupil gospod Jurij Andrej Lu-
kančič; ta je umrl leta 1686 in njegova vdova
Ana Katarina, rojena baronica Gall von Gal-
lenstein, je ostala lastnica tega posestva. Poro-
čila se je kasneje z gospodom baronom Kar-
lom Henrikom pl. Baumgarten zum Hochen-
schwangau und Ehrbach, ki je po njeni
smrti v letu 17.. posestvo prodal gospodu Av-
guštinu Ludviku pl. Wiederkehr zum Wid-
derspach. Njegov sin gospod Anton Medard
pl. Wiederkehr ni samo posestva postavil v
zboljšani gospodarski položaj, ampak ga je
celo povečal z nakupom, nekoč pod Rakov-
nik spadajočih vasi in podložnikov v Čatežu,
Zgornji in Spodnji vasi ter gozda Zaplaz.«32
Zadnji moški potomec Wiederkehrejev je
bil Anton, ki je imel hčer edinko Justino. Ta
se je leta 1853 poročila s c. kr. stotnikom
Markom Trebuhovičem plemenitim Schlach-
tenschwert, ki je to plemstvo dobil dedno,
potem ko je prebil v vojaški službi 40 let in 8
mesecev. Vendar se je spri s predstojniki in
odšel že 1866. v pokoj. Potem ko mu je 1865.
umrla prva žena, s katero je imel tri sinove, ki
so po materi podedovali Malo Loko, se je še
1880. drugoč poročil z ženino sestrično Mari-
jo pl. Wiederkehr. Marko Trebuhovič je bil
svojevrsten original, ki ga zanimivo opisuje
Fran Šuklje v svojih Sodobnikih. Umrl je leta
5
Mala Loka v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske
1902 in se dal pokopati v Zagrebu. Sin Evgen,
ki se zaradi bolehnosti ni maral ukvarjati z
Malo Loko in posestvom, je vse skupaj prodal
leta 1914 kranjskemu deželnem odboru za
prav nizko ceno.33 Kasneje je bil grad Mala
Loka last dravske banovine, leta 1938 pa Gos-
podarske zveze v Ljubljani. V njej je bila ta-
krat banovinska gospodinjska šola.34
OPOMBE
1. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana
1955, str. 176, 258-9. — 2. Metod Mikuž, Topo-
grafija stiske zemlje, Ljubljana 1964, str. 32; Jože
M. Grebene, Gospodarska ustanovitev Stične ali
njena dotacija leta 1135, Stična 1973, str, 14-15;
M. Kos, Gradivo za historično topografijo Sloveni-
je (za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str.
337. — 3. Mikuž o.d., str. 134-135. — 4. Grebene
o.d., str. 134-135. — 5. Wlad. Milkowicz, Beitrage
zur Rechts - und Verwaltungsgeschichte krains,
Mittheilungen des Musealvereines für Krain II,
1889, Str. 20. — 6. Grebene o.d., str. 134. — 7. Ar-
hiv Slovenije, Zapuščinski inventar G-28, str. 2, št.
1; str. 6, št. 22. — 8. Arhiv Slovenije, Fevdna knjiga
grofov Celjskih 1436-1456, nekoč rokopis B 313 v
Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju,
fol. 89v (prej:80v). — 9. Grebene o.d., str. 108, št.
151. — 10. prav tam, str. 106, štev. 97. —11. Maj-
da Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Lju-
bljana 1982, str. 280. — 12. Arhiv Slovenije, Za-
puščinski inventarji G-20, Zapuščinski inventar
Ehrenreicha Galla od 16.1. 1653, str. 9, Štev.
44^6, 48. — 13. Ivan Steklasa, Zgodovina župnije
Sent Rupert na Dolenjskem, Ljubljana, 1913, str.
79. — 14. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar
G-28, str. 2, štev. 1; str. 6, štev. 22; L - 28/11, str. 5,
štev. 4. — 15. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven-
tar L-20/II, str. 6, štev. 19. — 16. prav tam, str. 13,
štev. 80. — 17. Arhiv Slovenije, Zapuščinski inven-
tar L-28/II, str. 4 šev. 3. — 18. Arhiv Slovenije, Za-
puščinski inventar G-20. — 19. Prav tam, str. 11,
štev. 59. — 20. J.W.Valvasor, Die Ehre des Herzog-
tums Krain, 1689, XI, 310-311. — 21. Arhiv Slo-
venije, Zapuščinski inventar L-28/II(^str. 3, štev. 1;
str. 6, štev. 8. — 22.^Pavle Blaznik, SkoQa Loka in
Loško gospostvo, Škoija Loka Ì973, str. 226,
328-329. — 23. Arhiv Slovenije, Zapuščinski in-
ventar L-28/II; Testamenta št. 18; Valvasor, Ehre,
XI, 310. — 24. Valvasor, Ehre, XI, 310-311. — 25.
Arhiv Slovenije, Zapuščinski inventar W-78, str.
21. — 26. Prav tam, str. 24, štev. 6. — 27. Zgodo-
vinski arhiv Ljubljana, Lazzarinijeva genealoška
zbirka. — 28. Smole, o.d., str. 701-702. — 29. Fran
Šuklje, Sodobniki mali in veliki, Ljubljana 1933,
str. 43. — 30. Vladislav Fabjančič, Ljubljanski sod-
niki in župani, rokopis v Zgodovinskem arhivu
Ljubljana. — 31. Neuer Siebmacher IV, 2: Otto Ti-
tan von Hefner, Der Adel des Herzogtums Krain
und der Grafschaften Gorz und Gradiska, Nüberg
1859, S. 21, Tafel 21.-32. Franc Anton Brecker-
6
feld, Supplementa zu des Freyherm von Valvasor
Topographie von Krain, fol. 68 (slika gradu) in fol.
69-69v., rokopis Ms. II/26r v Arhivu Slovenije v
Ljubljani. — 33. Šuklje, o.d., str. 42^3, 144-146.
— 34. Leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1938,
str. 495.
7