Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V LJubljani, V SredO, dne 21. septembra 1927 St. 213. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1 50 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din □ Pri veCjem □ naročilu popuat
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelIKo ln dneva po prazniku
SSuauMnam.
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6:III Rokopisi se ne vračafo, netranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon it. 2030, upravnlitva it. 2329
:Političen list sza slovenski narodi
Uprava fe v Kopltarfevl ul.il.6 ^ Lekounl račun: Cfublfana Stev. 10.C30 li> 10.349 xa Inserate. Sarafevoil.7503, Tagteb it. 39.011, Praga ln Vunal 11. 2-1.797
Ptm etapa blejskega sporazuma
izvršena.
Dr. Gosar minister za socialno politiko. Sušnife državni podtagnsk v ministrstvu prosvete.
SESTANEK DAVIDOVIČ - MARINKOVIČ. — VUKIČEVIČ NA DVORU.
Rekonstrukcija se izvrši že danes?
KANOSSA G. PRIBIČEVIČA.
Izvršeno.
Blejski sporazum je, če se uresničijo današnje vesti iz Belgrada, v bistvu izvršen, Slovenska ljudska stranka ima vstopiti v vlado, v kateri dobi vsekakor važen resor ministrstva za socialno politiko in podtajništvo v naučnem ministrstvu. S tem bi bila prva etapa blejskega sporazuma realizirana.
Intrige, s katerimi so skušali nasprotniki Slovenske ljudske stranke preprečiti, da ne bi zastopstvo slovenskega naroda v smislu tako zvanega blejskega pakta prišlo v vlado, so bile velikanske. Centrum teh intrig je bila kajpada SDS, ki je hotela izrabiti strankarska trenja med radikali in demokrati v to, da prepreči soudeležbo Slovencev v vladi, oziroma potisne ogromno večino slovenskega naroda v opozicijo, sebi pa zagotovi zopet strahovlado v Sloveniji in več ali manj obilne odpadke z vladne mize za sanacijo svojih zbankrotiranih poslov in politike. V izberi svojih sredstev se je znana kotenja zopet pokazala v vsej svoji nagoti in spuščala v bel-grajsko politično atmosfero to pot najbolj smrdljive izrodke svojega uma: da je SLS pod komando Vatikana, da ji je Vatikan za-povedal iti v vlado, da ima s tem svoje namene z državo itd. itd. Seveda ni ta družba pustila v svojih umazanih spletkah vnemar tudi plemenskega momenta: da bi vstop SLS v vlado pomenil preveliko ojačenje separatističnega slovenstva in podobno. Namen vsega tega je seveda bil, pomagati SDS zopet na konja, preprečiti razvoj naše državne politike v zdravo smer in potisniti državo nazaj v dobo prevladanja strankarskih interesov nad splošnimi.
Te velike intrige so premagane. To je najvažnejši moment v razvoju političnih dogodkov po volitvah, ker pomeni, da izvestni šla-gerji in fraze, čeprav odeti v »nacionalno« firmo, nimajo več učinka, da ni mogoče več špekulirati na bivše predrazsodke in da je volja za temeljito ozdravljenje političnih razmer naše države odkrita in neomajna.
Kar se tiče rekonstrukcije vlade same, treba ugotoviti, da pomeni prvo etapo v konkretizaciji takozvanega blejskega sporazuma. Blejski sporazum v duhu preoricntacije naše državne politike, kakor se vedno določneje obrisujie, obsega cel kompleks problemov gospodarskega, socialnega, kulturnega značaja, ki se morejo razgrniti in realizirati postopoma. Rešitev teh vprašanj potrebuje časa, naravnega razvoja v okviru demokratičnega parlamentarizma, katerega ne samo ohraniti, ampak okrepiti je vrhovni cilj SLS. Naloga našega zastopstva v vladi je s pozitivnim in vztrajnim delom poglobiti duha, iz katerega je vzniknil blejski sporazum, vzdržati in razširjati dobro razpoloženje, privabiti k temu delu polagoma vse poštene in ustvarjanja zmožne elemente, dokazati tvornost one politike, ki je vedno bila program SLS. Da bodo naši zastopniki to umeli, o tem nihče ne dvomi. Treba vztrajnosti in dobre volje na vseh straneh, in da te ne
bo zmanjkalo, je naše trdno upanje.
* * *
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) Danes popoldne ob pol 7 se je vršil sestanek med načelnikom SL5, g. dr. Korošcem in predsednikom vlade Veljo Vukičevičem. Sestanek je trajal malo časa, in kakor se v vseh krogih misli, se je na tem sestanku ugotovila končna linija za izvršitev prve etape blejskega sporazuma. Vsi politični krogi so sestanku pridajali posebno važnost v razvoju za ustvaritev novo vlade.
r belgrad, 20. sept. (Izv.) Z ozirom na sestanek med predsednikom Veljo Vukičevičem in nateli/kpm SLS dr. Korošcem so se proti večeru v nekaterih političnih krogih raznesle v>?sti, da jc pri tej priliki prišlo do sporazuma o rekonstrukciji vlade, ki bi se imela izvršiti tekom jutrišnjega dopoldneva. Rekonstrukcija v'.nde bi se izvršila na ta način, da bi bila v Icj vladi zastopana po svojih zastopnikih tudi SLS. Sicer so se v teh krogih kot kandidati SLS imenovali za državnega p od tajnika v pro-
svetnem ministrstvu poslanec Anton Sušcik in za ministra za socialno politiko dr. Andrej Gosar.
Pri tej priliki bi se po zatrjevanju istih krogov imele vršiti sledeče spremembe: Dosedanji minister za socialno politiko, Aca Mio-vič, bi dobil portfelj trgovinskega ministrstva, dosedanji trgovinski minister dr. Spaho bi dobil ministrstvo za gozdarstvo, dosedanji minister za gozdarstvo Kosta Kumanudi bi dobil prosvetni portfelj. Dosedanji radikalni minister za prosveto dr. Ninko Perič bi odšel iz te vlade.
Do poznih večernih ur nismo dobili kon-čnoveljavnega potrdila o teh spremembah. Kljub temu se je ta vest v dobro poučenih krogih uporno vzdrževala. V istih krogih se je ta vest označevala kot izvršitev prve etape blejskega sporazuma.
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) Tekom dneva sta se v svrho ustvaritve bodoče vladne koalicije sestala na razgovor voditelj Demokratske zajednice Ljuba Davidovič in zunanji minister Voja Marinkovič. Kakor smo mogli izvedeti od prijateljev obeh demokratskih voditeljev, sta oba prvaka vztrajala na svojih stališčih Dasiravno st? ti stališči že znani, smatramo za potrebno, 'a jih v svrho pravilnega presojanja scdanjegu položaja ponovimo:
Ljuba Davidovič je bil mnenja, da je sodelovanje z radikali v vladi pod Vukičeviče-vim vodstvom nemogoče in neoportuno, kakor je to za časa volitev na agitaciji ponovno poudaril. Tudi je bil mnenja, da je mogoče že prišel čas, da demokrati sami prevzamejo vodstvo državnega krmila v svoje roke.
Nasproti temu stališču pa je zunanji minister Voja Marinkovič bil mnenja, da bo tudi on pristal na to, morda še raje, nego na Vu-kičevičevo vodstvo, če bi bil že čas za to, da demokrati sami prevzamejo vodstvo državnega krmila v svoje roke. Vendar pa misli ,da je sedanji položaj takšen, da je to nemogoče' in smatra kot nujno državno potrebo sodelovanje Vukičeviča in SLS.
Po dolgem medsebojnem izmenjavanju misli in obravnavanju celokupnega položaja, je prevladovalo mišljenje, da se na tem vprašanju nikakor ne sme lomiti enotnost demokratske stranke, ampak da je treba z vsemi silami delati na to, da se edinstvo demokratske stranke za vsako ceno obvaruje. Z ozirom na to je prišlo do soglasja v tem, da se sedanja vlada rekonstruira in vladna koalicija razširi z vstopom zastopnikov SLS v vlado.
Pri teh pogajanjih je pozneje sodeloval tudi voditelj muslimanov iz Bosne, Spaho, ki je istotako izrazil svoje želje, da bi SLS sodelovala v vladni koaliciji. Izrazil je svoje globoke simpatije napram dr. Korošcu in njegovi stranki, ki je dosedaj pokazala samo pozitivne rezultate v izpolnjevanju državnega programa.
Z ozirom na to soglasno mnenje je prevladovalo stališče zunanjega ministra Marinkoviča. Proti večeru je bil položaj kljub vsem intrigam in sicer zelo težkim intrigam z raznih strani, predvsem slovenskih samostojnih demokratov, tak, da se smatra, da se bo tekom jutrišnjega dneva izvršila rekonstrukcija vlade s tem, da vstopijo tudi zastopniki SLS v njo.
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) Tekom dopoldneva so bile opaziti avdience pri kroni. Pivi je bil pri kralju vojni minister, general Had-žič, nato finančni minister Bogdan Markovič, ob 1 popoldne pa predsednik vlade Vukičevič.
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) Po sestanku t dr. Korošcem, načelnikom SLS, je odšel predsednik vlade v dvor, kjer je ostal dolgo v avdienci. Po svoji avdienci je časnikarjem izjavil, da bo jutri v glavnem vso končano, na kar je povabil Vašega dopisnika na krajši razgovor in ga obvestil n nekaterih posameznostih o dogodkih tekom današnjega dneva, r Belgrad, 20. sept. (Izv.) Voditelja sa-
mostojnih demokratov iz Slovenije dr. Kramar in dr. Žerjav sta danes prispela v P.el-grad, da podvzameta vse korake, da bi slovenski narod v ustvarjajoči 60 vladi ne bil zastopan. Kakor smo včeraj poudarili, so bile proti sodelovanju zastopnikov slovenskega ljudstva naperjene velike intrige. Istotako smo naglasili, da se bodo te intrige v najkrajšem času razkrinkale in uničile. Dosedanji razvoj nam daje povsem prav. Kar se tiče dr. Kramerja, moramo še posebej naglasiti, da je danes celo dopoldne antišambriral pred Davidovičevim demokratskim klubom.
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) V nekaterih krogih se je raznesla vest, da so slovenski samostojni demokrati po dr. Kramcrju ponudili Davidoviču svoj brezpogojen vstop v Davidovi-
čevo demokratsko* stranko. O teh vesteh je bil obveščen sam Svetozar Pribičevič. Ves potrt in žalosten sc je nocoj v spremstvu poslanca Budisavljevlča podal pred predsedni-štvo vlade, med tem ko jc bil Vukičevič v avdicnci pri kroni. Iskajoč tolažbe, se jc obrnil na zbrane časnikarje z vprašanjem o novicah. Nek prisoten časnikar mu je odgovoril:
»Ni posebnih. Javnost sc zaerkrat zanima samo za Vašo pot v Canosso!«
Pribičevič: »Kakšno Canosso?«
»Pa na Vašo poklonitcv Ljubi Davidoviču zopet.«
Pribičevič: »Ali pa njegovo meni.«
»No da, gospod n inister, to jc tako no tisti znani srbski. Ako noče gora k Muha-medu, mora Muhamed k gori.«
Tolpa zajedalcev...
FAŠIZEM PROTI SVOJIM P0DPIKATEL JEM. VELEPOSESTNIKI IN VELETRG0VCI ŽIVE V MESTIH, ZA DELAVCA SE PA NE BRIGAJO.
v Rim, 20. sept. (Izv.) Predsednik državno zveze fašističnih sindikatov R o s s o n i je na kongresu zastopnikov poljedelskih zvez Lom-bardije v Milanu, ki je bil včeraj otvorjen, imel govor, v katerem je slikal ne baš ugodni položaj poljedelskih delavcev vseh kategorij. Poudarjal je, da se mora sistem dninarjev, katerih položaj je posebno v južni Italiji tragičen, odpraviti. Rossoni je napadal veleposestnike, ki žive v mestih, svoja posestva zanemarjajo in jih dajejo v zakup ničvrednim elementom, kateri zopet s tem verižijo in jih oddajajo podnajemnikom. V južni Italiji gredo zemlji-
šča skozi roke štirih do petih podnajemnikov, preden jih dobi delavec, ki mora potem vso to tolpo zajedalcev preživljati s svojim delom. Delavski siudikali predlagajo, da se taki veleposestniki razlastijo. Dalje je Rossoni napadal tudi trgovce, ki očitajo fašističnim voditeljem, da uganjajo boljševiško demagogijo. V svojih listih trdijo trgovci, da redukcija cen v veletrgovini po 80% odgovarja redukciji cen v detajlni trgovini po 14%. Ali ste o pocenitvi cen kaj opazili? je zaklical Rossoni. Prisotni so odgovarjali: Nič, prav nič nismo opazili. Govor Rossonija so prisotni burno odobravali.
Pariz o romunski zmagi.
ČE BUDIMPEŠTA SPREJME ALI NE, AGR ARNA REFORMA V ROMUNIJI JE K0NČN0-
VELJAVNA.
v Pariz, 20. sept. (Izv.) Pariški tisk se o odločitvi Sveta Društva narodov o romun-sko-madžarskem sporu izraža zelo rezervirano. Zdi se, da v Parizu niso popolnoma zadovoljni s francoskimi delegati v Društvu narodov, ki so podpirali romunsko tezo. Paul Bon-cour je namreč izjavil v Ženevi: Suvereniteta države gre tudi tako daleč, da lahko po svoji volji odloča o lastninski pravici na svojem ozemlju. To tezo so v Parizu označili kot dvorezno za pogajanja med Rusijo in Francijo > Peti t Parisien« je edini list, ki odobrava odločitev Sveta Društva narodov in ga slavi
kot veliko zmago romunske vlade- Če Madžarska sprejme to odločitev ali ne, je na vsak način doseženo, da je romunska agrarna reforma končnoveljavna ter da je s tem odteg-njena razsojanju haaškega razsodišča ali kateregakoli drugega foruma. Baš poskm Chamberlaina, da bj odložil mesto poročevalca v tem vprašanju, dokazuje, Itako energično hoče Svet Društva narodov vztrajati pri svoji odločitvi, kaže pa tudi, da naklonjenost Anglije Madžarski, ki se je v zadnjem času jasno kazala, ne gre pregloboko.
Trgovinska pogajanja z Madžarsko.
r Belgrad, 20. sept. (Izv.) V želji, da bi sc med našo državo in Madjarsko sosedni odnošaji učvrstili in postavili na čim prisrčnejšo podlago, se je na predlog zunanjega ministra Marinkoviča sklenilo, da se nadaljujejo trgovinska pogajanja z Madjarsko. Kakor znano, so bile doslej parafirane razne konvencije. Predvsem načrt trgovinske pogodbe, konvencije o veterinarstvu, o tihotapstvu, o dvojnih lastnikih, o dvojnem obdavčenju in železniške konvencije.
Po dosedanjih pogajanjih se bodo ta pogajanja nadaljevala tako, da se bodo sprejele vse konvencije, ki so v zvezi s tem celokupnim kompleksom vprašanj. Jutri pride v Belgrad madjarska delegacija.
Z ozirom na to je naš zunanji minister sestavil delegacijo ,ki bo delala pod vodstvom vseučiliškega profesorja Milana Todoroviča in načelnika oddelka zunanjega ministra Luje Bakotiča. Nadalje so v to delegacijo imenovani od strani zunanjega ministrstva uradniki zunanjega ministrstva dr. Aleksander Bodi, Milan Konstantinovič, Josip Brnot, Stevo Cirkovič, Milan Stojkovič. Od strani trgovinskega ministrstva so imenovani načelnik ministrstva Mi-lorad Sebič, načelnik ministrstva Rudolf Stein-metz, od strani železniškega ministrstva načelnik dr. Markovič, načelnik Ivan Manfredo, načelnik rečne plovbe Evgcn Luteroti, od strani finančnega ministrstva carinski nadzornik Milorad Vujetič in tajnik glavnega ravnateljstva za tajnika Pero Pcrčič.
ATENTAT NA JUGOSLOVANSKI VLAK.
v Atene, 20. septembra. (Izv.) Davi ob dveh zjutraj jc bil jugoslovanski vlak med vožnjo blizu Strumicc pognan v zrak. Bolgarski komiti so bili položili na tračnico štiri bombe.
I
Nedosegljiva
išsu cie cologne Chyprc
Dourjais — Parts
I
Fan Noli objavlja i£ali?arssko-a banske spletke.
v Dunaj, 20. sept. (Izv.) Iz dunajskih albanskih krogov (Fan Noli), ki delujejo proti današnjemu režimu v Albaniji, se je v albanskem listu »Liria Kombetare«, ki izhaja v Ženevi, objavilo poročilo, ki odkriva vsebino tajne pogodbe, sklenjene med Albanijo in Iti-lijo. List trdi, da jc dobil vest iz najzanesljivejšega vira. Vsebina te tajne pogodbe je baje sledeča: 1. V slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo sc stavijo vse oborožene sile Albanije na razpolago italijanskemu generalnemu štabu. 2. Kr. italijanska vlada sprejme Albanijo v svoje varstvo proti vsakemu vmešavanju njenih sosedov in nudi Albaniji moralno in materijalno pomoč. Kr. italijanska vlada se obvezuje, da v slučaju potrebe prihiti albanski republiki z orožjem na pomoč. 3. Albanec a vlada odda kr. italijanski vladi Valono z vsem zaledjem za 95 let v zakup. 4. Ob razdelitvi Jugoslavije bo kr. italijanska vlada kot protidajatev za obveznosti po čl. 2 izvedla v korist Albanije pripojitev okolišev Debra m Djakova v obsegu turške teritorijalne razdelitve iz 1. 1912. — 5. Kr. italijanska vlada se obvezuje, da zagotovi Ahmed beg Zogu kot predsedniku republike vladanje do smrti. 6. Albanska vlada sc obveže, da bo podpirala italijanske banke in druga trgovska podjetja ter ustanovitev postaje za italijanske hidro-plane v Porio Romano tri milje severno od Drača. 7. Kr. italijanska vlada se obvezuje, da bo podpirala konsolidacijo Albanije z izdatnimi sredstvi ter bo z veseljem dala v to svrho potrebne finančne žrtve. — To vest dajemo z vso rezervo.
POINCARE V VERDUNU.
v Pariz, 20. sept. (Izv.) Poincare se je davi odpeljal v Vcrdun, da sc udeleži slovesnosti na čast ameriškim legijonarjem.
Darujte za Ljudski sklad SLS!
briand povabi znova
Stresemanna v Thoiry?
v Pariz, 20. septembra. (Izv.) Večerni listi
soglasno poročajo, da ima Briand namen, dr. Stresemanna zopet povabiti v Thoiry, kjer so se lansko leto vršili prvi razgovori o eventual-nosti popolne izpraznitve Porenja. Takrat se je Stresemannov načrt izpraznitve Porenja potom mobilizacije enega dela nemških reparaclj-skih dolgov razbil vsled odpora ameriških finančnikov; ker ni pričakovati, da bi se bile med tem njujorške banke premislile, se smatra, da bi bilo treba predlagati kompenzacije na drugem polju, ako naj ima sestanek pozitiven uspeh. Nemško mnenje je, da mislijo Francozi pri tem na nove garancije na zapadu in na priznanje nemških vzhodnih mej.
Piliudfki *e ?gra * parlamentom.
v Varšava, 20. sept. (Izv.) Vlada Pilsud-akega in Bartla je danes na kritiko glede predolgega zavlačevanja sklicanja poljskega sejma odgovorila tako, da se parlament sestane za dva dni, potem pa zopet odgodi za en mesec. Legislaturna perioda sejma poteče 28. novembra t L Zdi se, da ima vlada velik strah pred novimi volitvami ter da hoče izrabiti ustavno določbo, po kateri se mora zasedanje sejma vedno tako dolgo podaljšati, da se more sprejeti proračun. Parlamentu bodo torej po enem mesecu, ko se zopet sestane, predložili novi proračun ter bo sejm z»pet odgoden, če proračun ne bo takoj sprejet. POsudski in njegov namestnik Bartl se nadejata, da bosta s takim straliovanjem ugnala parlament
IZ DRUŠTVA NARODOV.
v Pariz, 20. septembra. (Izv.) Konferenca, ki se je sesala meseca julija za ustanovitev svetovne zveze za pomoč po katastrofah prizadetim narodom jc sestavila konvencijo, ki je bila danes predložena drugi komisiji Društva narodov.
ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN.
v Praga, 20. septembra. (Izv.) Državni proračun za 1. 1928. jc z motivnim poročilom že sestavljen. Proračun je napram lanskemu za 167 milijonov Kč nižji in izkazuje normalni presežek za 12 milijonov Kč. V konstruktivnem pogledu proračun nima posebnih izprememb. Skupni izdatki so za 250 milijonov večji, kar pa je pokrito s prihranki v raznih resortih. Sistemizacija uradništva zahteva okrog 500 milijonov. Novi proračun se bo predložil parlamentu na prvi seji.
»OČE ZMAGE« V PARIZU.
v Pariz, 20. septembra. (Izv.) Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau se je davi s svojega poletnega bivališča vrnil v Pariz. Zdravje je zopet izvrstno. Njegovo bivanje v Parizu bo trajalo nekaj dni ter je prišel pred vsem radi poseta ameriških legij, ki so Cletnenceaua povabile na svoje zborovanje. Francoska vlada Clcmcnceaua ni povabila na te slovesnosti. Američanom to ni bilo všeč in so predlagali že posebno delegacijo, ki naj bi »očeta zmage« pripeljala v Pariz.
NEMŠKA VLADA HOČE POSREDOVATI, DA SE RUSIJA ODREČE BESARABIJI.
v London, 20. sept. (Izv.) Politični kore-spondent »Daily Telegrafa« doznava. na je nemška vlada izjavila romunski vladi, da bo Nemčija, če ji Romunija odda vsa dela za vzpostavitev romunskih železnic, ves svoj vpliv v Moskvi zastavila za to, da se bo Rusija odrekla svojim zahtevam po Besarabiji.
PRED FRANCOSKO-AMERIŠKO TRG.
POGODBO.
v Newyork, 20. septembra. (Izv.) Ameriški odgovor glede trgovinske pogodbe s Francijo je že sestavljen. Čuje se, da je nota zelo previdno sestavljena, ker bi se Amerika rada izognila carinski vojni. Washington ve, da bi se carinska vojna s Francijo lahko razširila v evropsko carinsko vojno, ker ima dosedaj samo tri trgovinske pogodbe s klavzulo največjih ugodnosti, dalje s štirimi drugimi državami pogodbe na podlagi modusa vivendi, ki so od-povedljive na kratek rok, z 12 drugimi državami pa so pogajanja še v teku.
PIROVA ZMAGA NA IRSKEM, v London, 20. sept. (Izv.) Irske volitve bo končale s tem, da je Cosgrave dobil večino petih glasov, če se mu posreči, pridobiti zase stranko farmerjev in 12 neodvisnih kmetov. Ta večina je v parlamentu, ki šteje 152 poslancev, zelo majhna, če se uvažuje, da sta samn dve opozicijski stranki: delavci in De Valera, ki sta edini v sovraštvu proti reakcionarni Cosgraveju.
POLITIČNA AMNESTIJA V ALBANIJI, v Rim, 20. sept. (Izv.) Ahmedbeg Zogu je podpisal dekret, s katerim se podeljuje 371 zaprtim političnim nasprotnikom popolno amnestijo. Od tega so izvzeti samo izraziti propagandisti boljševiških idej. Tudi onim Albancem, ki so iz političnih vzrokov pobegnili v inozemstvo, daje možnost za vrnitev v domovino.
POTOPLJEN PARN1K. v šanghaj, 20. sept. (Izv.) Kakor se poroča iz Tsingtava, se je parnik »Gentoku Ma-ru<, ki jc s 400 kitajskimi potniki vozil proti Tsir''tavu, med potjo poškodoval in potopil. Nek;' ameriška vojna ladja je rešila in sprejel- ra krov 120 potnikov, iz valov pa je potegnila 159 utopljencev. Ostali se pogrešajo.
LETALSKE VESTI.
v Koln, 20. septembra. (Izv.) Nenadoma jc danes popoldne ob 14.17 startal za polet v
vzhodno Azijo Konnecke s telegrafistom Hcr-mannom in potnikom grofom Zolmsom. Letalo »Germania« ima skupno težo 3300 kg, med tem za 2280 kg obratne snovi. Konnecke bo najprej letel preko Dunaja, Budimpešte in Carigrada v Angoro. Pred poletom preko Balkanskega pogorja se bo po vremenskih razmerah odločil, ali poleti preko gorovja, ali pa preko Donave in črnega morja. Kfinneckc upa, da bo jutri zjutraj v Carigradu.
v Pariz, 20. septembra. (Izv.) Francoski letalec kapetan Pelletiers d'Oisy se je snoči vrnil v Pariz s svojega poleta okoli Sredozemskega morja. Preletel je 9500 km v 6 dneh in pristal na Dunaju, Bukareštu, Hcliopolisu, Kairi, Tunisu in Casablanci. Na vsem potu je imel izredno slabo vreme.
Socialistična akciia proti italijanskemu fašizmu.
Nečuven umor socialističnega poslanca v rimskem parlamentu Matteotija, ki je zbudil toliko ogorčenja v vsem kulturnem svetu proti krvavim in terorističnim metodam italijanskega fašizma, so je te dni vnovič poudarjal v Bruslju in to ob priliki odkritja spomenika padli žrtvi Mussolinijevega režima.
Socialistična internacionala in posebno belgijski socialni demokrati so z velikimi svečanostmi slavili odkritje spomenika umorjenega Matteotija in s tem vnovič pričeli z akcijo proti fašizmu. Na svečanostih so govorili skoraj vsi vidnejši delavski voditelji in predvsem funkcionarji socialistične internacionale. V svojih govorih so govorniki poudarjali in spominjali na krvavi režim v Italiji, na »svobodo« v deželi 2000 letne kulture in civilizacije, kjer niso varni pred nožem in pred rablji fašizma niti izvoljeni zastopniki italijanskega naroda.
Govorili so predvsem Henderson. predsednik izvrševalnega odbora socialistične internacionale, R o o s b r o e c k , generalni tajnik belgijske delavske stranke in znani delavski voditelj T u r a t i.
Pričakovati je, da bodo socialistične stranke. ki so včlanjene v II. (socialistični) inter-nacionali, bržkone vnovič in z vztrajnejšim elanom nadaljevale borbo proti fašizmu, posebno pa bodo proti Mussolinijevemu režimu. ! Nadejajo pa se socialistični delavski voditelji, da jim bodo v tem boju pomagali vsi pošteno misleči ljudje, kajti fašizem je rak-rana v razvoju človeške družbe.
Obve?n$ ?ociaSno zavarovanje na Danskem.
Iz Kodanja poročajo: V prihodnjem za-| sedanju parlamenta bo vlada predložila zakonski predlog, s katerim bodo dolžni zavarovati so vsi danski državljani brez razlike. V zmi-slu odredb lega zakona se bodo morali dati zavarovati vsi državljani, ki niso še izpolnili 40 let, in to takoj, ko bo novi zakon stopil v veljavo. Zavarovalnina bo znašala dve danski kroni na mesec. Država bo na ta način rešena plačevanja pokojnin. Ta denar bo lahko upo-S rabila v diruge, posebno v socialne namene.
Antanta leta 1920. ponudila Slovaško Madjarom.
Bivši mažarski vojni ministeT Schreter v ■ listu >Magyar ors/.ag« piše svoje spomine, v katerih med drugim pripoveduje:
Ko so leta 1920 boljševiki oblegali Varšavo, so me nenadoma obiskali vojni atašeji ter mi izjavili, naj povem, s kolikimi divizijami bi se mogla Mažarska udeležiti vojne proti boljševikom in kaj bi Mažari za to uslugo za-| htevali. Vzel sem, pripoveduje Schreter, svinč-! nik in kos papirja ler v kratkih potezah prepričal vojne atašeje, da bi Mažarska mogla prevzeti le obrambo Karpatov, toda to le pod pogojem, če bi ta zemlja bila mažarska. Nato so vsi zastopniki izjavili, če bo za slučaj bolj-ševiškega napada Mažarska obdržala karpat-sko fronto, da ji bo vrnjena vsa Slovaška in da l>o Mažarski dovoljeno, organizirati svojo vojsko brez ozira na predpise mirovnih pogodb.
Politični položaj na višku.
Belgrad, 20. septembra 1927.
Politični dogodki sc zgoščujejo, delavnost vseh strank in skupin se podvojuje. Zdi se, da smo tik pred odločitvijo. Tako bi se dalo sklepati že po zunanjih dejstvih.
Predvsem vzbuja veliko pozornost dejstvo, da je kralj Aleksander odgodil svoj odhod v Topolo, kamor je namenjen. Včeraj je bil na dvoru zunanji minister dr. Marinkovič. Takoj za njim je bil v avdijenci pri kralju minister za agrarno reformo Vlada A n d r i č , ki je poročal o svojih resornih zadevah.
Okoli 1 popoldne sta prišla na dvor minister za javna dela dr. Š u m c n k o v i č in minister socialne pol. dr. M i j o v i č. Oba sta izjavila kasneje, da sta bila pri ministru dvora Jankoviču.
Za danes popoldne ob 5 je sklicana seja ministrskega sveta.
Izredno živahni so stiki med načelniki strank in sploh vodilnimi politiki. Včeraj proti večeru sta se ponovno sešla vladni načelnik Vukičevič in zun. min. dr. Marinko-v i č, in to na povabilo g. Vukičcviča. Po ' pogovoru z dr. Marinkovičcm je g. Vukičevič
sprejel radikalne ministre dr. N. Periča, Sv. Stankoviča in dr. Subotiča. Zunanji* min. dr. Marinkovič pa je imel pogovor z demokratskima ministroma Šumenkowčem ln Mijovičcm.
Ob pol osmih zvečer je odšel g. Vuki- j čevična dvor; novinarjem ni hotel dati nikakih izjav. Pač pa je dr. N. Perlč po pogovoru z vladnim predsednikom izjavil, da rekonstrukcije tudi za danes še ni pričakovati.
Splošno se opaža navzočnost večjega števila poslancev Jugoslovanskega kluba v Belgradu in njihove konference z dr. Korošcem.
Izmed ostalih sestankov naj omenim sledeče: PosL Anta Radojevič je posetil Svet. Pribičeviča; dr. Budisavljevič je obiskal dr. V. ' Marinkoviča, nato pa dr. Šumenkoviča. Pri S dr. Marinkoviču se je oglasil tudi posl. Grol.
G. Nastas Petrovič je imel poldrugourni pogovor z g. Ljubo Davidovičem. G, Pavle Radič je imel enourni sestanek z zemljoradni-škim voditeljem Jov. Jovanovičem.
G. Ljuba Davidovič jc sklical prvo sejo demokratskega poslanskega kluba za 3. oktobra ob 10 dopoldne.
Splošno se sodi, da sta sc g. Vukičevič ln g. Marinkovič naknadno popolnoma sporazumela glede izvršitve blejskega pakta, pri katerega sklepanju demokratska stranka ni sodelovala, kar jc g. dr. Korošec svoj čas itak povedal. Sodelovanje SLS v vladi se kombinira tako, da dobi dr. Korošec eno ministrstvo — ki pa bi bojda ne bilo prosvetno ministrstvo — in pa eno podtajniško mesto.
Glede skupščinskega predsednika se v radikalnih krogih mnogo razpravlja in računa s tem, da dobe radikali predsedniško mesto. Kot kandidati za to mesto se imenujejo gg. Nikola Uzunovič, dr. Ninčič, dr. Trifunovič in dr. N. Peric.
Kar se tiče predsedstva v radikalnem klubu, se smatra, da bo to mesto zavzel g. Vukičevič. Ožji vladni pristaši v radikalnem klubu so za to kombinacijo, Vukičevičevi nasprotniki jo pa odbijajo. Pravijo — nasprotniki namreč — da hoče Vukičevič stare radikalne organizacije razbiti in osnovati nove, da bi se tako polastil glavnega odbora.
Pričakuje se, da se snide radikalni poslanski klub na svojo prvo sejo dne 2. oktobra, ki bo po vsej priliki trajala tri dni. Ugledni radikalni politiki zatrjujejo, da se sedem takozvanih pašičevcev brezpogojno iz kluba izključi. Ti so: Ljuba Segedinac, Krsta Miletič, dr. Drag. Kojič, dr. Milan Stojadinovič, Milu-tin Dragovič, Anta Radojevič in končno njihov voditelj Nastas Petrovič. Ostali pravzaprav ne spadajo k tem pašičevcem in ostanejo zato v klubu. Neki ugleden radikal je izjavil, da si takozvani pašičevci po krivem laste to označbo, ker so ime velikega radikalnega voditelja vedno le zlorabljali in ga izkoriščali v lastne interese. Pravi pašičevci so tisti, ki hočejo tako početje enkrat za vselej onemogo-! čiti in ki hranijo Pašičevo ideologijo.
Pašičevci grožnji z izključenjem ne verjamejo in napovedujejo presenečenja.
Kombinacije o fuziji ali bloku demokratskih skupin so se izkazale kot pretirane in neutemeljene. O tem je posebno značilna izjava g. Svet. Pribičeviča, ki je izjavil poročevalcu »Pravde«. Znano mi je razpoloženje v demokratskih krogih za zbližanje demokracije, toda do kake kakršnekoli konkretizacije tega razpoloženja nikakor ni še prišlo. Vest, da preidejo samost. demokratje v demokratsko stranko, je intriga. Samost. demokratje niso nikaki disidenti, ki bi se enostavno povrnili v prejšnjo stranko, marveč posebna stranka, ki jc dobila pri volitvah nad 200.000 glasov, ima svoje organizacije, svoj tisk, svojo ideologijo. Vsekakor bi se dalo morda govoriti o fuziji, toda le pod gotovimi pogoji.
G. Ljuba Davidovič se je o spojitvi demo-' kratičnih skupin izjavil: Bomo videli, kako bol Izjavil je tudi, da ni imel nikakega sestanka s Svet. Pribičevičem. Tudi drugi ugledni demokratski voditelji izjavljajo, da v tej stvari ni še prav nič konkretnega, vse same kombinacije. — Posl. Juraj Demctrovič jc na tostvarno vprašanje odgovoril: »Ni še niči Vse je v zraku.«
V radikalnih krogih so prepričani, da se demokratska stranka razcepi, ako bi se hotel ustvariti demokratski blok z radičevci. Voja Marinkovič bi potem prestopil k radikalom in potegnil za seboj najmanj 30 poslanccv.
Včeraj in danes se posebno živahno razpravlja o obliki bodoče zveze med SLS in radikali in o naknadnih pogajanjih med radikali in demokrati glede izvršitve blejskega sporazuma. Na vsak način so na delu vsi nasprotniki g. Vukičeviča in novega pravca v državni politiki, da preprečijo to izvršitev, dobrovedoč, da bi bil potem položaj g. Vukičeviča mnogo šibkejši.
Med intrigami, ki se jih poslužujejo nasprotniki g. Vukičeviča in Slovenske ljudske stranke, je sedaj predvsem ta: odcepiti slovenske samostojne demokrate od Pribičeviča, pristati na sedanjo vladno koalicijo, a dati tudi Žerjavu slovenskega ministra. Strah jih je Koroščeve reputacijel »Eden najboljših«, slišiš o njem v razgovoru s tujimi diplomatskimi zastopniki. »V najboljšem spominu so v Belgradu vaši ministri«, slišiš od uradništva v ministrstvih. A ne samo to! Slovenija, do sedaj nepoznana, denuncirana, postaja naj-priljubljenejša točka potovanja po naši državi ; i za belgrajske kroge. A ta Slovenija, visok državni element, je v taboru Korošca, je v
j svoji razvitosti zasluga njegove stranke in I politika ve, da tako delo more priti v prid j ožji in širši domovini. Bivša antipatija se je spremenila v odkrito simpatijo.
Mi razumemo intrige in smo pripravljeni na nje. Mi vemo, da na prelomu s preteklostjo ostane še vsaj nekaj kamenov na cesti, ki jih je odstraniti. Nam ne gre za formalnosti, ki so trenotno predmet posvetovanja v Bel-? gradu.
Slovenci v Italiji
ZLOČIN ALI NESREČA? v Gorica, 20. sept (Izv.) Včeraj zjutraj Je| neki ix)sestnik v reki Idrijci blizu Bače opazil truplo utopljenca ter to takoj javil oblastem. Identitete utopljenca niso mogli dognati, ker ima na glavi mnogo ran. Star je približno 45
let Smatra se, da gre tu za zločin.
* * *
Katekizmi ne »mejo biti vet samo slovenski. Naučni minister je izdal odredbo, po kateri morajo imeti katekizmi, ki se bodo rabili na drugojezičnih, šolali (gospod minister je očitno sam pozabil na to, da je odpravil že vse neitalljanske razrede in da obstojajo k večjemu še šole za drugorodce, ali pa niso šolski ravnatelji razumeli naučnega ministra in so napačno sestavili svoje okrožnice) na častnem mestu vsako strani italijansko besedilo, na drugi strani šele nemški ali slovenski tekst slučaju primerno. Katehetje se izrečno opozarjajo, da stopi ta Firostnsni odlok že z novim šolskim letom v vel.; o. Naučni minister je torej držal besedo. Ko je namreč pred dvema mesecema v spremstvu voj-vodinje l)'Aosta obiskal šole v Brdih, je nagovoril tudi nekega župnika in v svoje veliko začudenje doznal, da pridiguje domačemu prebivalstvu v slo-vonskem jeziku. Naučni minister je bil namreč prepričan, da onstran Sočo sploh ni nobenega Slovenca, tako so poučeni vodilni krogi in osebe v Italiji. Tem bolj pa se je začudil, ko mu je isti župnik pravil, da uči tudi otroke v šoli katoliško vero v njihovem materinem jeziku. To ga je tako vznevoljilo, da je vzkliknil: »Temu mora biti konec I < In kakor je videti, hoče držati besedo vsaj v toliko, da uvaja v katekizme italijanščino.
Žalosten konec naprednih druitev na Krasa. Šest »naprednih« prosvetnih druStev v sežanski okolici se je odločilo, da se prostovoljno razpustijo in da njihovi člani tako; pristopijo k fašistovski organizaciji »Dopolavoro«. Predsedniki teh društev so javili svoj sklep vodstvu fašistovske stranke v Sežani. Pričakuje se, da bodo tudi ostala »napredna« druitva na Krasu storila isto.
Glas ..Slovenske dijaške zadruge v Pragi".
Velikopočitniška nabiralna akcija Zadruge )e v teku. Vnovič se obračamo na vse svoje dobrotnike s prošnjami za podporo. Vemo, da vlada velika gospodarska kriza v naši domovini, še večja pa med naši člani podpiranci, kajti blagajna Zadruge je izčrpana in kliče slovensko javnost na pomoč. Nihče naj ne zavrne naše prošnje. Hvaležni smo in bomo za vsak darl
Zadruga podpira le pridne in ubožne visoko-šolce. V devetih letih obstoja je že mnogim pomagala doseči svoj cilj. Vsi ti so po večini odlični kulturni in gospodarski delavci v svoji domovini. V preteklem letu je bilo v Pragi okrog 40 slovenskih visokošolcev. Zadruga je podpirala od teh 15 najpotrebnejših in razdelila med nje 13.895 Kč. (okroglo 22.250 Din). Za tako lepe uspehe svojega dela se Zadruga najlepše zahvaljuje svojim dobrotnikom, obenem pa jih prosi, da omogočijo tudi letos povratek v slovansko Prago tudi onim, katerih študij je brez Zadruge nemogoč.
Pri tej priliki si dovoljujemo poklicati v spomin vsem bivšim podpirancem častno obvezo, ki se glasi:
»Podpisani člani S. D. Z. v Pragi se obvezujemo s častno besedo, da bomo v smislu sklepa obč. zbora Zadruge z dne 11. marca 1921 vse podpore — brezobrestna posojila, prejeta od Zadruge po 11. marcu 1921 do konca študija, začeli vračati isti (S. D. Z. v Pragi) pol leta po nastopu ho-norirane službe in jih vrnili v celoti (vpoštevajoč kurz) tekom desetih let po nastopu iste. Mesečna minimalna vračljiva vsota je 20 Kč.«
Primorani smo priobčiti to obvezo, kajti brez uspeha smo pošiljali tetjatve. Le malo se jih je odzvalo, nekateri so se čutili celo užaljene. Povemo pa, da je užaljena Zadruga, ker vidi s kako idcalnostjo in veseljem se je jemalo in sc jemlje od nje in kako se ji vrača.
Želimo, da se javijo vsi in začno vračati. Izpolnite vsi svojo dolžnost in sami skrbite zato, da ne bomo prisiljeni nastopiti resnejše. One, katerim njih gmotno stanje še nc dopušča, da bi izpolnjevali to, ne ravno najtežjo obvezo, pa prosimo, da nam vsaj javijo, kaj je z njimi.
Naslov Zadruge: Slov. dijaška zadruga, Aka-demicky Dum, Praha II). Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki.
Za odbor;
Jakob Bczlaj,	Jože Rus,
tajnik.	predsednik.
Orel
& Orlovski dan v Dramljah. Lep dan, sijajna udeležba in mladinsko razpoloženje domačinov kakor tudj številnih došlih prijateljev je povzdignilo nedeljsko orlovsko prireditev v Dramljah v sijajno manifestacijo orlovske misli. Po navdušenem sprejemu na kolodvoru in ob zvokih maledolske godbe so se odpeljali na okrašenih vozovih v Dramlje k službi božji, ki jo je opravil znani mladinski prijatelj g. Vesenjak, teharski kaplan. Po cerkvenem opravilu se je vršil ljudski tabor, na katerem je kaplan g. Lasbacher užigal v temperamentnem govoru v srcih zmisel za orlovsko idejo. Kulturen pomen orlovstva za slovenski narod je g. dr. Voršič orisal v kratkih jedrnatih besedah. Po večernieah se je na telovadnem prostoru zbrala ogromna množica, ki je s frenetičnim aiplavzom spremljala telovadne točke. Člani kakor tudi članice in naraščaj so strumno izvajali proste vaje. Na višku pa je bila orodna telovadba, k čemur so zlasti pripomogli mariborski Orli, ki so s svojimi dovršenimi vajami vzbujali pozornost vseh. Med orodno telovadbo je bila zaprisega preko 30 i članov in članic. Naša iskrena želja je, da ta 1 skromni, a krepko položeni temelj obrodi sto-: teren sad. Bog živil
Pogled na regulacijska dela na Kongresnem trgu v Ljubljani,
H $t vrči sedanji gerentski svet. - Regulacija tega monumentalnega trga je bila že skrajno potrebna ter bo v velik kra6 slovenske presotlice.
>'	Pogled na Ravniharjevo nlico ▼ Ljubljani,
H je bila regulirana po zaslugi SLS. - Tamošnji stanovalci so več kot 20 let prosili za retfulacijo, ki ,}o jim pa ljubljanski »naprednjaki« niso hoteli izvršiti, dokler so imeli oni oblast na magistratu.
Nedavno pogorela hiša Oničeva ▼ Ribnici na Dolenjskm.
Fašisti razdeljujejo puške nanovo vstopivšim v milico.
Položaj oboroženih
Karta predstavlja položaj oboroženih sil vseh sedmih vojno-političnih skupin današnje Kitajske in prikazuje ozemlje, katero je zavzeto po teh armadah. Kitajski severovzhod, ki je obdan na karti s črno črto in o/.na cen s številko 1, se nahaja v rokah Čangcolinove armade. Ozemlje številke 2 je v rokah nankin-ške vlade. Srednja Kitajska, številka 3, je zavzeta po bankavski vojski (uhanska vlada).
sil na Kitajskem.
Majhen del teritorija pod 4 obvladujeta dva revolucionarna korpusa, ki sta se oddvojila od ubanske armade in sta danes pod vodstvom komunistov. Severni del Kitajske, številka 5, je zavzel general Fengjusang, kateri stoji zelo blizu nankinški vladi. Številka 6, oblast šansi, stoji danes pod vlado samostojnega generala Jesišana. Zapadno od Hankava, številka 7, se nahajajo ostanki znanega generala Vupejfua.
Nekrvavi tnmlr.
Dne 16. septembra se je pričel v Buenos Airesu turnir mod Aljehinom in Capablanoo za
naslov svetovnega mojstra v šahu.

Največji železniški most na Švedskem,
ki tfa gradqo v Stockholmu in bo gotov šele leta 1929. — Dolg bo 750 metrov, a pod nic« genrimi oboki bodo lahko plavale največje Udje.
To in ono
MUČENIKI. leningrajska Glavna Politična Uprava je poslala v zloglasno taborišče Solovke tri rim-sko-katoliške duhovnike: Homicza, Ivanova in Trojko. Prvi je obsojen na 10 let, ostala na 5 let ječe. Vsi trije so težko bolni. Zdaj biva v Solovkih do 40, po boljševikih zaprtih rim,-katoliških duhovnikov.
JERUZALEMSKI ČUDEŽ. Ob >zidu solz< se zbirajo tekom posta v Jeruzalemu tisoči pobožnih Židov, ki objokujejo razdejanje svetišča po Titovih vojakih.
Letos curlja po zidu voda. To je zbralo nebroj Židov, ki trdijo, da te solze napovedujejo prihod Mesije. Potresni urad je mnenja, da je oprostil zadnji sunek več podzemeljskih stu-denčkov. Policija je ugotovila, da je zid vlažen, a ne ve, od kod voda pride.
-f Najhitrejši motorni foln. Znani špirt nik in irduetrijalec M. Bugrttt« je izdelal motorni čoln, s katerim doseže hitrost 87 milj na uro (140 km). Podal so bo z njim v Amaiiko in računa, da bo iz Biesta v Newyork privozil v 40 urah. Ccln jo 120 čevljev dolg, a samo 7 širok. Ima osem motorjev v skupui moči 2100 konjskih ril
Ka/ se godi doma
Demagogija socialistov in esdeesarjev.
DEM A GOS KI SHOD SOCIALISTOV. _ RAZKRINKANA HTNAVSCINA DEMOKRATOV GLEDE MARIBORSKE GIMNAZIJE.
Maribor. 20. septembra,.
Nocoj so imeli socialisti javen shod pri G6t7.ii. Ljudje so se zbrali z geslom, da se bo stvarno rzapravljalo o komercializaciji železnic in zaščiti najemnikov. Ves shod je izzvenel v popol noma demagoškem nastopu socialističnih voditeljev, med katerimi je bil najbolj glasen poslanec Petejan, ki je dobesedno izjavil:
Moje delo bo, da bom kritiziral delo vlade in najmočnejše stranke v Sloveniji, delo SLS. Jaz sam med 815 poslanci ne bom mogel ničesar doseči. Ali oni bodo na mojo kritiko odgovarjali prel vami za svoje delo.« Pa bo moral g. Petejan že tudi kaj drugega delati kot poslanec, kritiziranje pabo moral prepustiti demagogom doma na G8t-zovi verandi, ne v Belgradu.
Glede stanovanjske rešitve so govorniki enako mlatili prazno slamo, češ, da itak ne vedo, ka) bo vlada ukrenila, pa vendar protestirajo zop^r vse njene uprepe.
Zanimivo je bilo prerokovanje, kako bt**o socialisti zidali, ko bodo dobili občino v roke. Da le tako ne bi zidali, kot so pred tremi leti, ko so imeli občino že v svojih rokah!
Vredni bralje socialističnih demagogov ko postali mariborski demokratje. Tudi ti so naSii zadevo, ki se tiče vseh, vendar pa jo hočejo ob ravnavati na svojem političnem shodu, ki ga sklicuje SDS za jutri, v sredo zvečer, kot protestno zborovanje proti ukinitvi gimnazije v Mariboru.
Da bo imel g. Pivko, ki bo na tem shodu govoril, kaj snovi, naj poudarimo danes sledeče:
1. Dovolj nam je znano, kako so delovali ravno SDS kropi zoper humanistične gimnazije sploh, posebej zoper mariborsko, če s da je to itak le nit rikalen zavod. Pred kratkim je »Jutro« pisalo o tem, kako se na tem zavodu predvsem vzgaja.o kleriki.
2 Poudarjati je treba ludi to dejstvo, da se ravno SDS listi niso prav nič zmenili v ponedeljkovi številki za to ukinitev gimnazije. Šele ko je :Slovenec« poročal o protestu, ki so ga naši krogi v Belgra-du že podvzeli, je poslalo potrebno, da se SDS postavi, seveda v Mariboru, ne v Belgradu.
3.	Kako se SDS zavzema v Belgradu za mariborsko gimnazijo, pa priča to. da je bilo na vrsti, da se ukine gimnazija v Kranju. Ker je to mesto znana demokratska trdnjava, so ljudje iz SDS znali po svojih ljudeh v Belgradu staviti predlog, naj gimnazija v Kranju ostane, pač pa naj so ukine mariborska humanistična gimnazija. Da bi pa demokratje vse to početje prikrili, je treba »klicati protestni shod. Naj ljudje slišijo besedo demokratske stranke, njenih dejanj naj pa ne vidijo.
4.	Naši krogi pa so za ohranitev gimnazije storili tole:
Ko je dr. Korošec zvedel za načrt, da se naj mariborska gimnazija spremeni v štiri razredno, je takoj pozval Franca Vesenjaka v Belgrad. O mariborski gimnaziji se je izdelal cel elaborat, tipamo, da se bo posrečila ta intervencija, katero je istočasno podprl tudi poslanec Žebot in protesti drugih, ki jim je za ohranitev zavoda. Tako je brzojavno protestiral proti ukinitvi dr. Leskovar kot mariborski župan.Istotako tudi obustni odbor ▼ Mariboru. Oba sta poleg tega še v posebnem dopisu utemeljila svoj brzojavni protest.
Da pa se še bolj pokaže pripravljenost na-Sih krogov, da se na vsak način ohrani gimnazija neokrnjena, navajamo, da je oblastni odbor ra* pravljal o tem, kaj ukreniti za slučaj, če bi Belgrad odgovoril, da za letos ni proračunske možnosti. Oblastni odbor je sklonil, da v tem najskraj nejšem slučaju letos iz lastnih riroT vzdržuje p<-ti razred gimnazije, dokler se zadeva končno v nt-vem državnem proračunu ne uredi.
In tako so bo z dejanji, ne pa z besedami ohranila naša gimnazija. Na ta način je torej peti razred giuuflizlje zagotovljen. Zagotovljena pa ie tudi že gimnazija v celoti. Naravnost smešno j*, v takem položaju sklicevati protestni shod v Mariboru, v Belgradn pa molčati, kakor delajo demokrati. Ljudje, ki to počenjajo, imajo nas Mariborčane za kratkovidne. Brezmiselno je, udeležiti se shodu SDS, ki ga v ta namen sklicuje, ker je zadeva itak že začasno urejena. Če se kdo udeleži shoda, naj reče g. Pivku: »Pojdite g. Pivko v Belgrad govorit, da vas sliši minister in pa vaši znanci in prijatelji v prosvetnem ministrstvu.
Mislimo, da nam vsem morajo biti splošne zadeve res splošne, da bo v Mariboru enkrat konec deinagoškega izrabljanja splošnih zadev v politično agitacijo od strani socialistov in demokratov.
Ukinitev V. razreda na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani.
Kakor je javnosti večinoma že znano, je prišla v nedeljo 18. septembra brzojavka iz prosvetnega ministrstva, da se mora na štirih srednješolskih zavodih v Sloveniji ukiniti V. razred; učenci naj gredo na kak drug zavod. Ta naredba zadeva tudi III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Kdor le nekoliko pozna razmere, se je moral prijeti za glavo, ko je izvedel za to naredbo, in se vprašati: Ali je to resno mišljeno? Prosvetno ministrstvo je namreč ukrenilo nekaj, kar bo imelo za posledico velik nered na dveh srednjih šolah, dr-ž.ara pa ne ho profitirala niti dinarja! Torej ukrep, ki je v vsakem oziru samo negativen. Kajti V. razred na ITI. drž. realni gimnaziji šteje 38 učencev in 14 učenk, torej skupno 52 učencev (učenk), za 12 vež nego bi jih po zakonu sploh smel imeti. Kajti zakon določa, da ne sme biti na nižji gimnaziji v nobenem razredu nad 50 učencev, v V. in VI. razredu ne nad 40, v VII. in VIII. pa Iie nad 30. Kam bodo šli ti učenci oziroma učenke? Kakih 6 do 10 učenk bo morebiti mogla sprejeti ženska realna gimnazija v Ljubljani. Najmanj 42 jih bo pa moralo iti na II. drž. gimnazijo. Tam sta v V. razredu dva oddelka, oba prenapolnjena že sedaj; v enem je 54, v drugem 52 učencev. Če jih pride še teh 42 zraven, jih bo v vsakem 74!! Vseh petošolcev bo na II. drž. realni gimnaziji kakih 148, to je za 4 oddelke, če bi se moglo ravnateljstvo držati zakona, da ne sme biti v nobenem oddelku nnd 40 učencev. Ustanovila se bo torej na II. drž. gimnaziji najmanj še ena parnlelka — in država je glede izdatkov natančno tam, kjer je sedaj! Da bo stvar še lepša, bo imela ta nova pnrnlelka popoldanski pouk, ker je drugače nemogoče, dočim bi ga na ITI. drž." gimnaziji imela kakor doslej dopoldne. Radi tega smo tudi mnenja, da država te naredbe v Ljubljani pač ne bo izvedla; poslali so jo v Ljubljano samo radi popolnega nepoznavanja razmer.
Stvarnih razlogov za ukinjenje V. razreda na III drž. realni gimnaziji torej ni. Toda ludi irledo zavodov, kjer je V. razred številčno šibek in bi bil razlog za ukinitev dan, se moramo najodločneje zavarovati proti načinu, kako hočejo letos redukcijo izvesti Če hoče vlada kak razred reducirati, mora to storiti v počitnicah. Ko se šola prične, morajo starši vedeti, kam lahko vpišejo učence. Menda so bile počitnice dovolj dolge, dn bi bila vlada lahko ukrenila vse potrebno Bridko nam je, ko moramo zapisati trdo resnico, da pri nas prosvetna uprava 9ama uničuje red na šolah in tako daje mladini slab zgled. Od učiteljev sliši dijak, da je čas zlato in da red vlada svet. Od vlade pa vidi dijak, da en mesec nerednega pouka ne pomeni ničesar V septembru je profesor učil te dijake, v oktobru bo druge. Prišel bo nov učitelj z novo metodo in začel razlagati od kraja. Dijak čuje tolikokrat: stori vsako delo pravočasno! Ministrstvo pa sme s svojim delom prili najmanj poldrugi mesec prepozno!
Če hoče delodajalec uslužbenca razjeziti in mu delo omrziti, potem mu naj naloži čim več nepotrebnega dela To. kar je danes uslužbenec storil z
naporom vseh sil, mu jutri izvrzi in ukall nekaj povsem novega. Ravnatelji so sedaj s težavo nekoliko uredili svoje zavode kljub temu, da vlada ni imenovala pravočasno profesorjev na posamezne zavode. Marsikaj noči brez spanja jih je to stalo. Urejen je predmetnik (razdelitev predmetov med profesorji) in urnik, napisani katalogi itd. Alo, sedaj Je treba vse to vreči v peč! In vendar bi moral dijak v šoli videti predvsem tole: da je vse, kar stori šolska oblast, premišljeno! Naša šola je začasno še precej dobra. Lahko jo bo sicer degradirati, a težko dvigniti I
Do konca meseca je še deset dni in pričakujemo, da bo vlada nepremišljeno naredbo glede III. drž. gimnazije preklicala. Želeli bi, da se to zgodi takoj, da bo prenehalo opravičeno razburjenje med starši učencev.
Če bi pa bila — česar ne pričakujemo — vlada gluha za tako na dlani ležeče razloge, ki dokazujejo pogrešenost njene naredbe, potem naj se zaveda, da je napravila sama sebi v očeh prebivalstva tako škodo, ki se ne bo zlepa zacelila.
Spomenik padlim vojakom na Črnučah.
V	nedeljo 18. t. m. popoldne se je na Črnu-čah pred cerkvijo odkril spomenik padlim vojakom iz črnuške fare. Pri odkritju sta govorila g. major v p. Colarič in slovenski bivši vojaški kurat g. Bona č. Spomenik se od večine drugih podobnih na deželi blagodejno razlikuje po tem, da je pomena vredno umetniško delo. Načrt zanj je izvršil vseuč. prof. arh. Ivan Vurnik, izvršila pa kamnosek Al. Vurnik iz Radovljice in pasar I. Kregar (izvršil metalne svetiljke). Spomenik stoji na okrogli va-Ijasti podlagi in predstavlja v kraškem marmorju izveden jonski steber, ki nosi pod kapitelom v zlatih Črkah imena padlih. Nad imeni je brona6t obroč s štirimi svetiljkami. Okrog spomenika je lepa okrogla cvetlična greda. Spomenik, monumentalno delo, izredno učinkovito poživlja prostor pred cerkvijo in so črnučo lahko ponosne nanj. Preprosta slovesnost odkritja, pri katerem so domači fanti zapeli »Doberdob« in »Vigred«, je privabila mnogo ljudi iz okolice .(Izdale so se pri tej priliki tudi dobro uspele' razglednice spomenika, ki jih prodaja F. Pečar, Črnuče.)	«
Velika bitka med pašičevci in vladnimi radikali.
V	nedeljo zvečer je bila obveščena policija v Subotici, da je bil na majšanski poti, dva kilometra od madjarske meje, pretep, v katerem je sodelovalo okoli 50 kmetov, ter da sta bila dva mrtva in več ranjenih. Stepli so se pašičevci in pristaši vladnih radikalov.
Ko je prišla policija na lice mesta, je našla tam veliko maso sveta. Komaj si je utrla pot skozi gruče ljudi, ki so obdajale kraj, kjer se je odigral krvavi pretep, ter napravila red. Na cesti je ležal vos oblit s krvjo kmet Stepan Vojnič-Rogif. star 38 let, mrtev. Glava mu je bila razbita z železnimi lopatami tako, da so izstopili možgani. Malo dalje je ležal 40letni kmet Sabo, zaboden na več mestih z motiko, težko ranjen. Poleg njega je ležal brezza-vestiii Ivan Hajčun, ves razbit in zelo težko poškodovan. 50 korakov od njega jc ležal Mihajlo Rešček ves krvav. Poleg teh so še trije delavci težje ranjeni. Njihova imena se še ne vedo.
Kakor se je zvedelo, se je razvil pretep radi političnih prepirov. Zaslišane priče so izjavile, da se je kakih petnajst kmetov zabavalo v neki kavarni. Druga večja skupina se je vračala iz Subotice. Kmetje iz kavarne so pod vodstvom Blaška Zigareva napadli one, ki so se vračali iz Subotice. Napadalci so bili oboroženi z železnimi lopatami, železnimi vilami in noži. Ker napadeni kmetje niso bili oboroženi, so pričeli bežati. Od 15 napadenih kmetov je uspelo 6, da so zbežali, dočim so vsi ostali bili n<-etepeni in je nvojica oslala na mestu mrtva. Ko so napadalci videli, dn so ostali pobegnili, so se vrnili v kavarno, pur,teč dva mrtva kmeta in dvoje z zlomljenimi rebri, ki bosta najbrž v bolnici umrla.
Neka priča je izjavila, da kmetje, ki so prišli iz Subotice, niso nikogar vznemirjali, dočim so se
napadalci Je vnaprej pripravili, da jih napadejo. Napadeni so vsi pristaši radikalne stranke vladine frakcije, dočim so napadalci pripadali pašičevcem. V poslednjem času je med temi ljudmi že večkrat priSlo do prepirov, a tudi do očitnih napadov. Pašičevci so zahtevali, da vladinovci izstopijo iz radikalne stranke. Eden mrtvih ima dvanajst otrok.
Policija je dosedaj aretirala okoli 20 kmetov. Ranjeni so bili preneSeni v mestno bolnico, kjer bodo operirani. Trupla so bila odneSena v kapelo, kjer Je bila drugi dan popoldne izvršena obdukcija.
Vewt o tej radikalni bitki je povročila v Subotici velikansko senzacijo, ker so tak spopad radi politike ne pomni v Vojvodini že dolgo časa. Policija je komaj pomirila ljudstvo, da ni napadalcev linčalo.
Težka nezgoda ljubljanskega tovarnarja.
V ponedeljek popoldne se je pripeljal s popoldanskim vlakom iz Maribora v Celje g. Srečko Potnik, tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica 18. Nastanil se je v »Celjskem domu«. Ko je oddal prtljago slugi, je odšel v gostilniške prostore in si naročil čašo malinovca. Po čudnem naključju se mu Je čaša zvrnila in ubila. Odšel je nato na hodnik, kjer mu je postalo slabo. Hotelski sluga A. Lovrenčič ga je odpeljal v svojo sobo, med tem pa šo poklicali zdrav, nika. Dospeli primarij g. dr. Rajšp je konstatiral kap v levem delu telesa in odredil, da so bolnika prepeljali v javno bolnico. Ko to poročamo, leži g. Potnik še vedno v nezavesti.
Ljubljanska policija razkrila celo gnezdo kolesarskih tatov.
Ljubljanska policija more zopet zabeležiti lep uspeh: kolesarskim tatovom, ki so s svojim drznim tatinskim početjem postali nevarni vsem posestnikom koles in ki so, kakor se je zdelo, izvrševnli tatvine tako rekoč brez vsake kazni, je sedaj odklen-kalo in se jih nahaja že prav lepo število v zaporih ljubljanske policije. Domneva, da obstoja v Ljubljani pravcata organizacija kolesarskih tatov, se je izkazala za opravičeno. V pesteh ljubljanske policije se nahaja tudi njihov kolovodja in organizator.
Je to zloglasni Jakob Čimžar, komaj 23 let star možakar, doma iz Orehovlja pri Predoslju. Čimžar je bil letošnjo pomlad izpuščen iz večletne ječe, posvetil se je seveda takoj zopet rokomavhar-skemu poslu. Je tat po poklicu. Bil je že večkrat kaznovan. Poprej je gojil zlasti mnogo vlomilsko stroko, ko pa je prišel iz ječe, se je spravil na kolesa. Tatvine je izvrševal na Dolenjskem in Gorenjskem, glavni delokrog in sedež pa je imel na periferiji Ljubljane. Tu sc je nastanil pri stari ženici pod tujim imenom kot živinozdravnik. Zunaj mesta in v mestu samem se je sestajal z raznimi tovariši, s katerimi se je seznanil v zaporu, kakor na primer z drugim kolovodjem tatinske tolpe Ivanom Benkovičem in drugimi. Ti so po njegovem načrtu kradli kolesa po raznih krajih in jih razpeča-vali polom svojih znancev in posredovalcev.
Policija je zaprla precejšnje število teh kom-plicev, dobila in vrnila je tudi že več ukradenih koles oškodovancem. Ljubljanska policija je s tem dvignila glavno gnezdo kolesarskih tatov in napravila njihovemu početju slovesen konec.
Ob tej priliki naj omenjamo, da je policija zaplenila samo pri kolesarskem tatu Antonu Re-marju, ki je bil aretiran pred nekaj dnevi in ki je kradel na svojo roko in brez komplicev, zaplenila v Ljubljani eno kolo, last trgovca Pogačarja, za nadaljnja Iri kolesa pa je moral Remar priznati tekom štiri ure trajajočega zasliševanja referenta g. Zaj-deli, ki vodi vso preiskavo, da jih ima spravljene na Dolenjskem Policija jih je res našla v okolici št. Ruperta, jih zaplenila in vrnila lastnikom, in sicer gg. Francu Martincu, tesarskemu mojstru na Prulab, ključavničarskemu mojstru Jerneju Gostiču v Vodmatu ln ključavničarju Francu Završniku v Fužinah pri Dobrunjah. Moremo si misliti nemalo radost oškodovancev, ko 90 dobili vrnjena svoja pogrešana kolesa. Ob tej priliki naj omenimo tudi trud referenta g Zajdela, ki požrtvovalno vodi preiskavo proti kolesarskim tatovom ter se mu je posrečilo, kakor že mnogo drugih, razvozljatl tudi ta vozel.
S. C.:
Prvoroienka katoliške Cerkve.
(Nekoliko spominov iz Francije.)
Tem spominom ni treba pripisovati posebnega pomena. Nič dovršenega ni v njih Za temeljito študijo o duševnem obrazu Francije bi bilo treba dolgih let in napornega študija. Saj še enega samega človeka ni mogoče pravilno presoditi v kratki dobi enega leta. Zato bodo ostali ti spomini le zbirka utisov slovenskega študenta, ki mu je bil Pariz nekaj časa dom in šola.
Simbol.
Simbol današnje Francije je Montmartre. Tam se iz morja palač dviga prelepi dom Srca Jezusovega. V tej cerkvi je dan za dnevom in noč za nočjo izpostavljen zaklad kr-ičanskih narodov, Sv. Rešnje Telo. Od vseh strani prihajajo romarji, francoski verniki, in prosijo za svoje brate in sestre, »ki jih še ni doma*: kakor naša mati, romarica na Goro, neštetokrat upodobljena v slovenski sliki in knjigi. Taka je današnja Francija: Iz morji zablod in bogoodtujenosti se dviga v pokrajine večnih Vrednot in neskončne Dobrote vera zvestih sinov »prvorojenke sv. kat. Cerkve«. Kakor namreč raste Pariz v najglobljo vero ravno v cerkvi Srca Jezusovega, tako •4ma tudi zabloda ravno na Montmartre svoj
zenit. Tako se stikajo skrajnosti v neposredni bližini. In ravno ta čudovita polarnost, v kateri zorijo ljudje ali za nebo ali za pogubljenje, je eden najglobljih znakov psihe francoskega naroda.
Pod sliko Srca Jezusovega v baziliki na Montmartre so dali zapisati francoski katoliki: »Sacratissimo cordi Jesu, Gallia poeni-tens et devota«. To je napis bodočnosti. Gallia v celoti danes tega imena še ne zasluži. Gallia je še vedno »mulier peccatrix«. Taka je morala biti Marija Magdalena, ko je par-krat slišala Gospodovo besedo: nekoliko zmedena v svoji najgloblji notranjosti, nekoliko resnejša kakor navadno, a še vedno neodločna, slabotna, moralno revna in zaslepljena hčerka tega sveta.
Ko stopiš iz cerkve na Montmartru, te objame vrvenje mesta, ki hrani v sebi težke milijone človeških življenj. Ta čudovito lepi Pariz s svojo naglico, s svojim vrvenjem in vznemirjenostjo marsikomu zapira pogled na baziliko, ki kraljuje na hribu, ali pa jim za-temni vsaj enostranski večnostni znača) te ponosnolepe umetnine. O, v tem kaosu hiš, ljudi, zabav, strasti, iskanju in blodenj se človek le prelahko izgubi. Kdo bi preštel srca vseh tistih, ki jim je bil sijaj tega ogromnega mesta v pogubo... Eden Edini, ki ho sodil v ljubezni in pravici obenem. Mnogo, premnogo je neznanja, neumevanja, slepote in ogromna je krivda, ki je skupna dolgim stoletjem in ljudem vseh stanov. In še to bo v izgovor pariSkim meščanom, ko bodo morali
pred Večnim Sodnikom odgovarjati za svojo krivdo: Pariz jc delo človeških rok. Lepote, ki mamijo človeka na vseh potih, so izraz človeškega duha. Vse skoraj, kar vidiš, je sled globin človeškega uma. Palače, parki, mostovi, boulevardi in stolpi, avtomobili in železnice, vse je delo človeških rok. Reka Sena ie tako utesnjena po človeški modrosti, da njena naravna lepota nič več ne vpliva. Še ljudje, ki gredo po ulici, so tako zelo pod vplivom človeških zakonov, ki se odražajo v vljudnostih in neštetih predpisih vsakokratne mode, da je večni nebeški Umetnik zasenčen in pozabljen. Ko bi bila vsaj kaka večja gora v bližini, vsaj tako velika, kakor je Pohorje, ki čuva nad Mariborom, da bi imeli Parižani bolj pri roki vzgled božje umetnine, da bi se ne ustavili ob človeškem umu, ki samo ponareja, posnema in kopira velikega Umetnika od onstran ...
Ko sem se vozil ob Lemanskem jezeru in sem gledal na jugu in severu veličastne gore, s katerimi je Bog to lepo jezero ogradil, ko se je vse lesketalo v lepoti božjega solnca, sem primerjal lepoto Pariza s to božjo umetnino. Pa sc niti oddaleč ne da izraziti lista velikanska razlika, ki je med delom božjih in človeških rok: solnce in kresnica, živa in papirnata roža, pariški boulevard in Rimska cesta na zvezdnatem nebu ... Toda pariški otroci rastejo ob občudovanju človeškega sijaja, njihov korak zadeva povsod le na človeka, zato jim bo vse to v opravičilo. Nam Slovencem pa govori Bog iz lepote Tri-
glava, Ojstrice in Pece, Blejskega in Bohinjskega jezera, iz tihe umetnine Slovenskih goric in iz molka pohorskih gozdov; zato je naša nevera velika krivda, ali pa je le tuja moda, ki je vse prerevna, da bi trajno zadovoljila globino duše otrok božjih.
A Tudi jubilej.
25 letnica abstinence na Slovenskem.
Napij se iz studenca — živela abstinencal
Dr. Krekova.
Danes je tega 25 let, 17. septembra leta 1902. se je zbralo v prostorih nekdanjega Katoliškega doma na Turjaškem trgu kakih 50 mož z namenom, da začnejo na Slovenskem stari boj proti pijančevanju z novim sredstvom: abstinenco — popolno zdrž-nostjo od alkoholnih pijač. — Ne I Abstinenca naj bi ne bilo edino sredstvo v tem boju, ampak le eno Izmed sredstev. Ker se dotedanji boj proti temu narodnemu zlu ni obnesel, ampak je vsak poskus omejiti pijančevanje z zmernostjo zvodenel, smo segli po ostrejšem orožju, — pri tem pustili »zmernosti« popolno prostost, da se udejstvuje, kakor in kolikor sc hoče. Saj se jc organizacija, sklenjena na ; tem sestanku, ki se jc šele pozneje prekrstila ; v »Sveto vojsko«, imenovala še vedno »Družba treznosti« in imela tri stopnje.
Shodu je predsedoval profesor dr. J a -
Dnevne novice
•fr Opozarjamo na listek »Prvorojenka
katoliške Cerkve«. (Nekoliko spominov iz Francije.) Sledilo bo več čisto samostojnih poglavij.
•fr Ekspozitura »Slovenca« posluje na jesenski razstavi enako kot na pomladanskem velesejmu ter sprejema naročnino in oglase. Tam se tudi dobe posamezni izvodi »Slovenca«.
•fr Proti ukinitvi gimnazije v Ptuju. Včeraj dopoldne se je pripeljala v Maribor de-putacija odličnih Ptujčanov z županom dr. Senčarjem na čelu. Deputacija se je oglasila pri oblastnem šolskem nadzorniku, ki jo je vodil k oblastnemu odboru in velikemu županu. Odposlanci so protestirali v imenu Ptuja in kmečkega ljudstva proti ukinitvi ptujske gimnazije in prosili g, velikega župana, da podpre njihov protest na merodaj-nem mestu v Belgradu.
•fr Zahvala. Udano podpisana se najpri-srčneje zahvaljujem vsem blagim dobrotnikom, ki so prispevali z velikodušnimi darovi za nagrobni spomenik mojega dobrega strica vlč. g. Jakoba Aljaža, župnika in duhovnega svetnika na Dovjem. Ta zahvala veljaj sploh vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin pokojnega gospoda. — Micka Žagar.
•fr Naši iantje na poti v Argentino. V pondeljek zjutraj se je zopet odpeljalo iz Ljubljane 30 potnikov iz kamniškega okraja v Argentino. Potovali bodo preko Trsta v sredo, dne 21. t. m. z najnovejšo in najhitrejšo svetovno motorno veleladjo »Saturnia«, last parobrodne družbe Cosulich Line, zastopstvo za Slovenijo Simon Kmetec v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. Našim fantom želimo srečno pot.
•fr Duhovniške vesti v lavantinski škofiji. Za provizorja k Sv. Bolfenku v Slov. gorice pride g. Jožef Lassbacher, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dosedanji g. župnik pri Sv. Bolfenku g. Ferdinand Ašunder dobi župnijo Ruše. G. Franc Vavpotič, kaplan v Marenbergu pride za župnika v Dobje pri Planini. G. Martin Gaberc, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom, dobi župnijo Sv. Peter v Gornji Radgoni.
•fr Sodba nemških duhovnikov o Sloveniji. G. župnik Kruse iz Recklinghauzna piše dne 15. septembra: »V sredo opoldne smo se vrnili srečno in polni zadovoljnosti (hochbe-friedigt) z našega lepega potovanja; vse se je izvrstno izšlo. Vsak dan živim še v veselih, ljubih spominih na vse lepo in krasno, kar smo doživeli in videli v vaši čudovito lepi domovini; še dolgo bomo o tem govorili. Nepozabna nam je vsem velika ljubezen in navdušenje, s katero so nas sprejemali povsod po vaši deželi. Tega si pač nobeden ni predstavljal. In kako skrbno in previdno je bilo vse v podrobnosti urejeno! Lahko si mislim delo in trud, ki ga je Vas to stalo. Zato me žene, da se Vam za vse to za ljubezen in požrtvovalnost še enkrat prisrčno zahvalim. V nedeljo sem imel za naše Slovence v cerkvi pridigo o Materi božji v zvezi z našo lepo božjo potjo na Brezje; potem pa sem v Društvenem domu pripovedoval o našem potovanju; vladalo je prav veselo razpoloženje.« Pripominjeno bodi, da ima ta župnik v svoji hipniji, ki šteje 6000 duš, dobrih 40 slovenskih družin, izmed katerih jih približno polovica ne hodi v cerkev. Za ostalih 20 ima vsak mesec v cerkvi pobožnost, pri kateri ima — ker slovenski ne zna — nemški nagovor, potem pa poje slovenske litanije; razen tega pa povabi še večkrat slovenskega duhovnika na pomoč. Takih, ki Slovencem govorijo nemško, ker slovensko ne znajo, litanije pa vsak mesec pojejo slovensko, takih je še več. K.
•fr Naši ljudje. Kakšne krasne značaje rodi med svojimi najskromnejdimi sinovi naša slovenska zemlja, priča pismo, ki smo ga prejeli te dni. Pismo slove med drugim: »Začasa volivnega boja sem dobival »Slovenca«. Ker ne vem, ali je dotičnik, ki je list iz lastne volje zame naroČil, Istega tudi plačal, prosim, da mi pošljete račun in položnico, da naročnino poravnam. Nočem, da bi uprava imela zaradi mene škodo. Da bi si list stalno naročil, mi žal ne dopuščajo sredstva. — Volitve so se pri nas vršile popolnoma mirno ln so za našo stranko dobro izpadle. Nasprotniki niso niti enega plakata obesili, naši pa pustili v miru. Vzrok: Sla venska banka! — Bolan sem in od svojega 19. leta ne morem hoditi, razen le s težavo ob palici, a svojo volivno dolžnost sem seveda zvesto opravil. Nasprotnikom, kl so me pregovarjali, sem rekel: »Veste, da imam le skromno obrt in ne plačam mnogo davka. Ako bi šlo samo za gospodarske interese, bi me res nihče ne videl na volišču. Toda tu gre v prvi vrsti za naše slovensko od mater nam sporočeno prepričanje, zato smo Slovenci dolžni, da se udeležimo volitev in da agitiramo za SLS.« — Bog živi te naše skromne ljudi in zlate značaje!
•fr Resolucija, sprejeta na protestnem shodu trafikantov radi znižanja prodajne provizije tobaka od 5 na 4?? dne 18. septembra. Uprava državnih monopolov je izdala naredbo, s katero se trafikantom prodajna provizija zniža. Radi tega nesocialnega čina Uprave državnih monopolov, ki onemogoča tisočem in tisočem ' trafikantom življenski obstoj in jih dovede z družino vred na heraško palico, se je sklenilo nastopiti odločno proti temu in uporabiti vsa j zakonita sredstva, da se ta naredba ne uveljavi. Pribiti moramo, da je ze pri 5% prodajni proviziji položaj trafikantov skrajno mizeren, in je njih obstoj radi pičlega zaslužka, plačevanje visoke dohodnine, drage najemnine lokalov, plačevanje obresti za posojila in neprestanega ustanavljanja novih trafik le težko vzdržljiv. Radi tega so bile naše prehodne resolucije na stališču, da se odstotki zvišajo od 5 na 8%. Povrh tega so pa trafikanti po večini I vojne žrtve in so dobili trafike na podlagi invalidskega zakona, da se iim nudi primerna eksistenca. S to naredbo pa napravi uprava državnih monopolov invalidski zakon ilnzoren, in žene trafikante v propast. Trafikanti in tra-fikantinje iz vse Slovenije, zbrani na tem shodu, najodločneje protestirajo proti temu neso-rialnemu činu uprave državnih monopolov. — Ta resolucija se je poslala ministrstvu za socialno politiko in za finance, vsem poslaniškim klubom, upravi državnih monopolov potom »Saveza prodavaoca diivana-r v Belrrradu, velikima županoma ljubljanske in mariborske oblasti in oblastnemu odboru Združenja vojnih invalidov.
•fr Razstava izdelkov kemijsko farmacevtske industrije. Kakor smo že poročali, se vrši letošnji jugoslovanski zdravniški kongres 24., 25. In 26. septembra v Rogaški Slatini. Istočasno razstavijo v kopališki dvorani nad 20 znamenitih tu- in inozemskih tvrdk kemijsko-farmarevtske stroke svoje izdelke. Veličasten razvoj te panoge bodo pojasnjevala tudi filmska predavanja. Prireditev bo gotovo zanimala tudi gg. lekarnarje, kemičarje, drogiste in dr.
■fr Prošnja gledališkim slikarjem v Sloveniji. Kat. prosvetno društvo v Gornji Sv. Kun-goli na Štajerskem si je postavilo skromen gledališki oder brez kulis. Trkamo na blaga srca gledaliških gg. slikarjev ter prisrčno prosimo. kateri od teh gospodov bi se hotel žrtvovati ter društvu, ki je silno ubogo, kakor je tudi župnija uboga, poslikati gledališki oder s kulisami kot poseben dar Prosvetnemu dru-
štvu tukaj na severni meji Jugoslavije. Ali bi se morda našel mecen, ki hI velikodušno prevzel vse stroške slikanja gledališkega odra? Kdor ljubi svojo domovino, 110 more lepše denarja investirati, kakor če žrtvuje za ubogo prosvetno društvo, ki leži v takem narodne prosvete tako potrebnem kraju kot je Gornja Sv. Kungota. Društvo ima namen vzbuditi narodno idejo, zainteresirati narod za kulturno delo, nuditi mu narodne predstave, ki "Vzbujajo ljubezen do domovine, zapeti mu slovensko pesem. Dal Bog, da se najde srce, ki razume našo srčno prošnjo!
fr Sedem glasov za Radiča in ne 75, kakor je poročal »Slovenec«, je dalo volišče Po-dova — Maribor desni breg. Na željo zavednih volivcev radi popravljamo!
fr Nesramen voliven trik samostojnih demokratov. Vseh mogočih zvijač so se posluževali esdeesarji v minulem volivnem boju, da bi odvrnili od volitev naše pristaše. Volivci iz Očeslavec, ki spadajo v volivni okoliš Negova, so prejeli nekaj dni pred volitvami tiskana vabila od SDS z običajnim besedilom in z označbo volišča, ki je bilo označeno z: »Vaše volišče je Kapela«. Hoteli so zvabiti na ta način volivce h Kapeli, kjer ne bi smeli voliti, a k Negovi nazaj bi imeli predaleč in bi vsled utrujenosti ne volili. Ta pre-frigani esdeesarski volivni manever je bil brez uspeha, ker naši volivci so bili dovolj pametni, da so sami dobro vedeli, kje jc njihovo pravo volišče. Ta slučaj je nov dokaz, kakih sredstev se je posluževala edinole SDS, da bi se prigoljufala do cilja.	.
■fr Gradnja splitske iuke. Na ravnateljstvu pomorskega prometa v Splitu se je vršila konferenca predstavnikov oblasti in trgovskih krogov o gradnji splitske luke. Med ostalim je bilo konstatirano, da se mora pristanišče spojiti z dvema do tremi tračnicami s kolodvorom. Dalje se je ugotovilo, da jc kolodvor mnogo premajhen in da je za prvo odpomoč treba preložiti skladišče in nekatere druge naprave, da sc dobi vsaj malo prostora. Kakor znano, so nabavljena za splitsko pristanišče na račun reparacij tri moderna velika dvigala. Eno bo lahko dvignilo pet ton, druga dva pa dve toni naenkrat.
•fr Nesreča. V soboto 17. L m je bila pokopana v Negovi Elizabeta Heitehofer, kmetica iz Ločjaka. Pred kratkim jo je brcnil domači konj tako nesrečno v prsa, da je morala vsled težkih notranjih poškodb v radgonsko bolnico. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman in je reva podlegla poškodbam. Truplo blago-pokojne so prepeljali zadnji petek v domačo župnijo. Rajna je bila pridna, verna žena in dobra mati svojim otrokom. Naj počiva v miru, možu, ki je zvest naš pristaš, naše sožalje!
fr Veliko pozornost zbuja na Pokrajinski razstavi v Ljubljani, paviljon »E« 52—54 pisalni stroj >-HaIda«, ki je švedski izdelek in nc 'osežen v konstrukciji in materijalu. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
•fr Tabor v Ponovi vasi pri Grosupljem. V nedeljo 25. t. 111. se vrši ob 10. uri dopoldne na Taboru sv. maša. Po maši pa bo velika veselica, združena z ogledom krasne podzemeljske jame župana Permela. Pri jutranjih ter opoldanskih vlakih bodo vozovi na postaji Grosuplje na razpolago. Pridite vsi ne bo vam žal!
•fr Mladinski dan se v pelek vrši z islim programom, kakor smo žc poročali, samo sprevod z godbo skozi mesto na razstavo odpade, ampak pridejo naj šole, zbrane vsaka zase, kar naravnost na velesejem.
•fr Času primerna knjiga profesorja Andree: Radio. Osnovni pojmi iz radiotehnike obsega 214 slik in velja broširano 60 Din, vezano 76 Din. Kdor bo to knjigo pazljivo prebral in se vanjo zamislil, si bo lahko sam napravil prejemni aparat, obvladal pa bo tudi zanimivi nauk o splošni elektriki in raznih fizikalnih pojavili. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
•fr K požaru v Kopišu. O tej nesreči, o kateri smo svoj čas že poročali, smo zvedeli šo sledeča podrobnosti: Dne. 8. t. m. zvečer ob 11. je zapazil gozdar Janez Spin, dn mu gorila hlev in shramba za krmo. S svojo ženo je takoj hitel reševat
n e ž i č , govorili pa so: I. K a 1 a n , I. K r a n j c , Jurij T r u n k , Jože Kosec in dr. D e b e v e c. Pismeno je shod pozdravil deželni odbornik P o v š e. Sklenjenih je bilo 12 resolucij, katere se mi, če jih preberem, še danes zdijo — pametne. O shodu je izšla posebna knjižica z naslovom »Početek »proti-alkoholnega boja na Slovenskem«.
Organizacija, ta dan sklenjena, je v življenje stopila šele leto pozneje. Takrat smo sc zavezali k abstinenci. A ta dan, danes pred 25 leti, smo boj napovedali in sicer boj z orožjem — popolne zdržnosti. Od takrat Slovenci poznajo abstinenco in abstinente. Misel smo povzeli iz nemških tozadevnih knjig, zlasti iz izbornih spisov šentgalenskega škofa Avguština Eggerja.
V otvoritvenem nagovoru sem rekel tega dne: »V kratkem času se ne bo poznalo naše delo, a v teku let bodo zazoreli sadovi...« Da bo to delo napredovalo tako počasi in da bo naletelo na take težave, ugovore in nasprotovanja, tega si pač nismo mogli misliti. Mislili smo si v svoji preprostosti, da bo vsa slovenska javnost, da bo vsaj vsa inteligenca pozdravila naše namere in da bodo — samo da smo enkrat pogumno dvignili zastavo proti-alkoholnoga boja — vci, ki narodu res dobro hočejo — krepko pritisnili za nami. Naivneži, ki smo bili!...
Kako razočaranje! .,. Kaj bi si bili mogli hujšega izmisliti, kakor da smo napovedali boj strašnemu zlu pijančevanja, četudi boj na nož — t. orožjem abRtinefice! Vsak greh bi se nam bil prej odpustil, kakor ta, da smo trdili, da bi se nazadnje dalo živeti tudi braz pijače.
Ko bi bili hišo Slovenije zažgali na štirih vo- 1 glih, pa bi bili komaj slišali toliko očitkov, kakor smo jih slišali, ko smo hoteli narodu na ta način pomagati-na noge.
Prosim uredništvo, da teh stavkov nc črta, ker Vi niste tega okušali, kar smo mi, ki smo stali sredi boja!
Strast, če ji stopiš na rep, se dvigne, se upre, se zakadi vate kakor razdražen gad in izbljuje vate ves svoj žolč in strup.
Seveda so se delale spočetka tudi od naše strani nekatere napake. Nekateri preveliki go-rečniki so šli v prvem navdušenju predaleč in obsojali vsako pitje, s čimer so seveda izzvali bučen odpor. Vsi tisti prenapeteži so čez par let začeli — sami piti, eden ali dva celo z vinom barantatl. A ta greh se nam ni nikdar odpustil. Posledice tega pretiravanja, ki so jih zagrešili, kolikor mi je znano, samo trije, štirje, kvečjemu pet ljudi, in sicer le prvih par let, sem nosil vsa dolga leta najbolj jaz, ki — odločno izjavljam — nisem nikdar pretiraval in se nikoli zdrževal opojne pijače zaradi tega, kakor bi bila sama na sebi nekaj slabega, ampak Ie zato, da bi pokazal, da se brez pijače tudi da živeti. Seveda sem si želel mnogo abstinentov: 1. iz vrsl tistih, katerim je popolna zdržnost potrebno, da morejo strast premagati, 2. tistih, ki bi s svojim zgledom prve bodrili In jim pogum dajali. A tudi to je bilo že greh. Saj je na Slovenskem — kakor je na shodu na Trsatu nekdo rekel — ie vedno večje veselje nad enim abstinentom, kl začne piti, kakor nad 99 pijanci, ki sc spreobrnejo. In še danes se na neki profesorski stolici naše plemenito stremljenje bagatelizira ln ironizlra ...
Zakaj ni uspehov?! To vprašanje se večkrat čuje. Zakaj ni uspehov? — to vprašanje začudeni stavljajo največkrat tisti, ki s pre-križanimi rokami gledajo ob strani, kako se vsa dolga leta v celi Sloveniji par ljudi muči v boju z gigantskim sovražnikom. Na vseh poljih, Rjer se obeta kaj slave ali blaga, je delavcev dosti; pa niti tam, kjer ni nobenega nasprotovanja, sc napreduje le počasi. Na primer: Koliko mož — vsa čast jim! — se že dolga leta trudi, da bi povzdignili naše kmetijstvo. Uspehi seveda so tu, — a tudi ne kakor bi si jih želeli; kako počasi se napreduje! Pri našem delu pa imaš opraviti s strastjo, ki je v ljudstvu vkoreninjena že stoletja, vko-reninjena z milijoni korenin in koreninic, strastjo, ki za njenim hrbtom stoji vse, jo brani, zagovarja, pospešuje, opeva, proslavlja, obožuje: alkoholni kapital, stoletne navade, uživanja in zabaveželjnost, poezija, narodna pesem v neskončnih varijantah. In koliko delavcev se je gibalo na tem prostranem kameniteni polju? Koliko, povejte mi no, koliko jih je pa delalo?! Lahko rečem: še en cel ne! Jaz sc nisem mogel temu delu vsega posvetiti; komaj tretjino svojega časa in moči sem porabil za to. Drugi delavci so se pojavljali no našem polju in zopet — izginjali. »Ne bom se trudil dvakrat zabadava,« jc rekel eden najkrepkej-ših borcev; tudi ta jc opešal in opustil delo, ki ne prinaša ne denarja ne priznanja, ampak Ie nasprotno. Ce je ta omagal, ni čudno, če so omagali skoro vsi, ki so sc kdaj pojavili. Drugod jc za delo in trud aplavz, priznanje, pri nas posmeh, zaničevanje,	(Dalje.)
Ne diši mu več iz ust.
Kočljivo vprašanjo t Klub duh i« uat. M&rtikdo boli'ha na lom, a «ain n« v o zato. Opažu aunio, rln liutljo po-incll aovoro i. njim. PK11E0O imata /n /.obe zavarujo preči tom. Catna dupljina ostimi) činta in arota.
Pebeco !>»"<»»»sobe
živino, a bilo ie prepozno, ker je bila radi dima že zadušena. Mož, ki ga vsak pozna, da jo poštenjak od nog do glave, je na ta način prišel tako rekoč ob vse premoženje. Zgoreli sta mu dvo kravi in pet prašičev. Kar je prihranil v .dolgih letih svojo težke in naporne gozdarske službe, mu je sila ognja uničila v eni noči. Ker je nesreča velika — škoda znaša okoli 15.000 Din — ln ni bil zavarovali za živino — je pomoč nujno potrebna. Zato v prvi vrsti apeliramo na mestno kamniško korporaeijo. kateri omenjeni služi pošteno in vestno že dolgo vrsto let, da mu denarno priskoči na pomoč. Enako najemniki lova, ki imajo v Spinu zvesto moč, ki odločno preganja divje lovce, ki so najbrže iz jeze zažgali. Špina naj se končno tudi spomnijo vsi tisti turisti in izletniki, ki so se radi ustavili na njegovem domu in bili deležni njegovega gostoljubja. Prispevko pošiljajte Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani ali podružnici v Kamniku ali pa zupnoiun uradu v Stranjah, pošta Kamnik.
KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—
fr Vlak skočil s tira. V ponedeljek popoldne je na splitski prop< skočil ined Splitom in Kninom v bližini Solina mešani vlak s tlrrv Trijo potniki so bili kihko ranjeni. Preiskava .ie dognala, da je počila tračnico. Na lem delu »plitsko proge niso bilo izmenjano tračnice že 50 let. PRIVAT. DETEKTIV. ZAVOD. RIMSKA 9.
■A* Radi smešenja nabožnih pesmi aretiran. V Splitu je aretiral v nedeljo dežurni s'ražnik nekoga Anto Karbonina radi smešenja nabožnih pesnu. Karbonini je v neki gostilni /.apel motiv neke nabožne pesmi s sramotilnim tekstom.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
•fr Roparski umori. Blizu Soko Ranje v Srbiji sla dva neznanca, ki sta se mu izdajala za službe iščoča Bosanca, umorila z revolverjem kmeta flijo Matiča, ko se je vračal s sejma, kjer jo prodal volno, domov. Pobrala sla mu ves denar razen 3.50 Din. Doslej ju še niso našli. — V okolici Takovice v Srbiji sta se te dni izvršila dva umora v enem dnevu. Umorjen« sta neki kmet Adem fiaban, najbrže radi krvne osvete, in neki kačak, katerega ime ni znano.
KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe
•fr Nakup starih sifonskih stcklenic. Ker nakupujejo nekateri polom časopisnih oglasov sl-fonske glavice, svarimo ob tej priliki občinstvo pred prodajo teh glavic kakor sploh sifonskih stcklenic in steklenic od pokalic. Prosimo občinstvo, naj blagohotno uvažujc velike izgube, ki jih trpe sodavičarji vsled malomarnosti odjcmalcev, ki nc vračajo praznih stcklenic ter jih uničujejo ali celo prodajajo. Ker jc tako postopanje kaznjivo, se bo v znanih slučajih proti prodajalcem steklenic in glavic postopalo sodnijsko.
fr Stenicol najboljše sredstvo proti steni-• am dobite samo v drogeriji Kane, Židovska ulica.
Požar.
V soboto 17. t. m. jo zadela velika nesreča daleč na okrog znano in spoštovano družino posest-nice vdove Urše Gručna, p. d. Brdovšekovo iz Ravnega v župniji Dobje pri Planini. Med kratko nevihto je urezala strela v gospodarsko poslopje, ki je bilo takoj v plamenih. Le s težavo in s smrtno nevarnostjo so rešili živino. Od gorečega gospodarskega poslopja je bila s slamo krila hiša oddaljena dobrih 30 korakov. Ljudje so pridno gasili in skušali rešiti hišo, a vročina od gospodarskega poslopja je bila prevelika in povrh je še nosil veter iskre na streho hiše. V kratkem je postala tudi hiša žrtev plamena. Pohvala gre požarni brambi iz Plnuine, ki je {.ukoj prihitela na lice mesta, in posebno dekletom, ki so nosila vodo. — Resnična škoda znaša 150.000 Din, a zavarovalnina lo borih 4000 Din. 1'osestnicn jo zelo dobrotljiva in daleč naokoli spoštovana, sedaj jo pa sama navezana na dobroto drugih.
Cjuhljmna
O V čast malo sv. Terezijo. 30. septembra je 30 letnica smrti male sv. Terezije iz Lisieu-xa. Kot lansko leto, bomo obhajali tudi letos 1. oktobra njen god z lepo slovesnostjo v kar-meličanski cerkvici na Selu pri Ljubljani. Ob 4 popoldne bo pridiga, nato blagoslovljenje rož v čast mali sv. Tereziji in litanije. V nedeljo, 2. oktobra ob 6 tiha sv. maša, ob pol 8 pridiga. Ob 8 slovesna sv. maša. Popoldne ob 4 pridiga, zopet blagoslovljenje rož in litanije z blagoslovom. Rože bodo na razpolago pri kar-melski vratarici.
O Člani križanske Moške Marijine družbe se udeleže nocoj ob 8. uri izvencerkvcnega sestanka v družbeni dvorani, jutri zjutraj ob 6 pa sv. maše zadušnice za pokojnega so-družbenika Seliškarja. Prosimo polnoštevilno!
O Tekmovanje najlepše bubi-glavicc in najlepše kite bo nocoj v Dolnlčarjevom paviljonu ob po! 9 zvečer. Ocenjevala bosta gospod Navinšck in gospod Ivan Vavpotič ter zato izbrani člani, ki »e budo vieli ii prisotne publike. Povabite vu: ljubljanske dame, da sigurno pridejo,
O Popis interesentov agrarne reforme. Mestni magistrat ljub'janski je poaval polom uradnega
razglasa interesente, ki žele dobiti zemljo n« to- i
leposestvu knozoikofije, da se najpozneje do dne j 29. septembra 1927. zglase pri mestnem magistratu ljubljanskem. Tozadevni razglas je nabit na j magistratnl ileski.	I
© Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« opozarja cenjeno javnost na obilna vprašanja, da nima ničesar skupnegu z nameravano prireditvijo tombole neke železničarske godbe, za katero se v teh dneh prodajajo tablice. — Odbor.
•") Grd »lučaj mučenja z živalmi. V Ljubljani je stražnik zapisal ime nekega živinskega trgovca iz Velikih Lašč radi trpinčenja živali. Ta je namreč pripeljal na ozkem vozu 7 telet in troje prašičev. Živali so bile nametane na voz druga na drupo kakor snopje. Da so uboge živali dajale izraze svojim mukam s strahovitim mukanjem in cviljenjem, je jasno.
Q Krvavo posledice vasovanja. Pet fantov izpod šentpetrskega zvona se je napotilo v ponedeljek zvečer vasovat na Selo. Tega si selanski fantje seveda niso pustili d opasti in so pogumno nahrulili vsiljive Ljubljančane: »Kua pa iščete pri nas?« Da ni ostalo samo pri besedah, jih je nekaj pričelo pobirati kamenje, Ljubljančan je pa so izdrli nekaj plank iz bližnjega plota. Vnela se je krvava bitka, iz katere je odnesel eden od Selanov težko poškodbo na glavi. Ranjenega fanta so prepeljali v deželno bolnico. Napadalci so že izsledeni.
0 Z lestve je padci. Krojač Mihe Poniž v Zgornji Šiški je v ponedeljek zvečer lezel po lestvi v skedenj. Pri tem je bil precej neroden in je padel z dva in pol metra visoke lestve. Krojač si je zlomil nogo v stegnu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
© Pogrešan. Ze več dni se pogreša trgovski eotrudnik Josip Temet, doma iz Leibnitza v Avstriji. Temet je pred dnevi neznano kam izginil, rekoč gospodinji, da gre v Belokrajino, vendar pa ga tja ni bilo.
O Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke. Krištofič-Bttčar, Stari trg 9.
0 Razstava in zaloga pletilnih strojev
vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
Marfltor
n Podpirajnio domačega umetnika! Kar
Je ustvarila zadnje dni spretna Sojčeva roka, zasluži vsekakor največje priznanje. Izdelal je monumentalni božji grob za Sv. Antona v Slov. goricah. Nad inenzo se dviga približno poldrug meter dolga in 80 cm visoka umetniško izrezana zadnja večerja v bas-reliefu tako precizno in plastično, da se ne moreš nagledati. Dolnja stran ima vsaka po enega angela v okrogu blizu 40 cm. ki radi svoje miline očarata gledalca. Sojč je namreč še poseben specialist glede miline in res nebeško lepih izrazov pri angelčkih. Gospoda umetnika Ivana Sojča le prosimo, naj svoje umetniške proizvode razstavi, preden jih odpošlje, v izložbenih oknih v najbolj prometnih ulicah mesta Maribora, da občinstvo spozna domačega umetnika. Ne na-ročajmo enakih reči iz inozemstva, ko vendar imamo v svoji domovini slovitega kiparja-umetnika. G. Sojču pa na tem delu iz srca ča-stitamo!
□	Mariborski orlovski odsek ima od današnje srede naprej zopet redna predavanja na svojih tedenskih fantovskih sestankih. Nocoj govori g. prof. dr. I. Dornik. Pridite polnoštevUno in točno ob 8.
□	Prosta stanovanja. 1. Meljska cesta št. 42 na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Kopič. 2. Vetrinjska ulica št. 12 na dvorišču, 1 soba s premakljivim štedilnikom od strank« Ferdo Krebs. 3. Koroška cesta št. 62-L, 3 sobe, kuhinja in pritikline od hišne posestnice Vekoslave Kocbek. 4. Radvanje, Zg. Radvanjska cesta št. 68, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Narat. — 5. Prešernova ulica št. 34, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Marije Kaučič. 6. Židovska ulica št. 12, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Medved. 7. Tržaška cesta št. 53, pritličje, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Anton Ra-zinger. 8. Pobrežje, Zrkovska cesta št. 72, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Kac. 9. Slov. Bistrica št. 148, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Dorn. 10. Slov. Bistrica št. 110-L, 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roze Wesiag. 11. Pekel pri Poljčanah št. 44, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Franjo Haber. 12. Cankarjeva ulica št. 26-1, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Julij Zellner. Ta stanovanja j
Je ta način »trgovine« 5e v drugo, a v trgovini se jim je vendar zdel presumljiv in Lojzek se je zapletel v paragrafe, ki so ga pripeljali v zapor. Bevc sicer trdi, da je bil pijan in da ni vedel, kaj je počel, vendar pa mu to najbrž ne bo pomagalo in mu bodo na sodniji »koncesijo« za po-tvorbo listkov in prekupčevanje odvzeli.
j& Psa je izgubil. Anton Draksler iz Dola pri Hrastniku je v Celju izgubil psa, ki sliši na ime »Sultan«, je polovčje pasme, rjave barve in nosi okoli vratu pasjo znamko št. 292 občine Dol pri Hrastniku. Kdor bi tisa našel, naj ga blagovoli izročiti celjski policiji.
Trljoulfe
Iz gospodinjske tole. Na gospodinjsko šolo je na novo nameščena učiteljica gdč. Rada Sirno-ničeva. — Dvomesečni gospodinjski tečaj pa priredi Kmetijska podružnica v prostorih Društvenega doma v mesecu decembru. Vodila ga bo gdč. Odlaskova.
Poslopje otroškega vrtca se je letos prenovilo. Lesena stavba v ozadju se je podrla in z opeko zidala. Adaptirala so se tudi stanovanja učiteljic kakor tudi drugi prostori. Ker se ena soba v vrtcu uporablja za otroke I. razreda osnovne šole, ima druga soba vrtca 106 otrok, ki pohajajo v vrtec. Za en razred pač preveliko število!
Jezica pri Ljubljani
Smrt. V nedeljo so pokopali na tukajšnjem pokopališču g. Vinkota Kneza, mesarja na Ježici, ki je pa zadnji čas bival na Črnučah. Pokojni je umrl v ljubljanski bolnici na vnetju slepiča ter zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok.
Nonm Fn^sfa
Porotni slulaj Josipa Mihiča radi hudodelstva roparskega umora in požiga, ki bi se imel obravnavati pred tukajšnjo poroto dne 19. septembra t. 1. in za katerega je vladalo veliko zanimanje, se je preložil radi ugotovitve obtoženčevega duševnega stanja. Kakor čujemo, je prevzel zagovorni-štvo tukajšnji odvetnik gospod dr. Ivan Vašič.
Trgatev. Trgatev v novomeški okolici je splošno v polnem teku. Vse vinske gorice so oživele od pridnih trgačev. V splošnem je trgatev obilna, dasi po nekaterih krajih količina nekoliko manjša od lanske, je pa kvaliteta povsod boljša.
Jesenska razstava ljubljanskega velesejma
Citifa
Uboj pri Sv. Križu pri Litiji. S šmartinskega sejma v torek se je vračal domov v Laze pri Sv. Križu malo vinjen pos. Jože Merhar. Pride do hiše svojega soseda Janeza Kema, s katerim sta živela več ali manj v vednem sovraštvu. Beseda i da besedo, začne se prepir, dokler Kern s kolom ne pobije Merharja. Zadal mu je več ran na glavi, prebil mu lobanjo, katerim ranam je Merhar podlegel in v pondeljek so ga pokopali kot žrtev sovraštva in nesrečnega alkohola.
K.OČG £>#e
Visok obisk. V pondeljek, 19. t. m. je obiskal naše mesto veliki župan g. Vodopivec. Pregledal je urade na našem magistratu in sprejemal avdijence. Ostal je tu cel dan.
Volivna borba, sicer tiha, vendar očitna se je pričela in že v svojem početku kaže, da bo ljuta. Vse stranke pridno nabirajo podpise, kandidatur ne manjka. Krajevni interesi so dostikrat zelo zapleteni, toda politično zrel človek ve, da je treba manjše interese žrtvovati višjim in ostati v vsakem slučaju zvest svojemu političnemu prepričanju.
P/u/
delila v smislu čl. 10 novele k stanovanjskemu zakonu. Tozadevne prošnje za dodelitev teh stanovanj se morajo vložiti najkasneje do četrtka, dne« 22. septembra 1927 dopoldne.
Celje
"St Pisarna tajništva SLS in podružnice »Slovenca« v Celju je od danes dalje zopet redno vsak delavnik med 8. in 9. ter med 15. in 18. uro odprta,«ker se je g. tajnik povrnil z dopusta. Ponovno opozarjamo stranke, ki imajo opravka v tej pisarni, da v slučajih, ko najdejo pisarno zaprto, nekoliko po-trpe, ker je tajnikova odsotnost običajno kratka.
& Zanimiva razstava. Ze nad poldrugi mesec se zbira lepo število naših deklet v večernem kuharskem tečaju, ki ga je organiziral celjski krožek Orlic. V nedeljo 25. t. m. hočejo tečajnice pokazati sad svoje pridnosti v tem tečaju s tem, da nam prirede v mali dvorani Narodnega doma razstavo kuharskih izdelkov. Razstava bo trajala od 7. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Ljubitelji kuharskih umetnin naših bodočih gospodinj bodo lahko razstavljene izdelke tudi kupili. Vstopnina na razstavo 2 Din. — Vabimo občinstvo, da z obilnim posetom te razstave pokaže pridnosti naših deklet svoje priznanje.
iS Pametna odredba. Poštno ministrstvo i® odredilo, da mora biti odslej telefonska centrala na celjski pošti odprta vsak večer do polnoči. Doslej je posloval celjski telefon samo do devetih
zvečer^ ^ ^ .g Delavec Alojzij Bevc iz Pfl-
štanja si ie skušal pomagati na premeten način s tem da je stopil v veletrgovino R. Stermecki v Celju in predložil ponarejen listek s Imenom posestnika Jakoba Leskorška i« Med logi S pomočjo tega listka ie > kupil« i par novih ^vljev m * dežnik. Komaj je stopil iz trgovine, je ohoje prodal nekim neznancem za polovično ceno. PoakuSpl
© Cirilmetodijski tabor na Črnigori pri Ptuju 18. sept. t. 1. je bil veličasten. Krog 3000 deklet in žen je napolnilo veliko priljubljeno božje-potno cerkev Gorske M. b. Slovesno službo božjo je opravil škofijski voditelj Marijinih družb gospod kanonik Časi, krasno je prepeval mogočni pevski zbor ptujske minoritske župnije. Veličasten je bil pogled na več tisoč broječo armado zborovalk in zborovalcev zunaj cerkve. Po uvod- j nih besedah predsednikovih je govorila poljudno in v srce segajoče ga. ravnateljica T. Stupca iz Maribora. O Evharistiji je govoril p. Konstantin iz Ptuja. Nato so sledili pozdravni govori, v katerih se je povedalo mnogo lepih in vzpodbudnih misli in razodela resna volja, delati potom organizacij v cirilmetodijskem duhu. Po navdušcval-nih besedah g. kan. Časla je predsednik zaključil lepo uspeli, dve uri trajajoči tabor, ki bo stal vsem udeležencem v lepem spominu. Najlepši spomin ' pa mu bo delo in življenje po cirilmcto-dijski ideji in po navodilih najboljšega apostola te ideje škofa Slomška.
Metlika
TrgateT jc v polnem teku. Veselo petje se čuje iz prijaznih zidanic pomešano z značilnim petjem črička, prij.-telja vinskih goric. Trgatev je letos prav prijetna, ker je vreme suho, toplo :n grozdje zdravo, kot že več let nazaj ni bilo. Niti ni gnilega niti plesnivega, tako da mora hi'i leto^ dobra roba. Le škoda, da je vse bolj na maio.
Brežice ©2* Savi
Smrt pod vozom. V graščinskem gozdu v Pišecah je pretekli petek Miha Matalin s svojim sinom nakladal bukova drva, ki sta jih hotela peljati s parom konj na dom v Prosinec na Hrvatsko. Ko sta prišla že blizu Podgorja in sta imela najslabšo pot že za seboj, sc je naenkrat na nekem ovinku, kjer je cesta visela, nagnil voz, se prevrgel in zadel tako nesrečno poleg voza ido-čega Miha Matalina, da se je onesvestil in kmalu nato umrl.
£fublfanslco gledišče
Ljubljanska opera. Danes, r sredo, dne 21. t m. se poje v ljubljanski operi Kalmanova opereta »Grofica Marica«, ki uživa izmed vseh operetnih predstav, ki so bile v zadnjem času igrane na našem odru, največjo popularnost. Opereta se poje v običajni zasedbi z go. Poličevo v naslovni vlogi. Cene običajne, posetniki gledališke razstave na ljubljanskem velesejmu imajo na podlagi razstavne vstopnice pravico do 20% popusta pri nakupu vstopnice, za opereto.
KAJ NUDI RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV?
Stroj in orodje igrata v kmetijstvu vedno večjo ulogo in rastoča uporaba strojev v kmetijstvu je nujna potreba za napredek našega kmetijstva. Industrija kmetijskih strojev stremi neprestano za izboljšanjem svojih produktov. Letošnja kmetijska razstava, ki je nameščena v paviljonu F, nudi izredno bogatn: zastopane razne vrste plugov, razno orodje za okopavanje, brano, sejalni stroji, mlatilnice, čislilniki, trierji. slamo- in repo-reznice, robkači, stiskalnice, mlini itd. Poleg tega so razstavljeni tudi razni mlekarski stroji.
Kmetijske stroje razstavljajo tvrdke: Gospodarska zveza, ki ima tudi stalno razstavo v svojih skladiščili, Stupica Fran, Schneider et Verovšek ter Kmetijska družba.
Mlekarske stroie in potrebščine pa razstavljajo: Osrednje mlekarne ter Franc Krištof.
OCENITEV SIRA IN MASLA.
Ocenitev sira in masla na Pokrajinski razstavi Ljubljanskega velesejma se je vršila dne 17. t. m. V komisiji so bili sledeči gg.: Andrej Šara-bon, Ivan Jelačin, Franc Verbič in inž. Podgornik.
I.	Hlebi so bili numerirani z zaporednimi številkami brez označbe firme. Ocenitev ej bila na ta način, da se je zavrtalo od vsake firme po dva hleba. Presojalo se je: prvič zunanjost z največ petimi točkami, 2. testo z največ petimi točkami, 3. luknjičavost z največ petimi točkami, 4. okus in aroma z največ petimi točkami, skupaj največ dosegljivih točk je dvajset. Rezultat ocenitve sira je: Mlekarska zadruga Savica srebrna kolajna, Mlekarska zadruga Št. Rupcrt srebrna kolajna, Mlekarska zadruga Vrhnika srebrna kolajna, Mlekarska zadruga Logatec bronasta kolajna, Sirarna Šenčur bronasta kolajna, Mlekarska zadruga Srednja vas bronasta kolajna, Sirarska družba Češnica bronasta kolajna, Osrednja mlekarna Ljubljana bronasta kolajna, Sirarna Škofja Loka bronasta kolajna, Mlekarska zadruga Rateče Planica bronasto kolajno, Sirarska družba Bitnje bronasto kolajno, Sirarska zadruga Hra5e pri Lescah bronasto kolajno, Anton Zidar, Bistrica Mokronog bronasto kolajno, Sirarska družba Stara Fužina priznanje, Mlekarska družba Podhom-Bled, priznanje, Mlekarska zadruga, Podkoren priznanje, Mlekarna Ptuj priznanje, Mlekarska zadruga Rib-no pri Bledu priznanje. Zlata kolajna najmanj 15 točk, srebrna kolajna najmanj 11 točk, bronasta kolajna najmanj 9 točk. Priznanje najmanj 8 točk.
II.	Maslo je bilo označeno ravno tako s številkami brez firme. Kot merilo za ocenitev se je vzelo prvič vnanjost 5 točk, 2. testo 5 točk, 3. okus in aroma 5 točk, skupaj največ dosegljivih točk je 15. Rezultat ocenitve masla je: Mlekarska zadruga Radomlje srebrna kolajna, Graščina Neukloster (O. Pollack) srebrna kolajna, Franc Poučič, Tešanovci srebrna kolajna, Mlekarska zadruga Semič bronasta kolajna, Mlekarna Ptuj bronasta kolajna, Osrednja mlekarna Ljubljana bronasta kolajna, Mlekarna Št. Lovrenc bronasta kolajna, Mlekarska zadruga Moravče priznanje, Mlekarska zadruga Cerklje ob K. priznanje, Anton Zidar, Bistrica, Mokronog priznanje. (Zlata kolajna najmanj 20 točk, srebrna kolajna najmanj 16 točk, bronasta kolajna najmanj 14 točk, priznanje najmanj 12 točk.)
V obeh skupinah m torej zlate kolajne dosegla nobena tvrdka. Sir je razstavilo 28 firm, maslo pa 10 firm.
K GLEDALIŠKI PREDSTAVI NA VELESEJMU.
Na velesejmu je te dni odprta slovenska gledališka razstava, ki je nameščena v paviljonu K, kjer so navadno slikarske razstave. Razstave so se udeležili ljubljansko Narodno gledališče, Prosvetna zveza, Zveza kulturnih društev in štiri ljubljanska marijonetna gledališča.
Treba koj naglasiti, da je ta razstava prva te vrste pri nas in jo kot tako pozdraviti. Možnost je z njo dana, da poživljajoče in informativno učinkuje na razvoj našega gledališkega življenja.
Najobširnejša je razstava ljubljanskega Narodnega gledališča, ki obsega tele pododdelke: upravni, literarni, igralski, operni, tehnični, slikarski (scenerija in odrske slike), Z aranžmajem razstave Narodnega gledališča se ne morem strinjati. Prvi vtis je tak, da iz nečimerne množice fotografij več ali manj zaslužnih našib teaterskih ljudi sploh ne opaziš prave »gledališke razstave«, iz katere naj bi se človek temeljiteje poučil morebiti o razvoju, značaju, funkciji, delu itd. Narodnega gledališča, kakor bi kdo morda to od gleda-
liške razstave pričakoval. V vitrinah so originalni rokopisi slikovito nametani, med tem plavajo barve kostumov, kakor da je aranžerju šlo bolj za to, da povzroči za oči všečen vtis gledalca, ne pa da se osredotoči na bistvo »gledališke razstave«, ki naj bi bila poučna, iniciativna, koristna ponazoritev razvoja, značaja, funkcije, dela itd. gledališča 1
Dosti bolj sta prodrla v bistvo »gledaližke razstave« aranzorja Prosvetne zveze in Zveze kulturnih društev. Tam vsaj lahko jasno čitaš z razstave podatke o delu, obsegu dela, o številu igralcev, odrov, o izvajanih delih, o kvaliteti in pridnosti pododsekov na deželi, o hiiciativi matic v mestu (za Prosvetno zvezo Ljudski oder) Itd. Upamo, da ono, kar diha razstava ljubljanskega teatra, ni njegova prava slika.
Literarni del Narodnega gledališča je bogat, pa nepregledno monoton, igralski kaže le obraze, tehnični je zelo revon, kostumi malo poučni, pozdravili pa moramo iniciativo za novo dekoracijo, ki jo kaže slikarski del. Oderskn dekoracija je pri nas zelo zanemarjeno poglavje in je do nedavnega časa bila še vedno zelo zastarela in ničvredna. Za to razstavo je bila razpisana v pobudo slikarjem in arhitektom konkurenca, ki je precej dvignila zanimanje za stvar med umetniki. (Žal, da se merodajni naši mladi niso udeležili te konkurence in da naša šola za arhitekturo doslej tudi še ni pokazala nobene oderske stvari i) V oddelku sce-ničnih osnutkov so ugotovili osnutke Čeinigoj, De-lak, Jurkovič, Čargo, Rohrmann, Kregar, Spinčič, oba Vavpotiča in Skružnija. Nekaj je zraven Se zelo zastarele romantike in secesionizma, neka] brezdušne konvencije, med »modernimi« sem opazil zelo mnogo vplivov nemškega ekspresionizma in simbolizma, kaj sodobnega, kakor bi si mogli zamisliti v sodobnem duhu realistično dekoracijo, nisem našel nikjer. Enemu gre za arhitektonsko poživljenje odra (Kregar, Skružny ml.) drugemu za vsebinsko simbolično spremljavo dejanja (Spinčič), tretjemu za kuriozne oblike in barve kulis (Delak). V moderno zastavljeni problem scene-rije se ni osredotočil in vanj prodrl nobeden. Vso te kričeče barve, ki so za nas odigrale svojo ulogo v času originalne in individualne umetnosti polpreteklega časa se mi zde v teh predsmrtnih krčih kot bridka zavest nejx>trebnosti starega impresionističnega nazora o sceneriji, ki pravi, da naj se dejanje na odru le optično poživlja ali celo spremlja z barvo in lučjo, ki naj igrata samostojno ulogo poleg igralca. Za spoznanje dalje, mislim, je šel od tega nazora le Černigoj, ki pojmuje sce-nerijo in figuro igralca kot plastično-arhitekton-sko celoto kompozicije — ostali, ki mislijo, da nadaljujejo njegovo delo, so se vsi zmotili 1
Želeti bi bilo, naj bi se gledališke razstave v Ljubljani še ponavljale, to bi bilo stvari vsestransko v korist.
V »MALEM PRATRU«.
Tudi včeraj je bilo na sejmišču živahno vrvenje, ki se zvečer v malem pratru vedno bolj stopnjuje. Popoldan prihajajo na zabavišča množice otrok, da se vozijo na vrtiljakih, zlasti jih vleče zrakoplovski vrtiljak, ki te potegne v višino kakor da se pripravljaš na polet čez Ljubljano. Pa ne samo mlado, tudi staro se kaj rado vozi. seveda ne kot spremstvo otrok. Posebno rade se vozijo naše ljubljanske dame. Hipodrom ima vedno dovolj gostov tudi ženskega spola. Znani »Watschenmann« mora čutiti Vso težo ljubljanskih in drugih pesti. Posestnik celo zatrjuje, da so naši ljudje za klofutanje in boks najsposobnejši,'kar jih je dosedaj videl, in da bo moral kmalu oditi, ker tako močnih udarcev še ni videl in prejel njegov usnjeni možak. Tudi kladivar mora dajati mnogo nagrad za naše korenjake,
Kdor rajši gleda kakor pa dela, ima nešteto prilik: ljudožrce, smrt, živo deklico brez glave, najdebelejšo žensko, ki ima debelejše noge, kakor je marsikak mladenič v pasu itd.
Največ zabave pa imajo gledalci pri »toboganu«, kjer se vidi spretnost ljubljanskih dam in gospodov. Tudi poševni vrtiljak oblegajo gosti. Bajazzo mora delati razpoloženje, da se jim ne zmeša v glavi. Ljudje, ki ne želijo dobiti vrtoglavice na vrtiljaku, jo gredo iskat pa v vinske paviljone, kjer je vedno dovolj gostov. Če je pa še obenem sentimentalno razpoložen, pa jo zavije k Rusom, da posluša balalajke in rusko petje.
Šele v pozni nočni uri se izprazni zabavišče, ki dokazuje, da Ljubljančani niso izgubili dobre volje, da so še vedno veseli ljudje.
Šport
Naznanila
Društvo »Treznost« pričenja s svojimi sestanki v Ljubljani 21. t m. ob 18-30 na moškem učiteljišču v glasbeni dvorani. Dnevni red prvega sestanka je: 1. Pogovor o Mrkunovem »Dinamitu in antidinamitn«. 2. Pogovor o delu v tekočem poslovnem letu. 3. Eventualia. — Bratje in sestre vsi na »vkup« is pripeljite še mnogu prijateljev (ic) našega pokreta i seboj; zakaj resnobni so dno vil
LJUBLJANSKA ŠPORTNA NEDELJA.
Zadnjo nedeljo se je absolviral tudi v Ljubljani prav obsežen športni program. Nogometna podzveza je pričela s prvenstvenimi tekmami za leto 1927-28 s tekmami Ilirija : Slavija, Slovan : Jadran in Krakovo : Reka, Priroorje jo igralo prijateljsko tekmo z zagrebškim HAŠKom. Hazenslyi podzveza, katere prvenstveno leto se krije — dru-i gače kot pri nogometu — s koledarskim letom, je porabila preteklo nedeljo za odločilno tekmo za ietošnje prvenstvo med Ilirijo in Mariborom. Publike v večjem številu nedeljske športne prireditve niso mogle privabiti. Razmeroma najboljši obisk je imela dopoldanska hazenska tekma, kolikor toliko je bila obiskana tekma Primorje : HAŠK, obe prvenstveni tekmi na igrišču Ilirije pa sta bili obiskani zelo slabo. Nekoliko poročila:
Hazena Ilirija : Maribor 7:2. S srečanjem : med hazenašicami Ilirije in Maribora se zaključuje podzvezno prvenstvo za leto 1927. Obenem je to srečanje odločilo, komu pripade za letos naziv prvaka Slovenije v hazeni. Ilirija, Maribor in Mura so si bili tako enaki tekmeci, da je ostalo vpra šanje prvaka do zadnjega nerešeno. Z nedeljsko zmago Ilirije nad Mariborom si je priborila prvenstvo vnovič — osmo leto zaporedoma — hazenska družina Ilirije. V odločilni tekmi je pokazala zdpet, da je v tehničnem in taktičnem oziru vsaj enaka svojim rivalom, da jih pa v fizični pripravljenosti in v rutini znatno prekaša. Ilirija bo znala v tekmah za državno prvenstvo, kjer naleti na zagrebško Concordijo in ni belgrajsko Jugoslavijo, pač najboljše zastopati slovensko hazeno.
Obe družini sla se zavedali važnosti tekme. Maribor je nastopil kompleten, Ilirija z rezervo za Zupančičevo. Prvih 10 minut vodi igro Maribor, ki narekuje takoj v začetku najhitrejši tempo in doseže tudi vodilni gol. V odprti igri, ki sledi temu uspehu Mariborčank, pokaže napad Ilirije bolj smo-ireno igro. Skoro doseže izravnanje, malo pred polčasom tudi vodilni gol. Z 2:1 odstopita družini v odmor. Po odmoru preide inicilaUva na Ilirijo; čim dalj časa je trajala igra, tem bolj očitna Je postajala premoč Ilirije. Ilirija zviša na 8:1,-Maribor popravi na 3:2, potem doseže Ilirija 4:2. Temu sledi petminutna izključitev Vodebove radi foula. Do njeneua povraika v igro Maribor uspešno brani rezultat. V zadnjih minutah doseže končno Ilirija v izrednem fbhijghu ie 8 efektne gole. — Igra, ki
sta jo podali družini, je bila bolj napeta kot lepa. Značaj in važnost tekme je vplivala tako na posamezne igralke kot na družini. Z obeh strani se je skušalo priti pred nasprotni gol na čim enostavnejši in hitrejši način. — Sodil je korektno in prav dobro g. Doberlet.
Nogomet. Ilirija : Slavija 6 :1. Rezervni moštvi 6:0. Ilirija je igrala v prvem polčasu slabo. V moštvu so se večkrat menjavala mesta in sicer po navadi na škodo igre. Slavija je v tem polčasu dobro odbijala ilirijanske napade. Polčas 2:0. V drugem polčasu je zaigrala Ilirija boljše. Dosegla je še 4 gole, dočim je Slavija v zadnji minuti iz nekefft nesporazuma med Volkarjem in Krečoni profitirala svoj častni gol. Sodil je dobro g. Smole. Tudi v dopoldanski igri rezervnih moštev je zmagala Ilirija
Jadran : Slovan 5:3. Rezervi 2:8. Jadran jo nastopil v dobri sestavi. Sodelovanje Vidmarja, Jamnika in Pokorna, ki so bili vsi trije v najboljši formi, je dalo moštvu elana in volje. Po odprtj, obojestranski igri v I. polčasu je v II. polčasu znatno nadkriljevalo Slovanovo enajstorico. Rezultat je popolnoma realen. Sodnik g. Deržaj je bil na mestu. — V tekmi rezervnih moštev je bil Slovan znatno boljše moštvo.
Reka : Krakovo. 3:3. Za Krakovo znači neodločen izid proti Reki, ki velja za eno boljših moštev II. razreda, dobrodošel uspeh. Zahvaljt^e veliki požrtvovalnosti svojih igralccv, ki so znaH z marljivostjo in borbenostjo izenačiti tehnični plus Reke. — Igro je vodil g. šetina.
Primorje : HAŠK 3:2. HAŠK je poslal v Ljubljano sicer zelo oslabljeno I. moštvo, toda igra je bila vseeno napeta in zanimiva; posebno v II. polčasu sta obe moštvi igrali živahno in v dobrem stilu. Igra Primorja je bila bolj izglajona, mod poeamcanimi deli moštva je bil kontakt boljši kot pri HAŠK-u. Da ni zagrešil njegov srednji half foula, ki mu je prinesel izključitev, bi zmagalo nad Zagrebčani gotovo z višjim seoreom. Sodil je g. Ahčan.
Turistih; a
Planinski dom pri St. Urški na PleRvou
(Uriki gori) se letos zapre v pondeliek. dne 26. septembra. Ta lepa razgledna točka je imela letos )ako lep obisk. Pohitite ie zadnjikrat na goro v nedeljo 25. i a,
Gospodarstvo
Slovensko zadružništvo proti uvedbi prisilne poravnave.
PROTI UVEDBI PRISILNE PORAVNAVE. - ZA NOV KONKURZNI RED.
Zadnja Številka »Narodnega Gospodarja« prinaša članek dr. J. B. »Naše stališče o prisilni poravnavi izven konkurza«
Iz Članka posnemamo sledeče:
Zadružna zveza je, ne da bi se spuščala v podrobno kritiko načrta zakona, poslala zbornici TOI svoje mnenje o tem, ali je sploh čas in ali je sploh ugodno, da se z zakonom zopet uvaja prisilna poravnava izven konkurza, s katero Je naSe gospodarstvo v par letih napravilo tako žalostne skušnje.
»Predvsem ugotavljamo, da nam je nujno potreben enoten in današnjim razmeram odgovarjajoč konkurzni red za konkurzno postopanje. Kajti dokler obstoji sedanji konkurzni red, zakon o prisilni poravnavi sploh ni potreben. Upniki so namreč prisiljeni hote ali nehote privoliti v poravnavo, ker bi jim sicer neprimerno drag, dolgotrajen in kompliciran konkurzni postopek vse požrl.«
»Ponovna uvedba prisilno poravnave se nam Idi nepotrebna, še vež, zdi se nam za naše gospodarstvo, za trgovino, obrt in denarstvo nevarna.« Kljub dobro miSljenim kavtelam načrta proti zlorabi prisilne poravnave je vendar moralni nivo trgovine in obrti v številnih pokrajinah države tak, da se bodo s tem zakonom zlorabam zopet na široko odprla vrata. Iz tega dejstva pa bo vedno trpelo škodo solidnejše in poštenejše gospodarstvo, kar je slučaj za Slovenijo.
Ravno komplicirano in predrago in k temu še neenotno konkurano postopanje nujno siH k temu, da se predvsem in hitro reši vprašanje enotnega ter današnjim gospodarskim in pravnim razmeram odgovarjajočega konkurznega reda. To vprašanje Je treba rešiti pred prisilno poravnavo.
Zadružna zveza kot centrala 300 kreditnih zadrug je odločno proti prisilni poravnavi za denarne zavode, ki se pečajo s sprejemanjem hranilnih vlog.
Denarni zavodi bi od tega imeli samo škodo, ker W zakon sam odkril možnost, da vlagatelji ne dobijo od zavoda vloženega denarja in bi torej nezaupanje vlagateljev v denarne zavode bilo utemeljeno v zakonodaji sami. Zakonodaja bi morala danes predvsem urediti zaščito vlagateljev kakor n. pr. v Češkoslovaški. Z uvedbo prisilne poravnave bi se torej nanesel hud udarec zaupanju vlagateljev v denarne zavode in s tem tudi hud udarec varčevanju ljudstva in zbiranju prihrankov za narodnogospodarske svrhe v denarnih zavodih.
ii jlanc
Avstrijska carinska politika.
ii. ,	Dunaj, 30. septembra.
Avstrijska carinska politika začenja hoditi popolnoma., nova pota. Dosedaj je vedno poudarjala bolj načelo svobodne trgovine in je na podlagi tega izvojevala dovolj ugodnosti zase, sedaj pa so postale zaščitno-carinske tendence poljedelstva in industrije dovolj močne, ker je ponehal odpor socialne demokracije proti povišanju carin, ki se ravno sedaj obravnavajo v >Nationalratu«. Socialna demokracija je bila proti zvišanju carin, ker se je bala eviševanja cen, sedaj pa je prišla do spoznanja, da se da odpoanoči brezposelnosti v industriji le z zaščitnimi carinami. Dobila pa je tudi neke garancije; da se cene radi povišanja carinskih postavk ne bodo povišale.
Da je Avstrija dosedaj vedno poudarjala bolj načelo svobodne trgovine, je imelo svoj čas smisel. V nasprotju z ostalimi nasledstvenimi državami, ki so si ustvarile visoke carinske meje, je Avstrija pri vsaki pogodbi postavila nasproti svoje načelo svo-
bodne trgovine, ker je to odgovarjalo tedaj bolje njenim interesom. In dosegla je lepe uspehe, ker so razne države, med njimi ne v najmanjši meri Jugoslavija, dale lepe koncesije Avstriji. Seveda niso igrali vloge tu samo gospodarski momenti, ampak tudi politični. Vsa Evropa je kričala nasledstvenim državam: »Pustite vendar Avstrijo živeti «in so seveda morale dati Avstrijcem koncesije, ker se Je vršil nanje tudi politični pritisk: Ce ne daste koncesij, se bo pa Avstrija priključila gospodarsko Nemčiji. To se je celo javno povedalo pri avetrijsko-češki pogodbi.
Sedaj pa, ko se je okrepila, začenja Avstrija sama carinsko politiko, proti kateri Je vedno hodila v boj: zaščitne carine. Posluževati se je začela istega sredstva v boju za ugodne carine za uvoz v sosedne države: začela je sama z zaščitno-carinsko politiko, ki gre zelo daleč, kar dokazuje oster boj v Avstriji sami proti njej. Skoraj gotovo Je, da se bo ta politika obdržala tudi po reviziji vseh starih in sklepu novih pogodb, za kar imamo vzglede v nebroj državah. Naravno je, da bodo predvsem reagirale na to agrarne sosede Avstrije, ki se bodo pobrigale za omogočenje izvoza svojih produktov v Avstrijo, seveda pri tem pa bodo trpele industrije teh držav, ki so bile s tolikimi žrtvami vzgojene po vojni. Jasno je, da bo tu v prvi vrsti prizadeta Slovenija, ki bo morala za opasne koncesije, ne samo svoje, ampak tudi ostalih pokrajin države, dopustiti marsikaj na škodo svoje industrije.
* * *
Konkurz je razglašen o imovini Franca Ze-bala, trgovca v Rudniku pri Ljubljani. Roki: 1. okt., 31. okt. in 12. nov. — Razglašen je tudi o imovini Matije in Terezije Praprotnik, trgovcev v Središču. Roki: 24. sept., 27. okt. in 10. nov.
Likvidacija. Zadružna elektrarna v Zičah, reg. z. z n. z. je prešla v likvidacijo.
Rudnik in železarna v fitorah sklicuje .18. občni zbor rudarskih družbenikov 10. okt. 1927. ob 11. v tvorn. prostore (poročilo o poslovanju Ln bilanci 1926—1927; razgovor o valorizaciji oil. vrednosti).
Prepoved izvoza neobdelanega hmelja. V zadnjem času so neke inozemske hmeljske strokovne revije prinesle vest, da bi bilo izdalo poljedelsko ministrstvo neko naredbo, ki bi prepovedovala izvoz neobdelanega hmelja. Sekcija hmeljskih trgovcev pri Okrajnem gremiju trgovcev v Celju je takoj po zbornici TOI. v Ljubljani intervenirala pri merodajnih faktorjih ministrstva, odkodor je prejela zatrdilo, da ministrstvu o taki ali slični odredbi ni ničesar znanega in je taka vest brez vsake stvarne podlage. Toliko prizadetim v informacijo. — Načelstvo.
Pobiranje davčne varščine. Ministrstvo ri-nanc je z razpisom z dno 5. avgusta 1927. št. 90 348 odredilo, da se odlok z dne 16. junija 1927. St. 70.215, s katerim je bilo ukinjeno pobiranje 4 V, davčne varščine, ne nanaša na tuje podanike In na naše državljane, ki nimajo protokolirane izvozne in uvozne firme. Nekatere carinarnice so tolmačile pojm protokoliranje tako, da so zahteva le davčno varščino od vseh domačih podjetnikov, ki niso mogli dokazati, da je njihova firma sodno protokolirnna. Ker je v Sloveniji dolžnost sodne protokolaciie odvisna od obsega firme, odnosno od višine predpisanega davka, pri nas velik del ood-jetij ni sodno piotokoliran, ampak samo prijavljen obrtnim oblastveni. Da se vsled tega v Sloveniji nastale neprilike pri pobiranju davčne varščine preprečijo, je Zbornica za TOI v Ljubljani intervenirala na merodajnih mestih potom Cen trale indusirijskih korporacij v Belgradu in dobila zagotovilo, da se izda v najkrajšem času pojasnilo, da se oprostitev od 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu nanaša na vsa podjetja, ki so prijavljena obrtnim oblastvom. Čeprav niso sodno protokolirana.
Iz Zveze hrvatskih obrtnikov. Te dni se je vršila seja centralnega in upravnega odbora Zve./.e hrvatskih obrtnikov. Tajnik Čupak je poročal o tekočih poslih, posebno pa o uredbi, s katero .<e reformira volilni red za TOI zbornico v Ljubljani. S to uredbo je sedanji trgovinski minister dr. Spa-ho zavrgel slaroveški kurialni sistem odredivši,
da vsi obrtniki sodelujejo pri volitvah na podlagi proporcionalnega principa.
Zviftanjo cen za bomliutuo blago v Češkoslovaški. Češkoslovaški tovarnarji pletenin so sklenili 10. t. in. ponovua povišanje cen. kar je v zvezi z naraščanjem cen turovega bombaža. Tudi poljski fabrikanti v Lod/u po znatno dvignili cene.
Horsza
20. septembra 1927.
DENAR
Radi mednarodne čvrstofe Se je danes učvrstil kurz Berlina. Curih, London Dunaj in Nevv-york so ostali neizpremenjeni (v Curlhu je London zelo popustil). Pariz jo v Curihu poskočil na 20.345. Praga je bila v Ljubljani držana po 168.40 in 168.45, oz. kurz 168.44, v Zagrebu sr. kurz 168.41. Trst je bil mednarodno neizpremenjeno čvrst, v Ljubljani zaključen po 809.25, v Zagrebu pa po 309:75.
V	Ljubljani je bilo danes manj privatnega blaga. Narodna banka je dajala devize: Curih, London, Dunaj in Berlin. Znaten je bil promet poleg v omenjenih devizah tudi v devizi Trst.
Ljubljana. Devize: Berlin 13.52—13.35 (13.535), Curih 10.94—10.97 (10.955). Dunaj 7.9925 —8.0225 (8.0075), London 275.95—276.75 (276,35), Newyork 56.64—.30.84 (56.74), Praga 168.04— 168.84 (168.40, 168.45), Trst. 308.25-810.25 (809.25).
Zai?reb. Berlin 13.52-13.55, Curih 10.94-10.97, Dunaj 7.9925—8.0225, London -175.95— 276.75, Newyork 56.03—56.83, Pariz 222—224, Praga 168.01—168.81, Trst 308.75—310.75.
Belgrad. Berlin 13.516—13.546. Curih 10.94 —10.97, Dunaj 7.995—8.025, London 275J5— 276.75, Ne\vyorli 56.64-56.84, Praga 168.05—10S.&5, Trst 308.75—310.75.
Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.80, Berlin 123.48, Budimpešta 00.70, Bukarešt 3.22!.. Dunaj 73.10, London 25.22125, Newyork 518.r.0, Tu iz 20.845, Praga 15.37, Trst 28.25, Sofija 3.75, Vai-šava 58, Madrid 89 625.
Dunaj. Devize. Belgrad 12.49125, Kod«.rj 189.90, London 34 5225, Milan 38.655, Now(\ork 709.45, Pariz 27.835, Varšava 79.22. - Valu e: dolarji 707.15, lira 38.60, dinar 12.45, češk.-lc-vaška krona 21.02.
Praga Devize: Lira 183.875, Belgrad 59 45, Pariz 132.875, London 164.175, Newyork 33.7475.
Dinar: Newyork 176.125, Berlin 7.40, London 276,25.
VREDNOSTNI PAPIRJI
V	Ljubljani je bila vojna odškodnina zaključena po 374; Kranj. ind. iskana po 400, Strojne, nadalje nudeno po 80.
V	Zagrebu je kurz vojne odškodnine nitno narasel: od 370 na 384. za 14 Din. Tudi n okt. in nov. termin je pridobila 10 Din po kom. tržišču bančnih papirjev ni izprememb. SlavoTjn .(e padla celo pod 10 Din na 9.5. Vevče beležijo »išje kurze: 140—145.
To je
pravi zamotek
Aspirin
tableta <Bop*
Pazite na modro-belo-rdeio
pečatno zuamkol
Ljubljana. Vojna odškodnina zaklj. 371. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 140 den., PruStedi-ona 850 den.. Kred. zavod 160 den., Strojno SO ol., Vevče 135 den., Kranj. ind. 400 den., RuSe tf.O —270, Stavbna 56 den., šešir 104 den.
Zagrni). 7% invest. posoj. 83.75— 84.25, agsari 52.5— 54.5, vojna odškodnina 380—382, zaklj. f.':4, okt. 881—386, nov. 385—387, Hrv. esk. 01, ilipo-banka 55.5, Jugobanka 91, Praštediona 850-Ljublj. kreditna zaklj. 140, ftečerana 552.5 -555, Drava 570, Slavonija 9.5—11, Trbovlje 4S6 187 5. Vevče 140—150.
Belgrad. Vojna odškodinna v začetku 171, ob zoključku 882, za sept. 372.75—375, dec. 3»! - 398, 7% Lnv. pos. 84— 84.25, agrari 54.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.1(1 Zivno 101, Hrv. esk. 10, Alpine 49.65. Levkam 12. Vi bov-lje 61.95, Kranjska industr. 51. Ruše 36.
BLAGO:
Ljubljana. Les: trami po noti kupca f. v. n p. 2 vag. po 250, tramiči strogo po noti kupca f. v. deja 1 vag po 310, bukova drva suna <e-panice do 10% okrolic f. v. n. p. 5 vag. 'jo 19; zaklj. 8 vag., tend. neizpr. — Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov. postnja. plač. 30 dni, do'jiva prompt): pšenica bč 78-79 kg. 2%, ml. tar. 3n>.5 —342.5, ista za okt. 850—852.50, sr. 78-79 kg, 2%, ml. tar. 337—339. slav. 78-79 kg. 2%. ml. tar. —338: koruza bč. nav. vozn. 245—250, ml. 'sr. 240—245; moka pš. f. Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 490; zaklj. 1 vag. koruze; tend. mi.na; eksckutmi.i prodaja: fižol bokinee fko. vag Postojna plačljivo potom akreditiva 2 vag. po 870.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 20. sept. 1927.
Višina linromelrfl 308*8 m
Opazovanja		Barometer	1 oplolo « C'	Ke!.	Vtilei Iti brilnn T m	Oblnč-nnst 0-10	Vrsta padavin		m	II1
krni	^as						ob opazovan|u |	i mm do 7»		
	7	758-8	17-9	85	mirno	10			21-6	17-1
L|ubl|ana (dvorec)	14	758-7	21-4	77	SW 6	8				
	21	761-0	18-2	84	SW 6	10				
Maribor		756-9	19-0	7o	W 4	9			19	12
Zagreb		758-0	18'0	88	W 10	10			21	17
Belgrad	rt	758-0	190	74	mirno	8			22	13
Sarajevo		760-1	15-0	78	mirno	9			24	12
Skopljc		76fl	18-0	61	mirno	8			—	10
Dubrovnik		761-2	19-0	77	mirno	2			23	10
Split		760-6	19-0	72	NE 1	8			26	17
Praga t	7	754-3	14-0		W 10	10	dež	95	17	14
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 21. september: Izpremenljivo milo vreme bo trajalo dalje.
Mark Twain:
Krallevsč in siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Deseto poglavje.
Kraljevič v škripcih.
Zapustili smo starega Kantija, ko je vlekel pravega kraljeviča domov in mu je za petami sledila hrupna razbrzdana druhal. Med vsemi temi ljudmi je bil samo en človek, ki je izpregovoril dobro besedo za malega ujetnika in prosil zanj, ampak njegove besede so zadele na gluha ušesa. Kraljevič se je ustavljal in boril, da bi se oprostil, in razgorčeno ugovarjal zoper tako ravnanje, ki ga je bil deležen, dokler ni stari Kanti izgubil še tisto malo potrpežljivosti, kolikor jo je imel, in zavihtel v nenadni togoti hrastovo gorjačo nad kraljevičevo glavo. V tistem hipu je priskočil oni človek, ki je edini prosil za dečka, da bi prestregel udarec, ki pa je njega samega zadel na zapestje. Kanti pa je zarjul:
»Ti se boš vmešaval, ti? Na, tu imaš plačilo!« Gorjača je treščila po glavi tega človeka; slišal se je stok in neka nerazločna postava se je zgrudila meti množico po tleh in je v naslednjem trenutku sama obležala v temi. Druhal pa je pritiskala naprej, nc da bi se dala po tem prizoru motiti v svoji zabavi Kmalu nato se je kraljevič znašel v stanovanju starega Kantija, ki je zaprl vrata pred zijalastimi sosedi. Pri medli luči lojeve sveče, vtnknjene v steklenico, je kraljevič razločil notranjost odurnega brloga in njegove stanovalce. V enem kotu ste ob zidu zdeli dve razmršeni dekleti in suha ženska srednjih let; podobne so bile bolj živalim, vajenim grdega ravnanja, katerega so pravkar zopet s strahom pričakovale. Iz drugega kota se je priplazila mršava starka z vihrajočimi sivimi lasmi in zločestimi očmi. Stari Kanti ji je rekel:
»Počakaj malo! Imenitno šemo imamo danes tii';:aj. Počakaj malo in navžij se veselja nad njo; potem pa s pestjo po njej, kolikor se ti zljubi. — Stopi naprej, poba! Sedaj pa še enkrat povej svoje traparije, ako jih že nisi pozabil. Povej, kako ti je ime! Kdo si?«
Užaljena kri je vnovič zalila lica malega kraljeviča in razkačen je pogledal možaku naravnost v obraz in rekel:
»Slabo je vzgojen človek, kakršen si ti, ker mi ukazuješ govoriti. Povem ti pa še enkrat, kakor sem ti bil že povedal: jaz sem Edvard, prestolonaslednik, in nikdo drugi.«
Ta odgovor je tako iznenadil in osupnil slarko, da je obstala kakor pribita na mestu, kjer je stala, in ji skoraj vzel sapo. Abotno zavzeta je strmela v kraljeviča, kar je pripravilo njenega surovega sina v tako dobro voljo, da se je na vse grlo zakrohotal. Kraljevičev odgovor pa je naredil na Tomažkovo mater in njegovi sestri vse drugačen učinek. Njihov strah pred telesno kaznijo, ki ga je očividno čakala, se je umaknil vse drugačni tugi. Na obrazu se jim je prikazala silna žalost in pohitele so k njemu ir. za vpile:
»Oj, ubogi Tomažek, ubogi fanti«
Mati je padla pred kraljevičem na kolena, ga objela oleoli vratu in mu s solznimi očmi gledala v obraz. Nato pa je rekla:
»Oj, ubogi moj sin! Tvoje neumne knjige in tisto branje ti je navsezadnje škodilo in ti zmešalo pamet. Oj, zakaj si tako tiščal vanje, ko sem te tolikokrat svarila pred njimi! Stri si mi srce!
Kraljevič ji je pogleda! v obraz in rekel prijazno:
»Tvoj sin je zdrav in ni prišel ob pamet, dobra ženska. Le potolaži se. Samo pustite me do kraljeve palače, kjer je sedaj, in kralj, moj oče, ti ga takoj vrne.«
Kralj, Ivoj oče! Oj, otroki Nikari ne govori takih besedi, ki tebe lahko pripravijo na morišče in v pogubljenje vse, ki so ti blizu. Otresi se teh strašnih
sanj. Skušaj, da se ti vrne blodeči spomin. Poglej me. Ali nisem tvoja mati, ki te je rodila in le ljubi?s.
Kraljevič je zmajal z g^vo in ji prav nerad odgovoril:
»Sam Bog ve, da nimam namena žalostiti tj srca; ampak resnično ti še nikdar nisem gledal v obraz.«
Žena se je zgrudila na tla, si zakrila obraz z rokami in začela ihteti in ječati.
»Pusti, naj se predstava nadaljuje! je zuvpil Kanti. .Kaj pa je to, Nan! Kaj je to, Bet! Dekline, ali ne poznate nobenega vedenja? Stali boste v navzočnosti kraljeviča? Na kolena, izvržek beraški! Jz-lcažite mu čast in spoštovanje!«
Tako rekoč se je spustil v »ivinski krohot. Dekleti ste začeli prositi za brata in Nan je rekla:
.vPusti ga samo, da gre spat, oče; počitek in spanje ga ozdravita, prosim te, daj!«
Daj, oče, pusti ga spat,« je rekla Bet; »danes je bolj truden kot po navadi. Jutri bo spet dober in zdrav in bo pridno prosjačil in ne bo prišel zopet praznih rok domov.«
Te besede so iztreznile očeta in ga opomnile na najvažnejšo stvar. Srdito se je obrnil proti kraljeviču in se zadri:
»Jutri moramo plačati dva penija njemu, ki jc lastnik te luknje; dva penija, zapomni si — in ves la denar pojde za polletno najemnino, sicer moramo ven. Pokaži, kaj si danes nabral s svojim lenim beračenjem!«
Kraljevič pa mu je odgovoril:
»Ne žali me s svojimi umazanostmi! šo enkrat ti povem, da sem kraljev sin.«
Kantijeva široka dlan jc treščila po kraljeviče-vem hrbtu, da je opotekajoč odletel v naročje dobre ženske, ki ga je pritisnila na prsi in ga z lastno osebo varovala pred ploho udarcev, ki so se sedaj vsipali nanj. Prestrašeni dekleti ste zbežali v kot, stara mati pa je prilomastila sinu na pomoč. Kraljevič so ie iztrgal Kantijevi ženi iz rok in vzkliknil:
»Ne smeš trpeti zavoljo mene, ženska! Ti živini naj stresata svojo sirovost samo nad menoj.«
hlEiilE
s	n	> r
3	t: S-.
B	D	cn C
*	"C
^	P	rc C/j
t s
» g
2 < s „
— pr.
t.
v.
? 5,
£ '-5 5" ts>
o ' 5 >
I 8
o
B'
Ž. S
S11
i
►s	_
-j	o
3	i"
*	B
&	'£
ra	o
^ 3.
n
O
D fl>	B
S S"	c
P
g S	S-
2 2	g B p
I "	*
N	gT
*	a

B' 5
I S ■ S <"'
I 2."
" E
H F"
Ui 01
S c o
trt
ta
<23 S F §
(TI
f I "
- fo r
B ^ C
f | | S J &
n	t«
<e S	«
t S	S
. j c	it
i«	?=*
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Selenburgova ulica 6/1. Telefon stev. 2980
01 ZVITKE
Najboljši posne-malnikiza mleko
pri FRANC STUPICI
Ljubljana.
Kmetovalci! Gospodarji!
Siamoreznlce, milne za sanje, reporeznlce, posnemaliilke za mleko, kofie za Žganje
dobite najboljše in najcenejše pri znani domači narodni tvrdki
m. STOPICA, LJUBLJANA
l-SO Din aH nak« beseda SO par.j Din. Oglasi nad devet vrsti« *> računajo viSe. - Na vpražanja brM znamke ne odgovarjamo. I
Vsaka drobna vratlen Najmanjši oglas 3 ali S Za odgovor znamko 1 •
dobite danes Zal prav malo ali nll, vendar pa morete že za n	naroilti
znesek O UM m a I oglas za Slovenca, ako ne obsega nad 6 besedi. — Malo veCfl oglasi od 5 Din dalle. Vel o tem pove cenik za oglase, ki ga brezplačno pošlje vsakomur upravnlitvo
(Fernstudien) ▼ vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polytechnique: Quai Amercoeur, 51 Ličge — Belgija. Prospekti 10 D.
Išče se inštruktor
visokošolec, za IV. razr. realke. Dobi stanovanje z zajtrkom. Znanje klavirja prednost. - Ponudbe | upravi pod: »Inštruktor«.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtal nI ca in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II
priporoča
svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d.
EGALIZIR-
STRUŽNICO
za železo, 120—150 cm dolgo, 25—30 cm visoko, kupi Uprava zdravilišča Dobrna.
ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sc sprejme takoj pri tvrdki Alojz Remlc — Dravograd.	7233
Malo posestvo
naprodaj pri glavni cesti Štore—Celje. - Naslov v upravi lista pod St. 7321.
Sprejmem dva dobra
čevljar, pomočnika,
Nastop takoj. - FRANC ČERNIVEC, Žiganja vas, p. Križe, Gorenjsko.
za večjo stavbo na Gorenjskem, eventuelno za prevzem v akordu — vsa stavba se bo izvrševala pod streho in bo trajala
štiri mesece — sprejme
Ing. Jos. Dedek - Ljubljana 7,
Žibertova 7.
Zemljiško posestvo:
veliko rodov, njiv in travnikov, i mali, 1 veliki dora? Sčeni gozd, hi.ta krila z opeko. gospodar, poslopje, skoro nov kozolec, na najlepšem solnJnem kraju, 5 minut od okr. cesto Sevnico—Planina, nezadolženo. se dobi za ceno 90.000 Din. Nr željo se tudi razdeli na več delov. Oglasiti se je pri lastniku Lnkn Senica, trgovec, Šmarje pri Sevnid ob Sovi.	7391
KOLESARJI!
mliane cene. Oglelte si »alo-«0 dvokoles nainnel&ega tipa Tribuna, Rekord, Bchamplon, Btvrla, Blankl, Fafor, Perla, Diamant te od Din 1300--napre). Pneumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
se sprejme proti plači in proviziji. Vpokojeni orožniki imajo prednost. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv št. 7397« upravi lista.
VZGOJITELJICA
se išče k 8 letni deklici z znanjem poleg slovenščine tudi francoščino in nemščine ter glasovirja, ki bi šla event. z družino tudi v inozemstvo. Nastop po dogovoru. - Ponudbe upravi lista pod: »Vzgojiteljica«,
Llubljana
Tovarna dvokoles ln otrotk vozičkov.
Priporoča se trgovina t železnino
A. SUŠNIK, Ljubljana
Zaloška cesta.
Debele
luskinaste otrobe
kupite najceneje pri tvrdki
X. VOLK. Ltnbitana
Resljeva cesta 41
Volna - bombaž
za strojno plctcnie in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Proda se v bliž. Krškega kjnn s pekarno, vrtom Hlod jn šupo, povrh 2 orala zemlje, po ugodni ceni. - Pisma pod »Ugodna kupčija štev. 7399« na upravo »Slovenca«.
more zastonj imeti najnovejše
(Schrack, tipa RD4), če plača naročnino za poljudno ilustrirano Radio-revijo „Radlowelt" za eno leto in doda 25 Din 28 poštnino in zavojnino. Poskusna številka zastonj.
Wiener Radio Verlag, Wien L, Pestalozzigasse 6/14.
Več spretnih
DELAVK
fceftirarc, vezilje, šivilje, tamburirarice sprejme takoj MATEK & MIKEš, LJubljana, Dalmatinova 13
Lokomobila
sistem Lan z, 50/65/83 KS, z dimnikom in kuriščem (Treppenrost), v najboljšem stanju, sedaj še v obratu, se ugodno proda. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7319.
odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkovo 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni cenil
PREKLIC 1
Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Franc. - IVAN BRESKVAH.	7412
letnega dobička, redno mesečno izplačljivega, nudi seriozno specialno podjetje, za kapitalije od 10.000 Din dalje. - Sprejmejo sc tudi družabniki s kapitalom ali jamstvom. — Cenj. ponudbe samo od samodajalcev - posredovalci brez uspeha - na: V. DRAGAN, LJubljana, poštnoležeče.
kamnoseški mojster
v MHam Resljeva c. 50
Svetovno znane
priporoča
bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobillfe po najnižjih cenah.
iz Bludenz-a in emajMablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje
ing. Male Ouzelj, Ljubljana-Šiška.
Jernejera cesta 5 — tik stare oerkve
Naročila se že zdaj sprejemajo.
Išče s« starejša, resna
lii -m a (T> Tf ** zeleno francosko žganje tt9	je najboljše sredstvo
proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšck, ugentura „Juniper", Celje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon H 442.
nplflp pridno in po-UCIVIC steno, sprejme takoj v službo k dvema otrokoma Ciril Gašperin, trgovec — Begunje pri Lescah.	7404
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav" lista pod »Resnost- 6472
Urednik: Franc Terseglav:
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec.
Ljubljani: Karel Ceč.
• _._u,	Stev. 213.
•SLOVENEC«, dne 2L septembra 1927.	_____
Stran &	_____—■-—---