URN_NBN_SI_DOC-IHTCFU7i

SKUPAJ JE USPEŠNEJE Ob mednarodnem letu pismenosti Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vlade držav se problematike pismenosti lahko zavedajo bolj ali manj, nekatere ji posvečajo trajno pozornost in poudarjeno skrb, ker poznajo njen pomen za gospodarski in družbeni razvoj, nekatere pa nasprotno celo zmanjšujejo sredstva za razvoj družbenih dejavnosti, kamor sodijo tudi "porabniške" šole, knjižnice, učitelji, knjižničarji in knjige, in tako povečujejo razkorak med povečanimi druž­ benimi potrebami in materialnimi možnostmi. V taki situaciji lahko pride do umetnega zoževanja potreb, kar je nenadomestljiva civilizacijska škoda. (Ranko- vič, str. 62). Zmanjševanje državne podpore poveča vpliv tržišča s psevdokultur- nimi proizvodi in lahko se ustvarja mišljenje, da je v kulturi dobro vse, kar prinese denar. Kultura pa ni samo zbir predmetov in institucij, ampak je vrednost glede na kvaliteto rezultata in trajanje, ki se izraža v napredovanju posameznika in ko­ lektivne eksistence. Znano je, da pomanjkljiva pismenost zmanjšuje človekove možnosti delovanja v družbi in povečuje njegovo odvisnost in da ima pismenost velik pomen v političnem življenju in razvoju družbe. Andersen in Bowman (1965) ocenjujeta, da mora biti za hiter ekonomski razvoj neke družbe 80% odrasle populacije pismene. V skladu s svojim zavedanjem vlade tudi ravnajo, priključijo se mednarodni akciji proti nepismenosti in jo uporabijo za poudarjeno aktivnost na tem področju; ali pa jo prezrejo-kot se je zgodilo pri nas. Poziv IBBY vodstvom vlad, naj proglase leto 1990 za mednarodno leto pismenosti, je šel mimo nas, saj nismo ničesar slišali in brali o njem (razen v tujih medijskih sredstvih), tudi dodatne aktivnosti nismo čutili, razen v negativnem smislu-zmanjševanju sredstev. Res je, da nismo člani IBBY, res pa je tudi, da pismenost zadeva tudi našo družbo in naše otroke in da bi ji morali tudi mi posvečati več pozornosti. Branje še zmeraj ostaja glavno sredstvo učenja, ki spremlja človeka vse življenje, saj sprejme izobraženec povprečno tri četrtine znanja iz knjig in drugih tiskanih virov. Teh pa je vedno večin so vsakokrat