17 Kiti severnega Jadrana – 1. del Besedilo: Ana Hace Ilustracije: Vladimir Leben, Prirodoslovni muzej Slovenije Določevanje vrst v naravi je lah- ko precej zahtevno. Tako je tudi pri kitih, ki preživijo večino časa pod morsko gladino. Včasih uzremo zgolj kak pljusk, izdih ali hrbtno plavut. Na opazovalne zmogljivosti v veliki meri vplivajo tudi vremenski pogoji (megla, dež, velikost valov ipd.). Pri- spevek, objavljen v prvih dveh števil- kah Trdoživa, je namenjen lažji pre- poznavi kitov, ki jih lahko srečamo v Jadranskem morju. V red kitov (Cetacea) spadajo tako kiti kot tudi delfini in pliskavke. Red delimo na podredova vosatih (Mysticeti) in zo- batih kitov (Odontoceti), znotraj katerih poznamo 80 vrst. Severno Jadransko morje je plitvo in pol- zaprto morsko območje, zato tu ocean- skih oz. pelagičnih vrst (vrste, ki živijo na odprtem morju, daleč stran od oba- le) navadno ne srečujemo. Kljub temu da je v severnem Jadranu stalno prisotna le ena vrsta kitov, se tukaj pojavlja kar nekaj vrst. Doslej je bilo zabeleženih devet vrst, in sicer iz družin delfinov (Delphinidae), glavačev (Physeteriade) in brazdastih ki- tov (Balaenopteridae). Predstavljamo prve tri vrste: Velika pliskavka Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je edina stalno prisotna vrsta kitov v sever- nem Jadranu. Pogosto se zadržuje v bliži- ni obal, zato velja za t. i. »obalno« vrsto delfinov. Doseže velikost od 2,5 do 3 m, ponekod tudi do 4 m. Po hrbtu so temno sive barve, ki na bokih postopoma preha- ja v svetlejše odtenke, trebuh pa je pov- sem bel. Imajo kratek kljun, ki je z ostrim prehodom vidno ločen od zaobljenega čela. Od očesa do prsne plavuti se vleče nekoliko temnejša črta. Prsne plavuti so sive. Hrbtna plavut srpaste oblike je do- kaj visoka in temno siva ter se nahaja na sredini hrbta. Navadni progasti delfin Navadni progasti delfin (Stenella coerule- oalba) je najštevilčnejša vrsta v Sredoze- mlju. V južnem Jadranu je pogost, medtem ko gre v severnem Jadranu le za posamič- na pojavljanja. Navadni progasti delfin je oceanska vrsta. Doseže velikost med 1,8 in 2,5 m. Po hrbtu so temno sive barve, ki na bokih ostro prehaja v svetlo sivo barvo, trebuh pa je povsem bel. Ima te- men kljun, ki je z ostrim prehodom vi- dno ločen od zaobljenega čela. Na sredini hrbta je dokaj visoka, temna hrbtna plavut srpaste oblike. Prsne plavuti so prav tako temne. Najbolj prepoznavna značilnost te vrste so proge. Očesi sta obkroženi s temno barvo, od koder se vzdolž celega telesa po boku vleče tanka, temna proga. Pod njo je še ena krajša, tanka temna pro- ga. Na boku, za glavo se skoraj do hrbtne plavuti v obliki plamena razteza svetlo siva črta. Kratkokljuni navadni delfin Včasih najštevilčnejša vrsta kitov v Sre- dozemlju – kratkokljuni navadni delfin (Dephinus delphis) spada danes med ogro- žene vrste. Pred dobrimi tridesetimi leti je bila ta vrsta prisotna tudi v severnem Jadranu, kjer sedaj velja za regionalno iz- umrlo. Tu so opaženi izredno redko, veči- noma le kot posamezne živali. V dolžino merijo od 1,7 do 2,4 m. Imajo kratek te- men kljun, ki je z ostrim prehodom vidno ločen od zaobljenega čela. Njihova prepo- znavna karakteristika je barva. Hrbet je rjavkasto sive barve, trebuh bel. Na boku imajo značilno peščeno rumeno liso, ki se pod hrbtno plavutjo zoži in prehaja v svetlo sivo barvo, ki se vleče do repa. Ta prehod svetlih barv na boku ustvari zna- čilen vzorec »peščene ure«. Prsne plavuti, od katerih se do spodnje čeljusti vleče nekoliko temnejša proga, so temne. Hrb- tna plavut je podobna plavuti navadnemu progastemu delfinu. Oko je obrobljeno s temno barvo. Velika pliskavka. Navadni progasti delfin. Kratkokljuni navadni delfin.