KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izhajn vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krcte TO vinarjev, za četrt letat! Lom. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/, leta 3 kione, za y4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dar popre;. Tečaj LIV. V Ljubljani, 11. januvarija 1901. List 2. Prijatelju svojemu in tovarišu č. o. naziju Avser. i Ob novi maši dne 2»5. decembra 1900.' Pred božji stopil si oltar, opravil si daritev sveto; najlepši Bogu dal si dar: srce za Njega slavo vneto. Izpolnjene so zdaj želje, ki srce ti jih je gojilo, doseglo milost je srce, ki vedno zanjo je prosilo. A dokončan še ni tvoj tek; boj zdaj še le začenjaš kruti, ki bije ga na vekov vek z resnico Nje sovražnik Ijnti. A zmogla te ne bode noč, ne bo te zmoglo vpitje hrupno: „Ti, o Gospod, si moja moč!"' zaklical danes si zaupno. — Da, On, ki prvič na oltar Ga danes je beseda tvoja poklicala kot spravni dar, On braniba bo ti sredi boja! K. ANTON BONAVENTURA, po božji in apostolskega sedeža milosti knezškol ljubljanski vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gre spe du našem Jcznsu Erlstu. V prvem letošnjem pastirskem listu z dne , 29. januarija sem vam obljubil, da vam bom letos, v zadnjem letu 19. stoletja, govoril naj-poprej o temeljni resnici naše sv. vere, namreč o Jezusu, Sinu živega Boga. potem o glavni pobožnosti našega veka, namreč o pobožnosti do božjega Srca Jezusovega in nazadnje o edini rešiteljici narodov, namreč o sveti katoliški cerkvi. O Gospodu Jezusu, Sinu Božjem, sem vara govoril v že omenjenem pastirskem listu. IV božnosl do božjega Srca Jezusovega sem vam razkladal in razložil v pastirskem listu od 10. maja, da vas pripravim za praznik preav. Srca. O sveti cerkvi Jezusovi vam pa hočem govoriti sedaj, ko završujemo devetnajsto stoletje in stopamo v dvajseto. Pa kaj naj vam o tej cerkvi povem, da wis razveselim in za njo navdušim? Govoril vam bora o slavnih njenih zmagah tekom 19. stoletja. To bom pa moral storiti prav kratko, in jih samo v najglavnejših potezah načrt a ti, ker drugače bi moral debelo knjigo napisati. I. Upor proti cerkvi. Predno vam pa govorim o slavnih zmagah svete cerkve Jezusove v našem stoletju, moram najpoprej nekoliko opisati vsestranski upor proti njej, ter vsaj nekoliko poseči v prejšnji, namreč v 18. vek; še le potem botc slavne zmage vsaj nekoliko prav ceniti mogli. V minulem 18. in sedanjem 19. veku vidimo mnogo upora: 1. v cerkvi sami in 2. od zunaj. 1. Upor v cerkvi sami. V cerkvi sami vidimo kot najhujše nasprotnike: a) janzenizem, b) galikanizem in jožefi-nizem, ter nazadnje c) popolen odpad od cerkve, popolno brezverstvo. a> Janzenizem. Janzenizem po začetniku, Janzeniju tako imenovan, je poln krivih naukov. On uči, da je vse smrtni greh, karkoli človek sam po sebi stori: da je hudo poželenje, četudi neradovoljno, vendar le smrtni greh. da je Bog dal zapovedi, katerih človek ne more spolnjevati, da sploh človek nima prosfe volje. Kaj ne, to so grozne in strahovite zmote? — V vsakdanjem verskem življenju je janzenizem silno strog: za sveto izpoved zahteva popolno kesanje, pred odvezo zahteva popolno zadoščenje: trdi, da mali grehi ne zadostujejo za odvezo: za sv. obhajilo je hotel največjo popolnost, duhovno obhajilo je vise eenil od pravega, tudi za pričujočnost pri sv. maši jo zapovedoval največjo svetost: za vse grehe se mora težka pokora delati, prej se ne sme dati odveza, ne sme se iti k sv. obhajilu; uril je. da je velika popolnost sveto obhajilo opustiti, pa samo moliti in izdihovati. — Za verske pobožnosti ni maral: odpravil je opravilo za pokojnike, odpravil kinč iz cerkva: odredil je, da naj bo po cerkvah na deželi samo po en altar, le prav malo sveč naj na altarju gori: odstranil je česčenje svetinj, češčenje podob svetnikov, ni maral za božja pota ne za odpustke, ne za Devico Marijo, česčenje presv. Srca Jezusovega je pa kar zaničeval. Ta zmota se je sirila v 17. in 18. stoletju posebno po Francoskem in v Belgiji, pa tudi po Nemčiji. Avstriji. Italiji in na Španskem. Sirila se je s silo in zvijačo. Spisalo se je premnogo knjig v obrambo te zmote, odloke papeževe so zasukavali in napačno razlagali; cerkvi zveste škofe, redovnike in duhovnike so preganjali. Pa zakaj to zmoto tako posebno opisujem? Zato. ker se je nam v nesrečo tudi v naši škofiji v prvi polovici našega veka silno razširila, in posledice še sedaj čutimo. Od tod žalostni časi, da se pri nas na mnogih krajih ni maralo za božja pota, ne za odpustke, ne za češčenje Device Marije, ne za večkratno prejemanje sv. zakramentov, cerkveno krščansko življenje se je sploh zanemarjalo. Starejši ljudje se bote še takih časov spominjali. Od tod posebno tista navada, da so se sv. zakramenti prejemali le 1 enkrat v letu, morda dvakrat. Kot posledica temu je marsikaka težka pregreha med vami in pa čudno globoko vkoreninjena razvada, da moških, posebno mladeničev skoraj ni mogoče za večkraten sprejem svetih zakramentov pridobiti in da se sploh prave, večje pobožnosti nekako sramujejo. b) Galikanizem in Jožefinizem. Drugi nevarni sovražnik posebno po Francoskem je bil galikanizem, pri nas pa cerkvi in cerkvenemu življenju neizrečeno škodljivi jožefinizem. Te dve zmoti ste omejevale in uničevale posebno papeževo in sploh vso cerkveno oblast in dopuščali, da naj cerkev Jezusovo vladajo kralji in cesarji. Zmota imenovana galikanizem se je po Francoskem širila z zvijačo in silo, napojilo se je ž njo celo veliko francoskih škofov in duhovnov in je zato cerkvi mnogo škode napravila. Vzdrževala se je do najnovejših časov. Pa o tej ne bora več pripovedoval, ker ni segla do nas. Pač pa je nas silno zadel jožefinizem, ki ima ime po sicer dobro mislečem in vernem cesarju Jožefu II. Cesar Jožef je namreč hotel vse svoji volji podvreči, da bi blagostanje cesarstva povzdignil. Ne samo v državi, ampak tudi v cerkvi je hotel zapovedovati. Zato se je oklenil krivih naukov nemškega škofa Hontheima. Ta škof je veliko krivega učil, posebno veliko napačnega o papeževi oblasti, katero je skušal mnogo omejiti; povečal pa je oblast škofov, posebno oblast svetnih vladarjev do cerkvenih zadev. Te krive nauke so v Avstriji skušali v dejanju izpeljati. Za Marije Terezije to ni prav lahko šlo, pač pa se je po njeni smrti avstrijska vlada kar popolnoma po teh naukih ravnala. Tedaj se je slobodno grdila katoliška cerkev, slobodno se je zaničljivo pisalo proti papeštvu, premnogo samostanov se je odpravilo, duhovni so se vzgojevali v zavodih, kjer so po-dučevali brezverni in janzenistovski profesorji; škofe so napeljevali v odpor proti papežu, skoraj nič niso smeli s papežem občevati, pač pa so morali od državne oblasti iskati dovoljenja, ako so hoteli svoje naredbe vernikom oznanjevati; ves nauk v javnih šolah je prišel v vladine roke, ona je knjige za šole odločevala, učili so se nauki razodenju kar naravnost nasprotni; v cerkvi so se omejevale bratovščine, procesije, božje poti, odstranila se je sijajnost v službi Božji, še število sveč pri službi Božji je država odločevala, da, celo predmete za pridige je ona predpisovala in sv. zakon je po svoje uredila ne meneč se za dotične cerkvene zapovedi in zadržke. Naj še to omenim, da je jožefinizem tudi pobožnost do presv. Srca Jezusovega zaničeval in jo skušal s pomočjo vlade popolnoma zatreti. Državne postave so to pobožnost kar naravnost prepovedale in kdorkoli bi jo siril, ostro so ga kaznovali. Neki duhovnik na Dunaju je moral plačati 500 gld. kazni, ker je nekoliko knjižic o presv. Srcu Jezusovem razpečal in neki kanonik pri sv. Štefanu na Dunaju je bil zavoljo sličnega dejanja celo zaprt; duhovni so morali obljubiti, da bodo krščansko vero varovali takih krivih pobožnostij; po celem cesarstvu se je za-povedalo, da so se morale slike presv. Srca iz cerkve odstraniti, ali pa prebeliti. Jožefinizem je cerkvi mnogo škodoval, posebno, ker se je tudi precej duhovnov tega cerkvi sovražnega duha navzelo. Toda uprli so ee temu ne samo dobri škofje in duhovni, ampak tudi verno ljudstvo. Vendar se je pa ta duh pri nas se dolgo ohranil. c) Popolen odpad od cerkve. Med tem so pa brezbožni učeni in neučeni ljudje kar naravnost širili brezverstvo in nesramnost. Vero so zaničevali: tajili so osebnega Boga rekoč, da ni druzega razun narave, katero s svojimi očmi gledamo; zameta vali so razodenje Božje in krščanstvo zasmehovali; tajili so ne-unirjočno8t člo\eške duše in razglasili človeka le kot najbolj popolno žival; v državi ima vso oblast ljudstvo, katero jo na izbrane vladarje prenese in jim jo torej more tudi vzeti. Ni čuda da so nravnost zaničevali, sebičnost zagovarjali, potrebo zatajevanja pobijali, počutkom in mese-nosti vse dovoljevali, da. še zahtevali so, naj se s v. zakon odpravi, veako uživanje naj se poljubno dopušča. Take in slične nauke so nesrečni učenjaki širili povsod: po Angleškem in Holandskem, po Francoskem, po Nemškem in tudi po Avstrijskem. Tu stu take nauke širila posebno dva odpadla redovnika. Sirili so jih pa tudi mnogi drugi po knjigah spisanih za šolo, za učence in učenjake, sestavljenih za navadno ljudstvo po deželi. Tudi društva so snovali, po katerih so brezverstvo in nenravnost na vse strani razširjali. Shajali 80 se zvečer po imenitnih hišah posebno v Parizu in nekaterih mestih, vabili tje znance in tujce, kjer so brezbožnost zagovarjali. V sovraštvu do Boga in cerkve se je odlikovalo in se še odlikuje največje društvo tako imenovanih prostozidarjev, razširjeno po vsem svetu; v tem društvu so ljudje najvišjih stanov; znali 80 si pridobiti najbolj važne in imenitne službe v državi, pa v svojem proti Bogu sovražnem duhu tudi postave dajali, ter strup svoj sirili po šolah in knjigah in časopisih na vse strani. Da, še celo nesrečnih redovnikov in duhovnikov je bilo v tem društvu. 2. L' por od zunaj. Kaj ne, silen je upor proti Bogu in cerkvi! Zato se pa tudi ni čuditi groznim prekucijam, ki so se na koncu 18. in tekom 19. stoletja vršile po celi Evropi, tudi po Avstriji. Najbolj strahovita je prekucija francoska pred dobrimi sto leti. Koliko je tu krvi teklo, kako se je Bog grdil, kako cerkev preganjala, kako Jezus zaničeval, kako najgrša nenravnost razširjala, hujše je bilo, kakor v Sodomi in Gomori! Napoleon I. je sicer zopet ustanovil javni red, pa koliko krivice je tudi on naredil cerkvi, koliko žalosti in zaničevanja nadel rimskim papežem! Prekucija se je na Francoskem tekom stoletja že trikrat ponovila in sicer leta ltf.JO., 1848. in 1870. Prekucija je divjala tudi v Belgiji leta 1X40., v raznih španjskih pokrajinah skoraj neprenehoma, v Španiji sami 1. 1854., na Nemškem leta 1K4*., tudi v Avstriji tistega leta. Vse te prekucije so cerkvi mnogo škodovale, toda še več razna preganjanja. O kako so se preganjali papeži 19. veka! Pij VII. je bil celih pet let jetnik Napoleonov, ki je kar surovo in zaničljivo z njim postopal. Gregor XVI. je posebno od Spanjske veliko pretrpel. Pij IX. je moral skrivaj bežati: Pije-mont mu je počasi državo grabil, leta 1870. ga vseh dežel oropal in mu pustil samo Vatikan v Rimu. Kako se žali in zaničuje Leon XIII. j posebno po grdih časnikih in od italijanske vlade! Preganjali so se najizvrstnejši škofje. Izvrstni Klemen Avgust, nadškof v Kolinu, je leta 1837. moral v ječo, ker je zakrament sv. zakona branil. Iz istega razloga je bil na šestmesečno težko ječo obsojen poznanjski nadškof I Martin. Preganjali so leta 1854. izvrstnega Hermana Vikarija, nadškofa friburškega. O kako so se leta 1870. in pozneje obsojevali in zapirali najbolji nemški škofje! Isto tako so se tekom našega stoletja preganjali škotje po Laškem, v Švici, v Belgiji, na Spanjskem in Portugalskem, v Rusiji, v Braziliji in deloma tudi po Avstriji, posebno okoli leta 1874., ko so škofje branili cerkvene pravice proti krivičnim državnim postavam; da, linskega Škota Rudi-giera so obsodili za 14 dni ječe. Enako so se preganjali in se še preganjajo sploh duhovni in redovniške osebe. O Rusiji nočem govoriti. Poglejmo na Prusko, kjer so okoli leta 1x74. premnogo duhovnikov izgnali, ali pozaprli. ali drugače kaznovali, jezuite pa leta 1*72. iz dežele pognali. V istih letih je slično sovražno preganjanje besnelo tudi po Švici, v Belgiji in zlasti po Francoskem, kjer vladajo prostozidarji in snujejo postave, kako bi vse redove kar naravnost zatrli, da. kako bi katoliško cerkev sploh uničili. Tudi na Spanj-skem. na Portugalskem in na Laškem se duhovnikom ni bolje godilo. In pri nas? Kdo se ne spominja žalostnih časov leta 1*74.. kaj so duhovniki trpeli ? Kdo ne ve, kako se skozi vsa leta duhovniki zaničujejo in zasramujejo in opravljajo po časnikih in knjigah in govorili, kako se razširjajo proti njim jeza iu sovraštvo in ga ni. ki hi jih hranil? Z duhovniki so trpeli in se trpe tudi sploh vsi katoličani, posebno oni, ki so po stanu ali vidnosti odličneji. Oh koliko so trpeli nemški katoličani, ko ho se jim duhovniki pregnali, pa so bili bolniki brez tolažbe, brez sv. zakramentov in so se pokopavali brez duhovnikov. Na Laškem se mučijo katoličani s protikatoli-škimi šolami in s civilnim zakonom. V Švici so se katoličani kar z vojsko napadali, v Rusiji so jih pošiljali v sibirsko pregnanstvo, po Turčiji se jih je v zadnjem ca mi na stotisoče kar poklalo in nikdo se jim v obrambo ne gane. Zraven tegn so mnoge države katoliško cerkev oropale premoženja in pravit*. Ali naj omenim, kako se je v početku našega stoletja posebno na Nemškem cerkvi kar vse premoženje > zelo. kako se jc premoženje raznih mnogih samostanov samovoljno pograbilo? Največja krivica pa se je zgodila na Laškem, kjer se je sv. (Vetu zaplenila njegova država, da. celo Rim in njegove palače, razven Vatikana. A ne samo premoženje se je katoliški cerkvi po raznih deželah zaplenilo, ampak jemale so se ji tudi pravice. I>a bi cerkev imela mir v državah, sklenila je z njimi pogodbe, v katerih se je skušalo določiti, kje so meje državne oblasti ozir cerkve: v teh pogodbah je cerkev že sama mnogo pravic državam odstopila. Toda države večinoma te pogodbe prestopale in na zadnje samovoljno zavrgle. Tudi naša država je tako pogodbo s sv. Očetom leta 1 *:>.">. sklenila, Radi ljubega miru so sv. Oče državi v mnogih strogo cerkvenih stvareh popustili. Na našo veliko ža-losr je leta 1*7". liberalna vlada pogodbo odpovedala. Rimska stolica je ugovarjala, pa ni nič pomagalo. Toda sv. Oče so smatrali določila te pogodbe se vedno za veljavna in škofom dopu- stili, da se jih smejo držati. Ako se škotje te pogodbe ne bi držali, morala bi vlada mnogo pravic cerkvi nazaj dati in če ne bi hotela, nastala bi velika zmešnjava. Prikratile so se cerkvi tudi pravice pri zakramentu sv. zakona. Mnogo držav ne priznava več veljavnosti zakona, ako se sklene samo v cerkvi: mora se skleniti pred državnim uradnikom in to navadno še poprej, preden se gre v cerkev. Tak državen zakon je povsod vpeljan. Pri nas se dopušča samo v nekih okol-nostih. Civilni zakon hoče družino odmakn;ti cerkvi in njenemu vplivu. Kaj naj rečem o šoli? V šolskih zadevah nima pri nas cerkev mnogo oblasti, le edino še krščanski nauk sme piučevati: nima pa pravice prepričati se in presojevati, da li se poduk in vzgoja strinja z nauki sv. vere ali 113? Ravno sedaj se sme v tem oziru cerkev vsak dan za ničevati, tajiti se sinejo prirojene njene pravice. Slično po drugih državah, posebno pa na Laškem in po Francoskem, kjer v državnih šolah ni katekizma in se sploh beseda Bog ne sme slišati. In visoke šole? O moj Bog! V imenu proste vede se skoraj povsod, tudi v naši Avstriji na visokih šolah kar naravnost taji Kristus Odrcšenik, da, taji osebni Bag. Pa tudi pravice do samostanov se cerkvi kratijo. Ne morem popisavati, kako se redovi preganjajo po Laškem in Francoskem, deloma tudi p.> Nemškem. Di se pri nas niso pregnali, imamo se zahvaliti edino trdni volji predobrega našega cesarja. Ako to pogledamo, bomo se li čudili, da je v 1!). stoletju sv. vera pešala in je tudi odpad od vere zmiraj dalje segal? OJpadli so naj-poprej premnogi iz višjih stanov, potem pa tudi množice nižjih stanov, posebno delalcev po mestih in tovarnah. Odpad od vere so pospeševale in še pospešujejo slabe knjige, grdi časopisi in razna društva, posebno prostozidarska. Pri nas je sicer javno prostozidarstvo še prepovedano, toda njegov duh se pokazuje v sovražnosti do cerkve in duhovnikov, mnege slavnosti so papjl-noma v tem duhu osinvane, liberalni časopisi so ž njim prepojeni. Zraven tega so nižji stanovi, posebno de-lalci silno uhožali, ker so gospodarji, posebno tovarnarji zapustili vodila krščanska, pa so po brezbožnih sebičnih željah s podložnimi, z de-lalci postopali. Od tod sovraštvo siromakov proti bogatim posestnikom in lastnikom tovaren, od tod ono socijalistiško gibanje, ki gre za tem, da se ves sedanji družabni red prekucne in to ne samo glede države, ampak še bolj glede svete vere in cerkve, kateri v prihodnji socijalistiški državi ni prostora. Vse to so pa posledica liberalizma, ki ozna-njuje popolno neodvisnost razuma iu posameznih ljudi od Koga in cerkvenih oblasti: on oznanjuje prostost mišljenja, prostost vesti, prostost v delu in obrtu in trgovini, prostost tiska, 011 oznanjuje samovlastnost ljudstva, pa se zato vojskuje zoper cerkev in cerkvene oblasti kot zastopnike Boga in božjih pravic. Pri volitvah skuša liberalizem dobiti večino, da bi po svojem preustrojil postave. Kjerkoli on zavlada, ž njim zavlada sebičnost. nestrpnost, lažnjivost, surovost, v veri vodi do verske malomarnosti in do popolnega brezboštva, v gospodarstvu pa vodi do propada ljudstva v siromaštvo in do nakopičevanja silnega imetja v rokah posameznikov. Izcimile so se tudi razne prazne vere in razne krive vere povsod v Evropi. Naj vara omenim samo staro-katolikov, ki so povodom vatikanskega cerkvenega zbora odpadli od cerkve in katerih je tudi nekoliko po Avstriji: naj vara omenim strastnega gibanja v Avstriji proti Rimu in sicer se Nemci vlačijo v protestantizera, Slovane pa hočejo počasi pripravljati na ruski razkol. Ali je to potem čudno, da pojenjava krščansko življenje po družinah, po društvih, po državah? da se zanemarjajo, da se zaničujejo cerkvene postave in cerkvene kazni, da se cerkev sama kar naravnost zametava? Ali je čudno, da so države vse v neredu, da se narodi sovražijo, da zaviaduje sila, podleže pa često pravica? Ali je čudno, da so vse države oborožene, da vojska pogoltne silne denarje, da morajo biti bremena, ki se nalagajo državljanom, jako težka? Ali je čudno, da na mnogih krajih raste rod brez vere, brez strahu Božjega, brez upanja na večnost in se moramo bati, da se začne krvava vojska vseh proti vsem? — Vže čutimo, a še grozneje bomo čutili, kako grenko je in strašno, zapustiti Gospoda svojega Boga! (Dalje prihoiojic.) Resnica nad vse. Po letu 1. 1 je to. da ne izusti te rešilne besede? Mirno stoje- pred sodniki, poln bolesti radi žene in otrok, vsklikne: „Moje življenje ni na prodaj za laž". Ozrši se še otroško nabožnim pogledom na križantga Izve-ličarja. neustrašeno stop«, napram smrtonosnim krogi jam. Vedno se palma častivrednega mučeništva podaja onemu, ki za izpovedanje velikih resnic celo smrt pretrpi. .Jeli naš junak spoznavale« velikih resnic? To, kar naj izpozna ali taji, ni prav nič posebnega, nič svetovnega. Ni mu bilo torej izpovedati ali tajiti velikih resnic, pač pa resnico samo. Cesto se govori o zrealitem škitu časti in resničnosti: tu ga imate. Peter Maver da raje svoje življenje, kakor da bi biser njegove resničnosti bil le količkaj omadeževan ali zaprašen. Nežna otročja duša se brani vsake laži in hinavščine. Njega zdrava in pristna narava in verna pokorščina do svete božje postave, ki je hranjena kot večna dedščina človeškemu rodu v dekalogu v božjih 10 zapovedih) ste vodile priprostega moža v domači obleki goto veje na pot pravice, nego to učinja 1000 zvezkov najbistroumnejšega modro-znanstva. Ob našem junaku je rekel si ivni profesir dunajske univerze dr. llirn pri odkritju spomenika meseca septembra 1. 1'JJO — vidim j najlepši izgled zvestobe do cesarja združen z zvestobo do Bjga, ki je večni vir resnici. Jeli ni to vznesen sp3rainj na zgidnimko d>bj junakov, ko se naši očetje smrtn »bojeviti p>dajo v v boj za svojega cesarja ter pri tem kot pravi vzorci krščanske nravnosti svetijo svojim otrok om in vnukom? Na zasipih Mantuanskih umrje Andrej Hofer. cesarja zvesti junak: v Bolcanu prelije svojo kri Peter Maver, mu če ni k resnice. Hofer i n M a v r, obad va isti dan. Narod, ki šteje med svojimi možmi takih junak< v, naj je tudi dostojno slavi. In to spominjsko slavljenje naj olje nudi žarnici navdušenja za najvišje ideale. Mesto, kjer je padel Peter Maver, tirolski junak, vam bodi sveto mesto, prav kakor pravi peenik o možu vzorniku: „Mesto, kamor je stopil dober človek, to — je ublaženo*)44. /upnik Alojzij Kummer. Razgled po domovini Iz Železnikov. (Ulj od na prošnja.) Vsem spoštovanim bralce m in bralkam r Zgodnje Danice*4 kot njen dolgoletni ^otrudnik priporočam najlepše v mo-iitev in pobožni spomini svojega preljubega zadnjega brata. rajn. gosp. Petra Levičnik, ki je dan 18. decembra 1900 umrl v Celju na Spodnjem Stajarskem kot umirovljeni c. kr. sodnijski nadsvetnik v visoki starosti blizu vi let. K večnemu počitku je bil položen z veliko častjo 20. decembra popoludan ob 3. uri v lastno družinsko rakev na pokopališču Celjske okolice Tu sem se pokopavajo vsi zavedni narodnjaki imenovanega mesta. Pogreb so vodili prečastiti gosp. opat Fr. Ogradi z mitro, in tako še po smrti odlikovali starosto naše rodbine. — Kajni brat se je rodil tu v Železnikih vdan 21. februarija 1819. Kar so mu vcepili v srce pobožni stariši, to je rad izpolnoval do konca življenja. Kot otrok je zelo rad stregel k sv. maši, kot sivega starčka ga je bilo mnogokrat videti v celjski kapucinski cerkvi; pozneje pa v misijonski cerkvi pri sv. .Tožefu nad Celjem. V otročjih letih se je šolal v domači ljudski šoli, pozneje v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. VII. in VIII. latinsko šolo je izdeloval v Gorici, pravosodja pa se učil v Nemškem Gradecu. Začetkoma je služboval kot nižji c. kr. uradnik za malo časa v Črnomlju in v Zalogu pri Moravčah, odkjer je bilo pozneje premeščeno okrajno sodišče na Brdo pod Kamenikom. Pomaknivši se na stopinjo pristava je kot tak služil v Velikih Lašičah. Zatičini in pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani. Imenovan c. kr. okr. sodnikom v Mokronogu je to službo opravljal le kaki dve leti. Potem pa je bil povikšan na stopinjo svetnika pri okrožnem sodišču v Celju. Tu je dolga leta in do večera svojega življenja deloval vestno in neutrudno. Povsod se je vjemal iz-gledno s častito duhovščino in s podložniki; zato pa bil tudi sploh cenjen, ljubljen in spoštovan. Ko je pred tremi leti po 42 — 43letnemu službovanju stopil v pokoj, ponudilli so mu njegovi predniki v odliko ali vitežki križ Franc Josipovega reda ali pa naslov c. kr. nad-svetnika. Ker ni bil prijatelj posvetnega blišča (tudi za častno kolajno 401etnega službovanja ni prosil), iz- •) »Die Statte, die ein gater Mecsch betrat — Ist einge-weiht; nach 100 Jahren klingt — Sein Wort und seine That dem Enkel wieder«. (Goethe, Torquato Tasso, 1. čina 1. nastop). volil si je poslednje. Lansko leto meseca majnika ga je zadela kap in mu pretila s smrtjo. Vender so se mu moči pozneje zopet nekoliko opomogle; ali z bližajočo se zimo je dozorel tudi on za večni počitek, h kateremu ga je Gospod Bog po prejetih sv. Zakramentih za umirajoče — tako upam -- poklical, da mu nikdar več ne mine Božič v nebesih. Svetila mu večna rajska luč! Xadučitelj Jon p Levičnik. Raznoterosti. Materino oko Pred nekaj leti je na nekem misi-jonu izustil govornik za slovo tele besede: „Ni še dolgo tega. ko je ležala mati na smrtni postelji. Njeni otroci so stali žalujoč krog smrtne postelje. Le enega sina — tega je pa manjkalo. Sedel je v ječi, obsojen na 5 let radi pregreh, ki so tudi ljubljeni materi pripomogle v prezgodnjo in smrtnonevarno bolezen. Se na smrtni postelji je hotela poskusiti mati. da pripelje sina na pravo pot, ako bi bilo mogoče. Želela je. naj bi prišel k smrtni postelji. A kako V Prosili so poveljnika ječ. naj ga izpusti za nekaj trenotkov. — Prošnja je bila uslišana. Sin je prišel: uklenjen na obeh rokah in spremljan po vojaški straži — umirajoči materi strašen prizor. Zaprlo jej je besedo in tudi um. — Le umirajoče oko, le to materino oko je obstalo na sinovem obličju. In to oko je govorilo več. nego bi moglo izraziti stotisoč besedi. Umirajoči materin pogled je šel sinu do srca . . . Mati umre; sina odpeljejo nazaj v ječo. Tu pa se vrže na obraz, moli in joka tako dolgo, da ga potolaži duhovnik, ki ga je sin poželel in kateremu se je izpovedal vseh svojih grehov. In kaj je bilo potem. Sin je prestal kazen petih let; iz ječe pa šel naravnost k škofu. Prosil ga je vsprejema v bogoslovje — drzen korak sicer. A bil je sprejet — izvršil je študije in postal mašnik. In ta mašnik — dragi v Gospodu — sem jaz!" Razume se, daje pri teh s cela nenavadnih, s cela nepričakovanih besedah zajokalo po cerkvi staro in mlado. — To je bilo materino oko ob strtni uri. ^ L Bratovske zadeve molitvenega apostolstva. Namen za mesec januvarij 1900. A'A'. stoletje Jezusu Kritin 11.) Sv. Honorata. Srečna izvolitev poklica. Slovenski učitelji in učiteljice. Pomoč v težavnih časnih zadevah. 12.) Sv. Ernest. Redovni predstojniki. Duhovne vaje in ljudski misijoni. 13.) Sv. Bogomir. Delalska mladina. Pomorščaki. Vrnitev družbe Jezusove na Nemško. Nadzorniki v jetniSnicah 14.) St. HllarlJ. Škofje in mašniki. Spreobrnjenci. Lahkomiselni mladi ljudje. 15.) Sv. Pavel, pnidavnlk. Šole in zavodi. Bolniki. Poboljftanje razuzdanih otrok.? 16) Sv. Xaro«L Marijanske kongregacije in srednje šole. Špansko. Združenje yzhodnih cerkva z Rimom. 17.) Sv. Anton. Pravi redovni duh za člane verskih družeb. Katoliška znanost. Dobre službe. N' Listek. Družbe sv. Cirila in Metoda slovenska dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu je priredila 2tf. dec. p. 1. v ..Sokolovi dvorani" v Trstu — 1. jan. t. 1. pa v „Narod nem Domu" v Barkovljah pri Trstu svojo letošnjo „Božičnico" z vsporedom: 1. Ant. Hajdrih: „Sirota", pesem. 2. Roza Ulk: „V posredovalnici", šaloigra v 1 dejanji. Osebe: Gospa Zobceva, Franica Malalan; plem. Bradačka, Antonija Pože-nelj; gdč. Kukčeva, učiteljica ,.bosanskega jezika-, Dragica Kolman; gdč. Kosova, vzgojiteljica, Josipa Jeršak; gdč. Kljunov a, učiteljica za peti je, Marica Vovk; gospa Slani ari ca, frizerka, Marica Bratina; Fani Siškovičeva, ključarica, Dragica Tomažič; Fani Trinajstičeva, hišina, Marica Kramar; Žefa Roga če va, dekla, Marica Bezeg; Mari-janka Štrukljeva, kuharica, Ivanka Bratina; Nežka Žnabljeva. hišina oskrbnica, RozaHja Kožuh. 3. Dr. Benj. Ipavec: ,.I) omo vini", pesem. 4. W. Pailler: „Sv. Helena", igrokaz s petijem v 3 dejanjih. Osebe: Sv. Helena, Olga Hvala; Teodora njena prijateljica, Drag ca Kolman; Pavla, Antonija Poženelj; L e o n i 1 a, Anica Podlogar; Tekla. Josipa Jeršak; Talija. Anica Kuret (dvorkinje); Deva, Ivanka Bratina; Lidija, Albina Leveč; Klavdija, mati Lidijina, Franica Malalan; C a hej, berač, Roza-lija Kožuh; Sara. Dragica Tomažič; Nubija, Ivanka Lazar; Kleofa, Marica Kramar (beračice); Rutina, Josipa Talmajnar; Angela, Erminija Kavčič (siroti). 5. Hugolin Sattner: „Na planine". 6. FranGerbič: „Želja Slo venca na tujem". 7.***: ».Božična". — Slovenci! Že o svoji Velikovški b> žičnici Vam poračajoč („Dan." 1900, str. 408) smo vam pokazali, kako veliko se je po naši družbi doseglo tam gori med našimi koroškimi otroki. In to-likov teh malo letih. — Danes smo Vas gornjim „ Vsporedom" popeljali še do svoje božičnice na jadranski obali. Na jadranski obali! — kjer delamo mi z uma svitlim mečem; kjer se pa posledice tega našega lepega dela jasno kažejo vsepovsod. Brez vseh daljnih dokazov Vam je torej doumno, kaka mora ta naša tržaška šola biti. — A, Slovenci, če ne zastavite koj kmalo za našo družbo vseh svojih moči, smo Vam pri konci z svojimi šolskimi poročili. Vsaj skrčevati jamemo svoje šolstvo; menda najprej v Trstu, potemvVelikovci in na to še po drugod. Prosvitljenemu češkemu narodu ie „Ustredna Matica" punčica njegovega slovanskega očesa. Do mala vsa češka mesta jej leto za letom prispevajo rednimi letnimi doneski. Plemenitnik v stekleni palači in delalec žuljavo roko; duhovnik ter ratar; uradnik in vojak; veletržec ter mali obrtnik: železnim obročem so Čehi glede šolske matice zvezani vsi; ne eden ne zastane svojim ljudomilim darovom. Ne eden ne zastane in uprav ginljivo je čuti iz ust češkega težaka, ki si je pritrgal krvavo usluženi vinar, besedo: „Ne eden naših otrok tujcu za žrtev!" — In pri nas! Strmenjem — res strmenjem čujemo, kako se družbi odpove sedaj ta sedaj drugi — in poklic ter verski čut že bi mu moral narekovati dolžnosti do nas; strmenjem čujemo, da obrača družbi hrbet, ki kliče za bogato si obloženo mizo v i enomer: „Jaz sem tudi narodnjak.M — Kakor Vam drago, Slovenci. Zapravili ste že marsikaj. V grob | ste nesli slogo in mir. Krivda Vam neiz-brislji va! — A mi! —Mi pa smo verski v tej družbi dosti. Do zadnjega so skoraj vsi naši ustavi v rokah čč. šolskih sestra — šolskih sestra, ki se v šolski vežbanosti ne ustrašijo nobene sedanjih slov. učnih moči. Narodni smo dosti. Ne uklonemo se nanreč — Slovenec biti nam je ponos - ne uklonemo se nikakemu navalu od nikoder in nikaki medeni besedi. Mi ne poznamo nikakega pri j en je vanja. Neizprosni smo dovolj. In ediui! Kazdene naj se še ta naša trdnjavica; potem Vam pa pride kmalu, prav kmalu mir. A ne narodni mir — tisti mir Vam bode, ki mrzlo, ki tako tako mrzlo zaveje. Kam zaveje? Nad grobove Vašega narodnega poštenja. — Steni Vam je povedano vse. Škofijska kronika. Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Kn. šk. duhovnim svetnikom in dekanom semiške dekanije je bil imenovan novi semiški župni vikarij veleč. gosp. Matija Krzar. — Podeljene so bile župnije: Škofija Loka čast i temu g. Feliksa Za-vodnik, izpoveduiku pri uršulinkah v škotiji Loki; Ig taniošnjemu župnemu upravitelju častitemu gosp. dr. Ivanu Mauring; Vojsko taniošnjemu župnemu upravitelju č. g. Ivanu Gnjezda. — Kanouičuo vme-ščeni so bili veleč, gg.: Anton Mali na župnijo Blagovico dne 3. decembra 1900; dr. Ivan Mauring na župnijo Ig dne 24. decembra 1900: Feliks Zavod n i k na župnijo Škofijo Loko dne decembra 19O0. — Premeščeni so bili čč. gg. dr. Kvgen Lampe, naučni pretekt na bogoslovnem učilišči. kot stolni vikarij in kapelau k stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani; na njegovo mesto pa je bil dekretiran kot naučni pre-fekt dr. Matija Prelesnik. Za izpoved ni ka pri uršulinkah v Škofiji Loki je bil imenovan č. g. Frančišek Fik. kapelau v Mengešu; čast. gosp. Frančišek Finžgar, župni upravitelj v Škotiji Loki, je bil imenovan hišnim duhovnikom v prisilni delalnici v Ljubljani. Župnim upraviteljem v Trnovem pri 11. Bistrici je bil imenovan tamošnji kapelan dr. Josip Kržišnik. — Na novo je bil nameščen novo-mašnik častiti gospod Ivau Plahutnik kot kapelan v Senožečah. — 1'mrla sta veleč, gg.: Ivan Vesel, župnik in dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, dne 10. decembra 190<>; Frančišek Klemenec, vpokojeni župnik v Oreheku, dne 20. decembra 1900. Priporočata se v molitev čč. gg. duhovnim sobratom. „Ljubljanski škofijski listu 1900 — št. VIII in (red. Opomnja. Pričujoči 2. in 3. list letošnje »Danice" upošljemo nekaterim čč. nenaroč-nikom v pregled. Prav zelo prosimo, da bi se verski in narodni stvari v prid umnožil naročnikov krog. Kdor pa Tas čč. noče »Danice", naj nam jo dobrotno vrne. Založništvo. „Danica" 1900. leta in vab>lo k njeni naročbi za 1901. leto. Z januarijem 1901. leta nastopi rZgodnja Danica" svoj 54. letni tečaj: prvokrat se je namreč prikazala četrtek 4. prosinca 1. 1849 na slovenskem obzoriji. Leto poprej je nosila naslov ^Slovenski cerkveni časopis4'. — ..Cerkveni časopis** in rDanico" so slovenskemu svetu vzbudili slavni knezškof dr. Ivan Zlatoust Pogačar, obema listema prvi urednik. Da se r Cerkveni časopis" ne šteje, bila bi rDanicau 1901. leta še le 53. letnik. Koliko je rDanica" storila to dolgo dobo let, to spada v zgodevino verskega ter narodnega živenja slovenskega rodu. Tem potem se je trudila stopati tudi za mojega dosedanjega dveletnega uredovanja. Nepripravljen in uredništvu s cela muk sem se prejemši to nalogo trudil. da je napredoval list za listom glede vsebine in glede primerneje razdelitve tvarin. Kakoršna je sedaj, taka bede v prihodnjem svojem letniku brez bistvenih sprememb. Sodelovali jej bodo tudi zanaprej na raznovistnih nabožnih poljih skušeni stari pisalci in pa oni buini mnogoštevilni mladi, ki so so ljubeznijo lista oklenili že koj lt99. in 1900. leta tako. da so svojimi krasnimi doneski razveseljevali rDaničiniht bralcev ter jim vzbujali to npapolno zavest, kako goreči in peresom oboroženi delalci na poprišči svete cerkve postanejo, ko le za malo časa stopijo med svoj rod kot delilci milosti Božijih in svojega naroda vestni dušni pastirji. Pridružile so se listu v vezani in nevezani besedi še vrle ženske moči, vneto služeč naši vzvišeni stvari. T od i one nočejo omagati v sodelovanji. Opozvrjam drobnih proizvodov nekteiih ml; dih pesDikov — pevcev po milosti Bežiji prav v pravem pomenu be>ede in velerastni cerkveni pesmi slnžečega visokega s^einega doste»janstvenika, ki se je listu priklopil letošnje 2. jolletije in mu mil bede tudi v naprej. Nezaceljivo rano pa je tem delalnim vrstam in meni usodi! Vsevladar to 1900. leto. ko je presadil v nebeške vrtove dva vrla mi alojzijeviška gojenja: še-le kletnega ljubljanskega logoslovca Mihaela Kogovšek in pa člana rimskemu germanikn le 22letnega doktorja pravu. Ivana .Tuvan. Vnetnikema za dobro ter najboljo stvar še enk at prosim obi!ega Božijega povrnila. -Danica- 1. 1901 skonča župnik Lavtižarjev telitnostni spis .Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj' . To obširno vednost no delo je pač one vrednosti, da bi se z njim ponašal slednji list, bodi si že tega ali druzega jezika. Koj. ko se dokonča ta spis — pride na njega mesto podrobnostna .Zgodovina Trsteniške župnije" izpod nenavadno vešče dlani. Do mala vsaka številka donese tudi kak živetopis slovanskih ublažencev in svetnikov. Če bo le prostora, natisne se še v tem letniku o. Adolf Doss ova imenitna tMladinina bisernica" in pa zgo-vina romanja mladega nam sodelalea v Lurd. Vrhu tej ».Slovenski pravopis" pol'. Leveč, ker jej neredkokrat prav hudobno kljubuje staroslovenski Miklošičev slovar. Zato se kolikor mogoče vrne do Janežičevih še najute-meljenejih naukov o rv" in rn*\ koje je srečno uporabljal v svojih spisih tudi umrli kan. prof. Mam. Cul sem in pismeno prejemal spodbudljivih glasov: kako ljubo je temu ali onemu rDaničinou branje. Bilo mi je to v veliko zadoščenje. A želim ob takem, naj se namnoži še število naročnikov. Ne zadostiijo mi le gole simpatije — in za trud, ,.Danici" darovan, je njenih naročnikov brezd v orabeno premalo. Dokler je pa teh le v tem število, založništvo ne more prijenjati v cenah. Častita gospica-lastnica Blaznikove tiskalne mi je vsled me>je prošnje rade volje dovolila jrihodnjemn letniku novih vsakov~fnih črk in prepon ter boljega rDaničinega" papirja. Ob eneni mi je obljubila vreje-neera listovega oskrbovanja. * -Daničino*4 založništvo naznanja za leto 1901 naslednje cene: „Danica" za vse leto stane po pošti 7 K — v. „ pol leta r r 3 ,. 50 „ V Ljubljani prejemana za vse leto »i „ — „ r „ * r pol leta 3 „ — „ »• r> r 1» n Za prinašanje na dom se plačuje 80 v. na leto. Posamezne številke so po 20 v. Za medletno spreminjanje adrese se plača 30 v. Naročnina se pošilja najceneje poštnimi nakaznicami naslovom : „Blaznikova tiskarna t Ljubljani". Vsem Vam čč. rDaničinim" pisateljem in bralcem, vsem Vara somišljenikom in prijateljem — vsemu slovenskemu narodu naj Božija Vseusmiljenost podeli najblaženejega 1901. novega leta. Ljubljana, 24. decembra 1900. Tomo Zupan.