LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ^——___ —■ ----------r^-» ■ - - --------------— - --------—— - -----*— Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919. AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879._ 'J^J^sloga \lacij STEV. (No.) 43. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. APRILA 1922. LETO (Vol.) VIIL NEVARNE FARMARSRE ITALIJA PROTESTIRA PROTI RAZMERE. NASELJENIMI POSTAVAM. Več kakor 6.000.000 farmarjev v Ameriki je danes na robu propada in - bankerota. To strašno poročilo je Italijanska vlada je po svojem podal senator Capper iz Kansasa sena- slaniku Ricci uložila pri drža vem tu. Naše kmet, farmar je na jako tajniku protest proti omejitvi na-slabem stališču. Ako vlada ne na- seljeništva. da je to v prvi vrsti naredi hitro kakega koraka v pomoč merjeno proti Italijanom, Državni poljedeljstvu, je cela država v ne- tajnik Hughes je odgovoril, da to ni varnosti. 22 tisoč milijonov da ame- res. temveč, da je to splošno in velikanski farmar državi vsako leto v lja za vse narode enako, — Kakor poljskih pridelkih. Senator misli, da se trdi. je to samo pretveza, po ka-bo morala vlada hitro skleniti po- teri hočejo Italijani dobiti posebne sebne postave. p> katerih bo mogla j privilegije, da bi se jih lahko več na-tarmarjem dati večje posojilo z maj-{selilo sem. hnimi obrestmi, da bo uredila preva-1 - zanje poljskih pridelkov, da bo far- DANES SO V CHICAGO PRI-mar lahko svoje poljske pridelke MARNE NOMINACIJSKE RAZNE NOVICE. JUGOSLOVANSKE NOVICE TE- VELKANSKI VIHARJI V XAS. V Texasu so divjali preteklo so- Nekdaj in sedaj. Ko je bil dr. Korošec na vladi, tedaj je bilo vse povprečno za 200 odstotkov cenejše 111 boto veliki tornado in veliki dežev-jkot danes. Toda takrat je vse dvi-nalivi. 17 oseb je mrtvih in veli- galo pesti zoper dr. Korošca in grozilo s štrajkom. Danes pa n. pr. železničarji ne morejo več izhajati, draginja je zmerom večja, kapitalizem pa vedno močnejši in brezobzir-tiejši, toda slovensko uraaništvo ponižno kloni glave in molči. Pod dr. ko ranjenih. Na milijone je škode. ZAPISNIKI UNIČENI. Y Waukeganu se je začela pretekli teden sodni j ska obravnava f/+>ti go-vernerju Smallu, države Illinois, radi ponevrjenje državnega denarja. Izkazalo se je. da je veliko knjig, I lezničarji pa po tolikih brcah, ki jih kjer bi se dobili podatki o tem pone- [dobivajo dan za dnem ponižno izjav-verjenju, uničenih, da so izginili. Ijajo ministru: "Sporočamo Vam! Raje jih je pometač sežgal. Nečem o stavke, nečemo pasivne re- CHICAŠKA SLOVENSKA ŠOLA ."I^Z. IZ DELAVSKIH KROGOV. Korošcem tako bojeviti liberalni že- prodal za svojo ceno in vsaj z malini dobičkom, ker drugače ne more naprej in da bo uredila farmarske banke. ZA SPRAVO. DOVOLJENA. Minuli teden je sklical mil. g. nad-VOLITVE. škof svoje svetovalce, ;i !-e vrši vsake tri leta. C. g. vizita-tor je bil tudi pri nas v Chicago, kjer si je ogledal tudi vse naše podjetje in se je jako pohvalno izrekel o vsem in nas navduševal k navdušenemu delu za blagor svojih rojakov potoni tiska in za napredek katoliške misli Ker moramo do jeseni imeti vsaj pet šolskih sob za šolo, zato se bo za začetek pred vsem gledalo na to, da se teh pet sob pripravi. Y kratkem bo občni zbor faranov, kjer se bo o j tem razpravljajo. Poslopja bomo toraj toliko zgotovili, kolikor se bo pač za ta denar dalo narediti pri sedanjih plačah in cenah stavbinske-ga materijah. — Sicer v mestu Chicago boj med unijami in delodajalci ^e ni končan. Skoraj vse unije nočejo sprejeti plač. katere je določil sodnik Landis. Vendar kakjir razmere kažejo, se ta prepir še ne bo v doglednem času končal. Zato ne moremo več čakati, temveč razme- ti železniškemu ministru pa obstoji v teh-le besedah: "Naj Vas celo življenje spremlja jok gladnih otrok in prokletstvO onih. katerih roditelji so zaradi Vas -— radi prezebanja ;n glada oboleli in izgubili življenje v težki službi železniškega prometa." Nam se čisto prav zdi, da železničarji ne štrajkajo, zakaj to bi splošno bedo le še pomnožilo. Zanimivo pa je vendarle, kakšno huronsko vpitje je bilo pod dr. Korošcem, ki je bil priznano dosedaj v naši državi najboljši železniški minister in kako je zdaj vse krotko. Seveda dr. Ko- PREMOGARSKA STAVKA. Komaj 3 milijone ton premoga se je skopalo prvi teuen stavke po ceii Ameriki. Toraj niti polovico navadne svote. Velika večina neunijskih premogarjev se je pridružilo stavki in niso šli celi teden na delo. Vendar jih precej še dela. Zato so unije obrnile svojo pozornost na neunijske delavce, da bi vsi pustili delo. Zlasti so pozvali preinogarje Pennsvl-vanije in West Virginia. — Iz \V. Va. se poroča, da se pripravlja unij ski premogarju iz Charlestowna, da bodo šli v velikem številu v premogovnike v Winding Gulf in bodo skušali vpljivati na ondotne premo-garje, da bodo pustili delo. Sedem lokalnih unij se je že ustanovilo v tem okraju. Ta teden bo plačilni dart za premogarje za delo zadnjega tedna marca. Nekako 30 milijonov dolarjev bode znesla ta plača. V ill i— noiskih premugokopih bo znašala plača $4.000.000. Indiana $1.500.000, Ohio $2.450.000. RDEČKARJI MED NAŠIM VOJAŠTVOM. Vojni minister Weeks je izdal posebno svarilo 11a naše vojaštvo, v ka- rošec je bil klerikalec in hudič naj j tereni svari vojake pred "rdečo pro ga vzame, četudi bi nam pečene pi- nacrnnHn " _ ske v usta tlačil, sedanji minister pa ni klerikalec in potem se tudi že potrpi. čeprav v "prezebanju in gla- du." ... , ..... . , 4 . ram 111 denarju primerno poskrbeti 111 krscanskega življenja. Obiskal ie - , J : J za solo, tudi vse druge postojanke komisa- —_______ Nov tiskovni zakon. — Belgraci, 17. marca. Odbor ministrov, ki ga tvorijo Pašič, Pribičevič, dr. Marko-vič, dr. Marinkovič in Trifkovič. je na svoji včerajšnji seji razpravljal vi vprašanju novega tiskovnega zakona. Ta zakonski načrt pride v kratkem pred narodno skupščino. O bo odbor ministrov rijata. "HUDIČEVI TUJCI." Od doma so dobili slovenski fran- Japonska je še vedno v velikih ne- teni predmetu Zadnjo soboto pozno v noči se čiškani sporočilo, da je njih provin- mirih in prevratih. Pred vsem se je nadaljeval razpravo, cijalni predstojnik. Veleč. P. Augu- začelo med narodom veliko gibanje, ———— ——. štin Cam pa popolnoma okreval od da bodo izgnali vse "hudičeve tui- Tebe bi radi nabiH -katoliška slovenska trrniln eden ie bil m mpctn mrtev ^ .....1 - - ™ »» • duhovščina. Ker te pa mi branimo, smu trcnua. euen je 011 na mestu mrte\, nevarne operacije m je sel ze na vec ce. ^ tepen; j štirje pa težko ranjeni. Med pone- misijonov. Tudi mi mu častitamo k ie pripetila velika avtomobilna nesreča, ko sta dva avtomobila skupaj pagan do." — V svojem svarilu pravi. da se je zanesla med vojake živahna "rdeča propaganda/' —• Enako svarilo je izdano tudi na našo mornarico. — \ kljub tema dvema svariloma pa se je izjavil naš pravosodni minister Daughertv. da v A-rneriki ni več "rdeče nevarnosti." — Čemu potem svarila? ZAHTEVA ZA TAKOJŠNO PRIZNANJE MEKSIKANSKE VLADE V KONGRESU. Kongresnik republikanec Connal-ly iz države Texasa. bo baje v kratkem predložil pred kongres Združenih Držav predlogo, ki bo zahtevala takojšno priznanje sedajne meksikanske vlade. srečenei niso bili Slovenci. Pač pa njegovemu ozdravljenju! to poročam v svarilo našim rojakom. Župnijo sv. Pija na Ashland A v. kateri imajo avtomobile, kaj se lah- v Chicago, kamor hodi tudi veliko ko zgodi, kjer ni previdnosti. Slovencev,. je dal mil. g. nadškof a- — Nekemu našemu rojaku se je merikanskim Dominikanom. ki so pripetila nesreča, da mti ie'poginil sprejeli te dni to župnijo v svojo pes. Ta rojak je tako naredil s svo-|oskrbo. — Rev. Conway ie bil pa jim psom, kakor so v Chicago z ne-1prestavljen na župnijo Rojstva G. v kim človekom. Peljal ga je daleč v Chicago. gozd. Spremljajo ga ie več avto- Waukeganska naselbina se pri-mobilov in tam so ga sežgali ter pravlja, da bo dala 30. aprila pose- izročili elementom. Ce je bila velika žalost, ko so ga sežigali, žal, mi ni znano. „— Preminula je nagle smrti od kapi zadeta Mrs. Marija Malar v starosti 72 let. Zapušča enega sina in veliko prijateljev. Pokopana je bila v četrtek, 6. aprila iz slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda na slovenskem pokopališču v zeleni dolini. Pokojno priporočam v molitev. Ostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Poročevalec. ben poslovitveni večer svojemu ljubljenemu župniku Rev. F. Ažbetu pred odhodom v Evropo. NaŠ župnik Rev. K. Zakrajšek O. F. M., je imenovan kot subdijakom mil. g. nadškofu pri posvečeva-nju sv. olej na veliki četrtek. Rev. B. Winkler OFM. je obiskal slovensko naselbino v Bradley, kjer je dal ondotnim rojakom priliko, da so opravili velikanočno dolžnost. Vsa naša moč je — katoliški časnik. Katoliški časnik tebe brani! Sv. misijon bodo imeli v Chishol-mu od 14. do 21. maja. v Evelethu, Minn., pa od 28. do 4. junija. Oba sv. misijona bo vodil Rev. Benvenut Winkler OFM. iz Chicago, urednik Glasniga Presv. Srca Jezusovega. POZOR! Današnjo velikonočno številko smo razposlali večini na ogled. Ko prečitate list in ako bo vam ugajal, nam takoj sporočite, če želite postati njegov naročnik. Ako nemorete poslati naročnine sedaj, vam bomo pošiljali list vseeno, poravnali boste naročnino, kadar boste mogli! Glavno je, da se izrazite, ako hočete postati naš naročnik. List je zelo zanimiv s svojimi novicami, podučni-mi članki in drugim svojim zbranim čtivom. Vsakdo ga rad čita in je žnjim zadovoljen in tako smo prepričani, da se bo tudi vam dopadel in, da boste postali njegov naročnik. Uprava JEdinosti. m DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero sTno v zvezi Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovaiiskim kronam:^ ^ Italijanskim liram:^_ 500 kron...............$ 1.9.5 50 lir ...................$ 3-25 1,000 kron ............... 3-9° 100 l'r .................... 610 5.000 kron .............. 18.00 500 lir ................... 28.50 10.000 kron .....-......... 35.00 1000 lir ........••.....56.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, 111. flu " " " EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press i«49 W. 2and Street, - Chicago, IU. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111. Entered as secend-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. VSTAJENJA DAN. Žalostno je 11a veliki petek! Dan žalosti, dan zmage hudobije nad pravico in resnico je to. Na Kalvariji visi pribit na križ Oni. katerega so tako sovražili, zato ker je vsem in vsakemu resnico povedal, zato ker je hotel samo ljudstvu koristiti, ker se je samo za ljudstvo žrtvoval, zato ker je resnico ljubil in učil. Ha, ha! Zmagala je nevoščljivost. Glejte njene triumfe! Glejte, Irako se zvija na križu tisti, ki se je drznil tudi nje nekoliko opomniti! Na, ydaj pa ima! Zdaj pa podira tempelj! Mislil je, tla ima ljudstvo za seboj, ha, ste culi, kako je vsa množica kričala: "križaj ga!" Ni ga imel prijatelja! Mi smo zmagali. Rešeni smo. Nič več nas ne bo motil! Nič \ tč nas ne bo mogel imenovati "pobeljeni grobovi'- in enako. Zmaga! Zmaga ! Pod križem je pa jokala njegova mati in le nekaj malo njegovih zvestih prijateljev. Še celo njegovih apostolov ni. Eden visi obešen na vrbi kot obupani izdajalec, samomorilec. Drugi se skriva med olkami Oljske gore in joka, da bi se kamenu smilil, ker je zatajil svojega Gospoda. O-stali so skriti v neki hiši. Da. zmaga, popolna zmaga hudobije nad pravico! * * * Toda za velikim petkom je prišla velika nedelja. C ujete potres, vi farizeji, vi nevošljivci. vi. ki ste v petek klicali: zmaga! Veste, kaj to pomenja? "Zveličar naš je vstal iz groba!*' Da! V nedeljo zjutraj se je zemlja zopet stresla in skala od groba se je odvalila vkljub vojaški straži, vkljub velikim kraljevskim pečatom in glej ga, Zveličar j a sveta, kako častit in proslavljen vstaja! Straža je popadala na tla kakor v omedlevici. Prestrašili so se . . . "Kaj ? vstal je? kakor je rekel?" so sikali zmage pijani farizeji, ko si jim prestrašeni vojaki pripovedovali, kaj se je zgodilo pri grobu. "Da, vstal je, kakor je rekel?" so rekli prestrašeni vojaki in odšli vsak na svoj dom osramočeni skupaj s svojimi gospodarji. — * * * . Kratka je zmaga krivice nad pravico! Velikrat res krivica in hudobija zmagata. Pogosto mora oni.-ki je mislil dobro, ki je delal samo iz ljubezni, ki je hotel samo koristiti, na križ radi svojega nesebičnega delovanja, kajti s tem delovanjem kazi onim, ki delajo iz sebičnosti, ki nočejo koristi ljudstvu, ki hočejo in iščejo samo koristi lastnega žepa Velikrat slave na svetu zmago največji zločinci, ki si znajo nadeti na svoje zločinske obraze krinko poštenosti, ki znajo ljudstvo podpihovati in preslepiti. \ elikrat dobi oni, ki je tako dobro mislil in toliko storil za narod kot odgovor od naroda samo: križaj ga! Množica je pozabljiva. Množica le prerada pozabi na dobrote, katere je sprejela, ker je omahljiva, ker je tako spremenljiva, tako dostopna hinavskim besedam sleparjev in me- *to, da bi klicala klice hvaležnosti, kliče svojim največjim dobrotnikom: Križaj ga! Vendar take zmage so same zmage hudobije velikega petka! Samo trenutno. Resnica slednjič zmaga ! Zato, človek, ki se trudiš za dobro, ki želiš dobro narodu, ki delaš za to, da bi ne sebi, da bi pomagal svojim so-ljudem, ne vstraši se nikdar zmag velikega petka! Le pusti, naj hudobija zmaga! Le pusti ji svojo pot! Nič te naj ne moti v tvojem delovanju Kratka bo ta zmaga! Veruj v zmago pravičnosti in resnice! Veruj v nepremagljivost poštenega ciela! V edi veliki petek ima vedno veliko nedeljo za seboj. Če hočeš kdaj priti v slavo svojega nebeškega Očeta, nikdar ne pozabi besed Gospodovih učencema v Emavs: "Ali nista vedela, da je moral in Človekov iti skozi trpljenje in tako v slavo svojega Očeta?" Zato krepko naprej v delu za resnico in pravico! Krepko za svojim v^eličarjem, če tudi morda črez Golgato! Če tudi na križ! Vendar krepko naprej! Veliki petek, Golgata. križ so samo zagotovila gotove koneč-r,e zmage. _"EDINOST"_ pa ne obupaj, temveč stoj z Materjo Zveličarjevo in s sv. Janezom in s zvestimi ženami kot junak pod križem svojim in — upaj! — upaj! — u-paj! Kristusovo vstajenje je krepka podlaga tvojega upanja. Zato narod slovenski, vstani tudi ti! Vstani s svojim Zveličarjem k novemu življenju. Raztrgaj vezi hudobije in brezverstva, v katere so te uklenili. Pretrgaj grde pečate sleparij, s katerimi so zapečatili tvoj grob! In vstani s Kristusom ! . Da, narod moj. vstani tudi ti s Kristusom in Kristus te bo razsvetli. V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI KOLEDAR. April. 16. Nedelja.— Velikanočna nede-! lja. — Vstajenje Gospodovo. 17. Pondelek. — Velikanočni pon-delek. 18. Torek. — Sv. Apolonija. muč. 19. Sreda. — Sv. Eina, kraljica. 20. Četrtek. — Sv. Simon. 21. Petek. — Sv. An zlem. škof. 22. Sobota. — Sv. Soter in Kaj, papeža, muč. 23. Nedelja. — Bela nedelja. — Praznik sv. Jurija. ŠESTI ČLEN VERE: JEZUSOV VNEBOHOD. "Sel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta." Jezus Kristus je povedal svojim u-čencem, da se bo po svojem vstajenju povrnil k svojemu nebeškemu Očetu, to je, da pojde v nebesa, da se bo veselil svoje nebeške slave, katero je imel. že predno je bil vstvarjen svet. Ko bi ne bilo nikakih i zadržkov tu na svetu, bi se bil po-1 krščanstvu. ibo sodil: to bo njegov drugi prihod. Če pravimo, da bo prišel sodit "žive in mrtve", imajo te besede dvojen pomen; pod "živimi" razumemo te, ki bodo ob koncu sveta še pri življenju. ki bodo vse dogodke še videli; pod "mrtvimi" te, ki so odšli v večnost pred koncem sveta ;: razumemo pa pod "živimi" tudi pravične, pod "mrtvimi" pa grešnike. Kedaj in na kak način se bo pa vršila poslednja sodba? Jezus Kristus je jasno, točno povedal. da bo prišel, ni pa povedal natančnega časa, kedaj bo prišel; to je skrivnost, katero je Bog pridržal za se. Označil pa nam je znamenja dogodke. ki se bodo vršili pred koncem sveta, ki bodo oznanjali bližajočo se poslednjo sodbo. Ta znamenja bodo: 1-—Evangelij se bo oznanjal p<3 celem svetu. —Krščanska ljubezen se bo po-izgubila. zdelo se bo, da je vera zatrta po celem svetu. 3.—Judje se bodo spreobrnili k In ti, moj mili slovenski narod, tudi ti imaš prav kar strašen veliki petek. Tudi nad teboj je za trenutek zrn agala hudobija bodisi tukaj v Ame-liki, bodisi tamkaj doma. Hudobija slavi svoje triumfe. Doma so zmagali liberalni farizeji, protiverski fanatika, pismarji. Veliko zmago slave nad teboj, ubogo ljudstvo in te tlačijo v sužnost. Vse tvoje najsvetejše .svetinje so v blatu. Enako tukaj v Ameriki! Hudobija zmaguje! Pro-t verski fanatizem slavi svoje zmage. Na križ je pribita resnica krščanstva po slovenskih naselbinah in po slovenskih hišah in po slovenskih srcih. Ljudstvo, ki je toliko dobrega sprejelo od svojega božjega Zveličarja. je pozabilo na vse te dobrote, se je dalo prelepiti in podšuntati in divje kriči z voditelji proti križu, proti cerkvi, proti vsem, ki branijo ta križ: križaj jih! Zvezali so se celo z Judeži, ki jim prodajajo Zveličarja v svoji strašni zaslepljenosti. Dobili so si za pomoč ttidi boječe Petre, ki se ustrašijo ženske, da zataje svojega Zveličarja, si ne upajo na dan branit svoj križ, branit svojo resnico in pravico. Vendar, narod, boš klonil duhom v tem svojem velikem petku? Nikakor! Velikonočna nedelja je tukaj! Dan vstajenja! Glej .svojega Zveličarja, kako slavno vstaja od mrtvih in te kliče za seboj in ti daje zagotovilo, da krivica in hudobija zmagata vedno samo trenutno samo za tri dni. Potem pa pride vedno in vsikdar velika nedelja, nedelja vstajenja. Zato v trpljenju velikega petka svojega ne obupaj! Na svoji Kalvariji doma in tukaj ne obupaj! Le pusti za nekoliko časa krivico zmagovati! Le pusti svoje nevoščljivce in svoje sovražnike, da se vesele svoje zmage. Le naj kimajo posmehljivo s svojo glavo! Le pusti jih! Naj imajo svoj dan! Vendar ti pa nevstrašeno naprej za Križa ni m! Ti ^■HHhHHHh vrnil v nebesa takoj po svojem vstajenju; toda važne stvari so ga zadrževale še tu na zemlji. Moral je ostati še tu. da je (O spričal svoje vstajenje nad vsak dvom, in da je (2) poučil svoje učence glede podeljevanja zakramentov, ustanovitve in vladanja svoje cerkve. To je bil vzrok, zakaj je šel Kristus še le štirideseti dan v nebesa. Življenje Jezusa Kristusa teh štirideset dnij je bilo bolj življenje v nebesih kakor pa življenje na zemlji. On je bil sicer ravno isti človek, kakor je bil pred smrtjo, toda njegov stan je bil drugi, bil je stan bi aženih v nebesih. Razun tega. mesto da bi bil vedno med ljudmi, kakor je bilo to poprej, bil je sedaj vedno pri Rogu. samo od časa do časa se je prikazal svojim apostolom in jim govoril o svetem Duhu in o božjem kraljestvu. In ker kraljestvo božje — to je njegova cerkev — sloni in temelji na veri, storil je vse, kar je bilo mogoče, da bi jih tt- 4—Po vesoljnem svetu bodo divjale krvave vojne, lakota, kuge; zemlja se bo tresla in morje se bo dvigalo. Solnce. mesec in zvezde bodo otemnefe. zgubile svoje svetlobo, ne bodo se več vrtile in sukale po svoji naravni poti. Ves reci v naravi bo prišel v nered, kajti konec se bo bližal: svet, vesoljstvo bo pokončano. (Luk. 21 itd.) 5-—Pojavil se bo mož imenovan Antikrist. kojega hudobija, zlob-nost bo presegala vse meje. on bo nasprotnik. sovražnik Kristusov. Zapeljeval bo ljudi, delal bo celo čudeže. Kristjani bodo trpeli najhujša preganjanja, kakoršnih še ni bilo na svetu, skoro ves krščanski svet bo odpade! od Kristusa. Prerok Elija in očak Enoh se bota povrnila na zemljo, da se bota bojevala proti Antikristu, poučevala in razsvetljevala Jude in vtrjevaia kristjane v stanovitnosti- Ta dva branitelja vere obsodil bo Antikrist na smrt in jih umoril. Antikrista pa pomagajmo,da bomo dosegli, kar želimo. Do sedaj smo bili žalostni, če smo šli k sv. maši. Tam smo slišali samo angleško, nikdar pa slovensko. Ker je pa večina naših ljudi, ki ne razumejo angleško, zato jih pa tudi ni veselilo iti k sveti maši. Sedaj je pa veselje, ko je vse slovensko. Mladeniči bodo imeli pridigo pred mašo, mi pa po maši. Rev. Vitus Hribar so nam tudi radi postregli, če je bilo treba za krste ali poroke in se jim zahvalimo in jim želimo srečno pot v domovino. Posebno se pa fa-rani ne zmenimo nič za one, ki ma-žejo po slabih listih, da bi nas razdvojili in nam podrli naš napredek. Ti opični ljudje, ki so potomci ma-mic opic in očetov afnarjev drugega ne znajo, le pustimo jih. opice so, zato pa pameti nimajo, ker ko bi bili ljudje in bi imeli človeško pamet, bi drugače sodili. Teli listov je že tako preveč med nami in prosim u-rednika Koledarja za 1. 1923. da bi ne deval več imena vseli protikatoli-ških časopisov, te cunje ne zaslužijo, da bi se njih imena čitala v tako lepi knjigi, kakor je koledar. Tudf jaz vam vošim veliko napredka pri razširjanju vašega lepega lista in bom tudi sam pomagal in gledal. da dobim kaj novih naročnikov. Tak list to zasluži. Vošim vesele velikonočne praznike Vam, g. urednik, g. Stefa niču in g. Hribarju in vsem naročnikom in prijateljem lista '* E-dinosti." A. Praznik, naročnik. (Opomba: — Za dopise ne računamo nič. Priobčujemo jih brezplačno. Pišite še kaj. Urednik.) trdil v njihovi veri: jedel je skupno bo premagal in pokončal Kristus sam z njuni, pokazal jim je svoje rane. nevernega Tomaža je pozval, da položi pfste v njegove rane. "Daj svoj prst semkaj in poglej moje roke: in stegni svojo roko in deni jo v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren !'' (Jan. 20. 27). Po svojem vstajenju od mrtvih je Kristus na svojem poveličanem telesu obdržal rane svojega trpljenja; to je nauk za nas. da moramo tudi mi trpeti, če hočemo biti poveličani. Štirideseti dan se je dvignil potem Kristus vpričo svojih u-čencev v nebesa. Tako nam je pokazal Kristus srečen konec, k kateremu nas bo pripeljalo pravo krščansko bogoljubno življenje. Teh štirideset dnij pred njegovim vnebohodom je tako rekoč zgled resničnega krščanskega življenja, ka-koršno bi moral živeti vsak kristjan: življenje z Bogom, ne pa posvetno življenje, ki se briga samo za stvari tega sveta. Kakor Kristusovo življenje, tako se bo končalo tudi življenje vsakega pravega kristjana z njegovim — vnebohodom. (Skrivno Razoci. II.. Tes. 11). 7-—Z neba bo prišel ogenj, ki bo pokočal vse na zemlji, to je kar imenujemo: konečni požar. Kmalu po tem pokončanju vesolj-stva vstali bodo mrtvi in šli k poslednji sodbi. Nobeno bogastvo ne bo ostalo, minulo bo svetno veselje, konec bo svetne slave; človeku ne bo ostalo drugega kakor njegova dobra dela. Zato pa skrbimo za čas našega življenja, da ne bomo na ta dan nesli seboj k poslednji sodbi butaro grehov, ampak edino le zasluženja dobrih del. Johnstown, Pa. — Kakor sem č tal so začeli prijatelji Pavletov i zbirati. da mu bodo kupili avtomobil. Bajgali, to je pa pametna miselj. Tak fest fant, kakor je 011, pa re« zasluži da ima avtomobil. Vsaki teden nam tako "fajn" pove. da se mu moramo smejati. Toraj veš. Pavle, kadar se bodo tisti tvoji prijatelji pritoževali, da so bolni same "fov-šije". ker tebe prijatelji "lajkajo", kar povej jim. tia radi take bolezni ne potrebuje nobenega doktorja, ker jim ne bo tako kmalu odleglo in je vsak cent za zdravnika ali zdravila odveč in brez koristi. Mi te bomo kar naprej '1 a j kal i" in gledali bomo, da boš res dobil "avtomobil", ko ga boš pa dobil se boš moral pa nai-sprej k njim peljati, da bodo mesto rumene "farbce" višnjevo dobili. O-m pravijo, da so iz afenc prišli. Do sedaj pa rumenih afence še ni, pač pa so take, ki imajo višnjevo barvo na nosu in zadaj. Tako bomo potem saj vedeli, katere vrste afence so njih žlahta. Tu imaš. Pavle, jaz Ti pa danes pošiljam za tvoj avtomobil dva dolarja. Drugikrat bom pa še kaj več. Ti želim veliko prijateljev. Good bye. Pavletov prijatelj F. D. (Opomba. — Tristo Judov, Pavle, ali čuješ? Preveč te ljudje štemajo. Urednik.) SEDMI ČLEN VERE: SODBA. "Odtod bo prišel sodit žive in mrtve." V tem členu je obsežen verski nauk o drugem prihodu Jezusa Kristusa in o poslednji sodbi. Mi razločujemo dva prihoda Jezusa Kristusa. Prišel je na svet, da bi nas rešil, bil je rojen v Betlehe-mu: to je njegov prvi prihod. Prišel pa bo zopet na poslednji dan. da nas IZ SLOVENSKIH NASELBIN Kenmor, O. — Prosim Vas za mal prostorček v Vašem navdušenem listu "Edinosti!" Pri naši župniji v Barberton, O., gremo jako lepo naprej. Tudi ne morem prehvaliti č. g. Štefaniča, kako so navdušeno pohvalili Barbertončane za njih napredek in za darove za župnijo. Kakor je bilo že sporočano, bomo kmalu začeli novo cerkev zidati, česar se vsi farani zelo vesele, da smo po tolikih letih tako hudega boja slednjič vendar le zmagali in dosegli, kar smo želeli. Sedaj se nam je začelo novo življenje v naši naselbini. Bodimo navdušeni in edini in držimo se tega. kar so nas že naše matere naučile doma v starem kraju. Sedaj imamo dobrega dušnega pastirja, zato se ga oklenimo in mu __• • _ New Duluth, Minn. — Poročam o žalostnem slučaju, ki se je zgodii tukaj v naši naselbini v noči od 26. do 27. marca, v bližini naše šole. Ko so šli otroci iz šole so našli v neki mlakuži mrtvega otroka, ki je bil komaj rojen. Očevidno se je tu zgodil detomor. Nesrečna mati ga je u-morila. oziroma utopila v vodi. — Meseca marca smo imeli tukaj-40 urno pobožnost. Pobožnost je bila lepa. samo udeležba je bila slaba. Vsa čast Fathru Pirnatu in č. g. iz stare domovine, ki potuje in nabira za revne otroke v stari domovini. Jako lepi so bili govori, katere so imeli. Gospod govornik je povedal veliko zanimivega. Zlasti se mr je dopadlo, kar je povedal o katakombah, kako S€ je neko. zguhi{ v njih in ni mogel ven. Tako se lahko izgubi tudi človek v tolikih zmotah na svetu. — Povedal nam je tudi slučaj, kako je neki mladenič dobil kazen, ker se je norčeval iz kipa Marije. Udri se mu je led na drsališču. Bil je vendar rešen. Od tedaj je bil Pa bolj pameten. Tako dela marsi-(Nadaljevanje na 3. str.) M EDINOST- PAVLE ZGAGA. h Prišla je zopet lepa pomlad. O, kdo je ni včakal z veseljem in rad! Da! Vsi smo veseli, da najraj bi peli: Juhuhuhu! iZ vigredjo prišla velka je noč. Slavili jo bomo veselo pojoč. Vsi bomo veseli in radostno peli Juhuhuhu! Zlasti vesel pa Pavel sem jaz, ker skoraj pobral me je letošnji mraz. Pa vi potegnili ste za me se, mili. Juhuhuhu! Za me glasvali, bratje, ste vsi. O. čast vam zatoraj! Naj Bog Vas živi! Zato pa veseli še skup bomo peli. Juhuhuhu! Ker pa tako vas vse imam rad, treba vam nekaj za piruhe, dat. da bomo veseli za velko noč peli. Juhuhuhu! P^terčku, bratcu nai'*oij bo» ršeč, če ;lam mu za pirhe troV v sto vreč. da ,si se smejali ko bomo jih brali. Tnhuhuhu! Saksarjev rita že stari zato jim za pirhe dajem soli, da b' pamet dobili -n se spokorili Tuhuhuhu! n Ata Zavrtnik, strižejo rad, pač škarje jim moram za piruhe dat', da backe skubili, jih bojo slepili. Juhuhuhu! Monkice lajka Keržetov France. Za piruhe dajem mu afence vse. Za praznik častiti mora afenca 1)iti. Juhuhuhu! IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) kdo drugi, ki se širokotisti, dokler ga ne zadene kazen. Potem je pa ponižen. — Tudi jaz se spominjam na enak slučaj, ki se je dogodil resnično. Bilo je leta 1895., ko sem bil pri vojakih. liil sem skupaj z nekim Italijanom brezvercem. Bila sva prijatelja in sva šla zmiraj skupaj povso-di. Velikrat sem mu pripovedoval o Bogu in o veri. Vendar ni me hotel dosti poslušati. Vendar včasih se ga ie kaka mojih besedi vendar prijela. Tako smo nekoč šli na vaje. Bilo je tisti dan veliko dežja, vendar smo morali na mesto, kamor smo bili namenjeni. Dež je pa zmiraj bolj padal. tako da smo bili že vsi popolnoma premočeni. Moj italijanski ka-merad je bil silno jezen in je klel po italijanski navadi, da s^ je kar kadilo. Jaz sem ga opominjal in svaril, naj nikar tako grdo ne kolne in naj malo potrpi. Pri nekem križu smo se ustavili. Ta nesrečni človek je šel pred križ in je začel z bajonetom suvati v telo na križu. Ko smo šli nekoliko naprej je moj prijatelj nekoliko zaostal. Obrnem se nazaj, pa ga že vidim, kako mu je spodrsnilo na cesti in padel v jarek ob potu. Padel je in se tako udaril ob kamen, da si je zlomil nogo. Ko je tu ležal in ga je strašno bolelo na nogi je pa klical: Dio mio! Dio mio! (Moj Bog!) Aha, sedaj je pa Bog dober, preje pa ni bil, ga je pa z bajonetom suval. Jaz sem mu povedal. da jaz smatram to za očitno kazen božjo. Tudi vsi moji tovariši so enako bili prepričani. Žužemberčan- Chicago, 111. — Preteklo sezono smo imeli pri nas v Chicagi izredno veliko število dramatičnih predstav. Menda ie ni bilo sobote ne nedelje, da bi ne imeli kake igre ali druge prireditve. Glavna zasluga, da se je začela naselbina v tem oziru tako živahno gibati gre brez dvoma našemu mlademu pevskemu in dramatičnemu društvu "ADR IJ A'', ki ie priredilo preteklo sezono samostojno štiri velike predstave in več ali manj pomagalo tudi pri predstavah, ki so jih priredila druga društva. Zapazili smo. da 4'Adrija" najbolj gleda na to, da ima vedno prav bogat in zanimiv program ; vsakokrat smo bili presenečeni z čim novim. Xa Velikonočno nedeljo, 16. aprila nas zopet vabi "Adrija" v Pulaski Hall na Ashland Ave., blizu 18. ulice. kjer bo priredila sijajno Velikonočno prireditev, ki se bo završila z velikonočnim plesom s piruhi. Ra-zun petja je 11a programu solo-ples, balet, komična predstava "Baron in njegov sluga", in več drugih zelo zanimivih točk. Izza kulis smo zvedeli, da bo ta prireditev presegla vse, kar jih je priredila Adrija doslej, posebno kar se tiče nastopa mladine. Vkljub bogatemu programu pa je vstopnina zelo nizka ; že samo šaljiva igra "Baron in njegov sluga" bode vredna tega zneska. K tej Velikonočni prireditvi, ki se bo začela točno ob treh popoldan, so vablj eni vsi Slovenci iz Chicage, Jo-liet-a, \Vaukegan-a in drugih naselbin. Prijatelj "Adrije." Malo "fernunftka" Molek naj dobi, ker v glavi tak strašno mu votlo doni, da meteoriti tako so zabiti. Juhuhuhu! Telbanov Kozma, grdi kajon, za pirhe dobi naj munšajna galon, da enkrat bo srečen, če prav je tak tečen. Juhuhuhu! Rdečkarjem našim dam iz srca: miljonska še fonda če tri ne, vsaj dva, da b' sociji mili spet žep jim spraznili. Juhuhuhu! Teta Prosveta farbati zna za pirhe naj "farbe" sto kotlov ima vsaj le je vesela, če farbat bo smela. Juhuhuhu! Glas je Svobode gnjusen, o jo j! Dar njemu za pirhe naj toraj bo gnoj! Le to ga osreči če "kup", ie tem večji. Juhuhuhu! Zajčku skakavčku zelje diši, pa zelnato glavo za pirh naj dobi. Vsaj zeljnata glava, bo boljš kot ta prava. Juhuhuhu! Vam pa. prijatelji, dajem d rugae: Vam pa kolačev. pirhov in krač. Za praznik veseli, vsi da i>i peli! Juhuhuhu! S. P. D. sv. Mohorja USTANOVLJENA V CHICAGI, ILL., DNE 31. DEC. 1921. SEDEŽ CHICAGO, ILL. Predsednik: Leo Mladich, 1919 W. 22nd Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1959 W. 21 st Place. Tajnik: John Jerich, 1849 W. 22nd Street. Zapisnikar: Silvester Hrastar, 2018 W. 21st Place. Blagajnik: John Petrovčič, 1920 W. 22nd Street. ..Duhovni vodja: Rev. Benvenut Winkler O. F. M. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1858 W. 22nd Street. Nadzorni odbor: Michael Staniša, Andrew Glavach in Mike Koren. Organizator: Frank Auguštin. Recjitelj: Anton Stonič. Glasilo: "Edinost." Družba zboruje vsako prvo nedeljo popoldne ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo možke in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo $1.00. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicagi. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila družbe sv. Mohorja, se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. Na Velikonočno nedeljo popoldne priredi naša "Adrija" v Pulaski Hall na Ashland in 18. ulici veliko zabavo s plesom in koncertom in več za- nimivih točk. Naša "Adrija" krepko napreduje v dovršenem petju. To opazujemo od tedna do tedna. Je sicer še majhna, vendar kakor vse kaže, bo še lepo napredovala. Naš naraščaj "Adrije" je že jako izvežban in krasno poje. Enako mešani zbor. — \ se rojake opozarjamo na to zabavo in jih vabimo na pirhe v Pulaski Hall! — Rojaku Mr. j. Judniču je umrla petletna hčerkica Margareta in bila pokopana pretekli petek s sveto mašo iz slovenske cerkve. — Enako je umrla rojaku Mr. J. Žagarju mala hčerkica, ki je bila pokopana preteklo soboto. — ()bema družina izrekamo naše iskreno sožalj^. — Naši Orli in Orliči se krepko gibljejo. Vedno več in več je zanimanja med našo možko mladino za to organizacijo, ki se že pridno vadi v telovadbi. Pod spretnim vodstvom načelnika Mr. Silvestra Hra-starja in podnačelnika Mr. Antona Bogolina se vrše vaje jako zanimivo. Konec aprila nameravajo "Orli" prirediti posebni zabavni večer za fante in očete, kjer bodo prvič nastopili z "boxanjem" in tepežem in raznimi telesnimi vajami, kakor tudi z raznimi zanimivimi zabavnimi točkami. \ abimo vse slovenske fante v to organizacijo! Vsako sredo in vsak petek večer se lahko priglasijo v cerkveni dvorani. VESElE IN ZADOVOLJNE YELIKONtt PRAZNIKE. vošči in želi vsem članom in članicam "Slovenske Podporne Družbe sv, Mohorja" DRUŽBENI ODBOR. — Spomlad je dospela v deželo in z njo prihaja močnejše in močnejše spomladansko solnce. Cvetlice in razne rastline se že prebujajo in dvigajo iz dolgega zimskega spanja. Vsa narava in priroda se probuja in na se vleče za velikonoč praznejšo in lepšo obleko, kakor pa je bila oblečena j v zimskem času. Polje zeleni, sadno drevje in razne cvetlice, vse se šemi v zimskem času. Polje zeleni, sadnodrevje in razne cvetlice, vse se krasi spomlad je dospela v deželo! . Prihod spomladi pa ie zaznamovati tudi na polju, na katerem deluje, raste in se širi naša ljubljenka chicaških katoliških Slovencev "Slovenska Podporna Družba sv. Mohorja." Število njenega članstva raste, njen finančni napredek zadovoljivo cvete in najpoglavitnejše pri tej družbi ie pa j to, da je "Slovenska Podporna Družba sv. Mohorja" odprla duri s svojo ustanovitjo tistim katoliškem možem in ženam, fantom in dekletam. ki dosedaj, —- kakor so to sami izjavljali — niso našli dovolj bolniške podpore pri katoliških društvali doma, ampak so se morali iti zavarovati za slučaj bolezni k društvom drugega prepričanja. Temu je sedaj pomagano 111 na vse katoliške može. žene, fante in dekleta S. P. D. sv. Mohorja ape-l;ra, da pristopijo pod njeno okrilje. Katoličan spada samo v katoliško društvo. V proti verska pa samo brezverci! Tisti, ki si želi pomagati v tem oziru. to sedaj lahko stori, to ugodnost mu nudi sedaj naša Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja ima pod svojem okriljem že nad "dve-sto" najboljših katoliških mož. žena, fantov in deklet v naši naselbini. Zate-, ko r?e snidete senaj-le v praznikih s svojimi prijatelji in znanci, ste prošeni vsi s<»bratje in sosestre naše družbe sv. Mohorja, razložite jim pomen te družbe in skušajte jih nagovoriti, da se pridružijo nam. tako, da bomo chicaški katoliški Slovenci združeni pod okriljem družbe sv. Mohorja, kakor ena družina, doma v svoji lastni podporni družbi. Rojaki, deluim-> neprenehoma za napredek S. P. D. sv. Mohorja! V tem duhu pozdravlja vse sobrate in sosestre in vsem vošči vse najboljše za velikonočno alelujo! Odbor. kraju sem bila v Marijini družbi v Črnomlju. Vas lepo pozdravljam Mary Lasich. Phoenix, Arkansas.—Tu 11a Phoenix imamo lepo cerkev St. Mary in imamo tudi mi 00. Frančiškane, ki upravljajo to župnijo. To so sami nemški, španski in irski duhovniki. Jaz sem se naučila nekoliko angleško, da se lahko izpovem in nekaj razumem tudi pridige. V starem Brooklyn, N. Y. — Slučajno mi je prišel v roke "Glas Naroda", kjer sem čital razpravo o vprašanju", če bo vesoljni potop še enkrat uničil svet?" Pred tem sem pa čital tam tudi- o luni. Ne morem si drugače misliti, da jih tam ali luna trka, ali pa vidijo svojo velikansko pokvarjenost, da se že vesoljnega potopa boje. Pri njih podlosti bi kaj takega res nič čudno ne bilo. Kaj pa "Edinost" pravi na to vprašanje ? Radovecjnež in sicer eden v imenu treh. Opomba: — Glede vesoljnega potopa še enkrat nimamo nikake napovedi ali prerokovanja. To je vse skrito. Čudno bi nič ne bilo. ako bi Bog nekoliko zopet pomil zemljo in pokazal svojim sovražnikom, da še živi in da je še močan, da mu je tista narava, katero je ustvaril, kar Še pokorna. Urednik. Detroit, Mich. — Hvala Vam lepa za brošurico 1 'Več luči." jZares krasne besede, katere smo z veseljem preči tal i in smo jih dali svojim prijateljem prečitati, ker upamo, da jih bodo z enakim zanimanjem prečita-li kakor jaz. .A. Skefrernak. Oakdale, Pa. — Vam pošiljam $2 v podporo kat. tiska. — Kar se pa tiče Pavleta Zgaga ga pa tudi ;az podpiram in mu želim vse najboljše. Pavel Jamnik. Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. Katoliški list je vojak v "trenčah" za tvoje ideale! Zastonj zidate slovenske cerkve, ako nimale časnikarstva, ki vam jih bo branilo. - _ POPRAVEK. V štev. 41. smo priobčili dopis iz Clevelanda, O., kjer nam dopisnik sporoča o aretaciji Franka Keržeta, urednika "Čas-a". Naš prijatelj iz Clevelanda nas je pa opozoril, da je bil res aretiran nek Frank Kerže, vendar pa to ni bil urednik "Čas-a", temveč je bil to nek drug rojak z istim imenom. — Dopisnik je najbr-že čital poročila o aretaciji v angleškem listu in na podlagi tega poročila potem spisal dotični dopis. Takoj, ko smo izvedeli o tem, smo brzojavili Mr. Kržetu, da nam je žal, da se mu je krivica zgodila, kajti naj bo prijatelj ali sovražnik, krivice nismo nikdar namenoma nikomur storili in je tudi Mr. Kržetu ne maramo. Zato s tem popravljamo dotični dopis, da ni bil aretiran Fran Kr-že, uradnik "Čas-a", ampak nek drug rojak z istim imenom. S tem, mislimo, da smo zadostili pravičnosti glede dotičnega dopisa. Sploh pa za sporočila v dopisih ni odgovorno u-redništvo, ker mi ne moremo vedeti, kaj se zgodi po posameznih naselbinah temveč vsikdar le dopisnik sam. Za nove obleke iz najboljše kvalitete, se obrnite na mene meri. Popravljam in predelujem stare obleke. likam in čistim JOHN FABJAN Slovenski krojač Chicago, 111 1932 West 22nd Street Obenem voščim vsem mojim odjemalcem in prijateljem VESELO ALELUJO Se priporočam vsem Slovencem s svojo b Vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom želim vesele ** X velikonočne praznike, da bi jih praznovali v veselju in zado- v >t voljstvu! S + Dr. JOSEPH E. URSICH + T Slovenski zdravnik in kirurg + + 1858 W. 22nd Street Chicago, 111. + Vošči toni potoni vsem Slovencem in Hrvatom VESELO ^ ALELIJO! NAROČNIKOM ^ NAŠEGA ANDREW BATISTTIG General Conctractor and Builder 3 W. 22nd Street Chicago, 111 >v Phone: Roosevelt 8760. ^ m w ... v^ & Izvršujem vsa stavbinska dela. Zidam nove hiše in druga ^ X poslopja. Popravljam hiše in vse, kar spada v mojo obrt. Vsem ^ ^ rojakom se priporočam v naklonjenost.* ^ VESELO ALELUJO! Voščim vsem mojim odjematcem, prijateljem in znancem Mrs. JENNIE BATTISTIG Soft Drinks and Candy Store 1903 W. 22nd Street Chicago, 111 V zalogi imam vedno najboljše slaščice, sladoled, najboljše mehke pijače, fine cigarete in smodke in raznovrstni tobak. Vesele velikonočne praznike voščim vsem mojim odjemalcem in prijateljem JOHN KOSMACH Edini slovenski hardware store v Chicagi 1806 West 22nd Street CHICAGO, ILL. Rojakom Slovencem se priporočam v naklonjenost! Veselo AL A č Gostilna J STEVE JAKSITZ J 1808 West 22nd Street Chicago, 111. Veselo alelujo! voščim in želim vsem Slovencem v Chicagi in vse najboljše želi za praži rojakinjam r 1 ANDREW GLAVACH Auto Livery 1844 West 22nd Street, Chicago, 111 Stavbinsko 'SLOVENS! Phone: Canal 5889 or 537. Se priporočam rojakom Slovencem, da kadar potrebujejo automobile za krstinje, poroke ali pogrebe. Občinstvu sem na razpolagi noč in dan! Se priporočam Slovencem v Chicagi v naklonjenost. Vsem Slovencem voščim in želim pri tej priliki VESELO ALELUJO! Ustanovljeno ^ Sep VESELO ALELUJO želi vsem JOHN GOTTLIEB Prvi in edini SLOVENSKI DRY GOODS STORE 1821 W. 22nd Street, Chicago, 111. Slovenci in Slovenke v Chicagi. pridite si ogledati sedaj našo zalogo. Vse blago je sveže, in po najnižji ceni. Pošiljamo tudi po pošti, in sicer poštnine prosto. Pišite po cenik. IZDAJA NOVE DELNICE je vsaki prvi torek? J Juliju in Okt uradne ure so v rani sv. Štefana, na Uradniki Frank Grill, predsednik. J os. Zupančich, tajnik. OBLEKE ZA DEKLICE velikost 2 do 14 let, velika izbira Organdy oblek, bele in barvene, $1.25 do $4.48. Obleke iz Ginghama. najnovejše mode, cena^ 98c do $1.98. SRAJCE za praznike, z ali brez ovratnika, različne mode, jih prodajamo po 98c in SVILNATE SRAJCE, iz čiste svile, vredne $8.00. izjemno po $550. Pol-svilnate po $3.25. Nadzorni Velika izbira svilnatih bluz iz Pongee svile, Georgette, Crepe de Chine, kakor tudi cenejši iz Voile, Organdie i. t. q. Cene najnižje, in sicer od 89c naprej. za prati, za fante od 2 do 8 let, najnovejša letošna moda. vtlika Anton Kremesec. il čič. Andrew Glavach, Pel Kozjek, John Žefran. po najnižji j I Veselo Alejujo! g ^ X i Voščim vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. & ič ^ i MARTIN LAURICH | ^ i Slovenski Real Estate 1 £ 5 i 1900 West 22nd Place Chicago, lit | £ jp Phone: Canal 5777. || v % Rojakom Slovencem v Chicagi in po celi Ameriki naznanjam da prodajam hiše, ^ -rt lote in raznovrstne farme. Kdor želi prodati svojo hišo, loto ali farmo naj sporoči meni ^ ' -/f jfe da mu dobim kupca. Našim in ogrskem Slovencem naznanjam, da imam več hiš na- |fi prodaj v bližini slovenske cerkve. Pridite k meni, da jih vam razkažem. Rojaki nepo- | ^ g zabite geslaV*'Svoji k" svojim!" g ^ Vesele in zadovoljne velikonoč ljem in znancem! ne prazniki FRANK i Prva Slovenska-Hr 1818 West 22nd Street Phone: Can Se priporočam slovenskim in hrvaškim t točno vsak dan. ^efer. i.:- ' '„*.,: ) Alelujo! ateljem in znancem. i PERKO govina s Črevlji Chicago, III ojo bogato zalogo najboljših črevljev. * * * * * S t t č t t t in br^m5Hriletom.JadOVOl3ne Velik0n°čne pra2nike ^čijo vsem rojakom Slovencem Z z KUKMAN'S BROS. Slovenska Grocerija in Mesarija 2270 Blue Island avenue 3 J I I Chicago, 111. Slavnemu občinstvu se priporočamo z našo bogato založeno grocerijo, vedno svežim mesom, z najboljšimi domačimi kranjskimi krvavami in mesenimi klobasami! Cene nizke, postrežba točna! Večja naročila m A nil rl r» m t 11 it £ t t t tt t t t t TATELJEM STA! •venske trgovce iz Vaše nasel-jovci in obrtniki vseh strok; obite pri trgovcih Vaše narod-kake potrebščine je vaša prti na slovenske trgovce in obrt-vami v vaši naselbini za svoj govce svoje narodnosti in pote zavedni ljudje! Tujerodni iko podpirate njihove trgovine, »vine pa prezirate! Zato, ved-lovenec naj podpira slovenske- kake potrebščine, pri trgovcih, >u, povejte in omenite jim, da ašem listu. Stem boste doka-ini in trgovec bo videl, da njeni zastonj! še enkrat pa! Ro-n podpirajte tiste trgovce in ašem listu in mu pomagajo v m^Sflk vse naše naročnike in /rno nK>eseIejŠe in zadovolj- Uredništvo "Edinosti. VESELO ALELUJO! Voscim ob tej priliki vsem rojakom Slovencem ANTON BANICH Fancy Grocery 2050 W. 22nd Street, Chicago, 111. Se priporočam vsem, še v nadaljno naklonjenost. V zalogi imam vedno najboljšo grocerijo. vedno sveže sadje in vse kar spada v grocerijsko obrt. JOHN VRAŠIč Slovenska trgovina s črevlji 2057 W. 22nd Street Chicago, 111. Voščim tem potom vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom VESELO ALELUJO! Obenem se priporočam slavnemu občinstvu s svojo črev-ljarsko trgovino. Popravljam tudi črevlje in prodam razne pomade za vsakovrstne črevlje in trakove. Vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem voščim vesele in zadovoljne velikonočne praznike in se jim priporočam še v nadaljno naklonjenost, " v. ' JOHN STAYER Slovenska Grocerija 1952 W. 22nd Place • Chicago, 111. Phone: Canal 1404. n t VESELO ALELUJO! Želim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem in se priporočam še v nadaljno naklonjenost. JOHN VIDMAR mmt > Slovenski gostilničar ff 2346 Blue Isianči a ve., Chicago, III i x VESELO ALELUJO! \ oščim vsem mojim prijateljem in znancem. JOHN PETROVČIČ Slovenski javni notar 1920 W. 22nd Street, Chicago, 111. Rojakom Slovencem se najtopleje priporočam /a vsa notarska dela, tolmačenja na sodnijah in vse druge enake slučaje. > Alelujo! Rojakom Slovencem naznanjam, da prodajam hiše in lote. Kdor si hoče kupiti ugoden, dom za zmerno ceno, naj pride k meni m preskrbel mu ga bom. Zavarujem proti ognju hiši, pohištvo in automobile. Naprodaj imam vedno 1st mortgages, ki nosijo lepe obresti. Opravljam vsa notarska dela. spišem kupne pogodbe itd. Za vse slučaje se najtopleje priporočam FRANK KOSMACH 2116 W. 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 2138. Obenem voščim tudi vsem rojakom, prijateliom in znancem VESELO ALELUJO! 1 praznike vsem rojakom in im v Chicagi ko društvo KI DOM" 29. Septembra 1908 NICE vsake 3. mesece. To ek v Januarju, Aprilu, in Oktobru. i torek večer v cerkveni dvo icoln ulici in 22nd Place. VESELO ALELUJO! vošči vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem Math Kremesec Slovenski mesar 1912 West 22nd St., CHICAGO, ILL. Obenem se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v naklonjenost. Gospodinje dobe pri meni vedno najboljše sveže meso, prekajeno meso, prave domače kranjske krvave in mesene klobase in vedno svežo perutnino. Vsem se najtopleje priporočam! raznike želi vsem svojim odjemalcem, prijate- K GRILL -Hrvaška Mlekarna Chicago, 111. :: Canal 6027. ikim gospodinjam. Mleko razvažam po hišah * * * * * * + m-• t š> »■ VESELE ALELUJO! Vošči vsem rojakom Slovencem v Chicagi in okolici Mrs. HELENA KUŠAR Slovenski Ice-cream parlor in prodajalna najboljših slaščic, smodk, cigaret in raznovrstnega tobaka. 1847 West 22nd Street Chicago, 111. Telephone: Canal 5691. Se priporoča slavnemu občinstvu in cenjenim društvom za slučaj veselic in drugih zabav, s svojim najboljšim sladoledom in raznovrstno sodo. « SrS" VP ŠF?" W r r r r r & •M fi •dS z* m •S -iS i ■53 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želimo vsem našim ^ijateljem i„ odjemalcem in se priporočamo, da obiščete in si ogle- date naso trgovino m našo zalogo, posebno gospodinje, ako hočejo pripraviti svojim domačim dobre piruhe za velikonoč. yj m GANDE & BIŽAL Fresh and Smoked Meat and Fancy Grocery 325 West Hemlock Street, Chisholm, Minn. & &• & & W & w r r & & I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem svojim odjemalcem MESEBA FUEL CO. Lovrence Paikavan, lastnik. Cor. 1st Ave., and Oak St., sr M Phone: Officc ^5(3 Res. 452. »g r £5» Chisholm, Minn, jg* [ 9 •» I Vesele velikonočne praznike želi vsem Slovencem! CHISHOLM STATE BANK CHISHOLM. MINN. Bodite previdni in nalagajte Vaš denar v za-neslj ivo banko. Pošiljajte denar v staro domovino potom naše banke, ker najhitreje pošilja in po najnižji ceni. Karkoli imate opraviti na naši banki. Vam je na razpolago Vaš rojak Martin Sever. VESELO ALELUJO! vošči in želi vsem Slovencem in Slovenkam MINERS STATE BANK CHISHOLM. MINN. Frank Gouže, Cashier. O. L. Baldrica, Ass't. Cashier. Za točnost, varnost in postrežbo v bančnem poslu se obrnite vedno na gori imenovano banko in vedno boste zadovoljni! VESELO ALELUJO! BT V želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znan- cem. gr LOUIS HITI r M Photo Studio f* r3 207 Second ave. So., Phone-i&> Chisholm, Minn, g? trt* EDINI SLOVENSKI FOTOGRAF. & tfJi « •iS ST & t •t •i-l r tr & JS jS M «4 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem, prijateljem in znancem! STEVE STONICH Železnina in pohištvo r r v t? CHISHOLM, MINN. Edina agentura za najboljše vrste starokrajske srpe. bruse, klepanja, kosišča, stru- ške, matike ročno kovane na Kranjskem. * A •il JS & uS VESELO ALELUJO! voščim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem FRANK CVETIC Slovenska gostilna 5104 Buttler Street, * Pittsburg Rojakom Slovencem in bratom Horvatom se priporočam v naklonjenost. 1 ' J sr ■ • «« tr J f 1 1 ^ & J i t 1 tr P" J i & -i A & sr p* p* r I II ■ VRH w 3525 East 81st Street, * , Cleveland, Ohio gr Rojakom Slovencem priporočam svojo dobro urejeno trgovino sčrevlji. \ sakemu. gj^ ki kupi obuvalo pri meni garantiram zadovoljnst! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem FRANK KUŽNIK Največja trgovina s črevlji v Newburghu VESELO ALELUJO! voščim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem. FRANK BRUDER Slovenska grocerija in mesnica 154 Third Street La Salle, 111. Rojakom Slovencem priporočam * svojo dobro urejeno grocerijo in mesnico v naklonjenost. V zalogi imam vedno najboljše grocerijsko blago, vedno sveže meso in izvrstno po domačem načinu preka-jeno meso, ter pristne domače "krajnske klobase" katere izdelujem natančno po starokrajskem receptu. Vsem se najtopleje priporočam v naklonjenost! Vesele velikonočne praznike in vse najboljše voščim in želim vsem mojim prijateljem in znancem! ANTON GRDINA Prvo slovenski pogrrebni zavod v Clevelandu 1053 E. 62nd Street Cleveland, O. Telephones: Princenton 1381 — Randolt 1881. Avtomobili, ambulance in druge invalide za vse prilike in slučaje, vsak čas, dan in noč. Dolgoletne izkušnje je moje najboljše priporočilo dobra volja in požrtvovalnost je vedno moje geslo in va$a zadovoljnost je moje največje veselje! Za vse enake slučaje se rojakom Slovencem in bratom Hrvatom najtopleje priporočam. VESELO ALELUJO! vošči in želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem. JOHN GORNIK Slovenski trgovec in krojač 6217 St. Clair ave., Cleveland, O. Slovencem rojakom naznanjam da imam veliko zalogo že izdelanih oblek. Izdelujem pa tudi obleke po naročilu. Delo trpežno, fino in po zmernah cen$h. Dolgoletna izkušnja in pošteno blago, ter točna postrežba je pridobilo sloves domačega podjetja. Objednem se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so mi izkazali kako naklonjenost v preteklosti. & VESELO ALELUJO! Vsem mojim odjemalcem in prijateljem želi in vošči JOSEPH JERIČ Slovenski Hardware Store v Newburghu r r r & Cleveland, Ohio W & 3611 East 81st Street, Rojakom Slovencem se priporočam s svojo trgovino, pri nakupu peči, raznih var- g-, nišev in barv in različne železnine. £ Čl >£3 A A -S A A «9 VESELO ALELUJO! voščim vsem mojim odjemalcem, prijateljem in znancem JAKOB STERGAR 768 N. Warman Street Indianapolis, Ind. Rojakom se toplo priporočam pri nakupu blaga, oblek za možke in žene. V zalogi imam vsakovrstno blago. V zalogi imam tudi vedno slovenske knjige in molitvenike. tr v w t? •...... ' VT •— •• ■ - - - i? - - "EDINOST" Molitveniki: Sveta Ana, veliki tisk .............$1.00 Marija žalostna mati .............. 100 Marija Kraljica Src ............... I.oo Tolažba dušam v vicah............ I.oo Bog med nami ..................100 Nazaret, veliki tisk ................ 100 Angelj varh ...................... 100 Getzemani in Golgata ............. 1.00 Bodi moj naslednik ............... I.OO Duša spokorna .................... I.oo Mati čudovita. Smarnice .......... 1.00 Šmarnice Arskega župnika ........ 1.00 Lavretanske smarnice ............ 100 Marija in sv. maša smarnice ...... 1.00 Smarnice, Rev. Vole .............. 1.00 Moj Tovariš, zlata obreza, veliki tisk . .......................$100 Moj Tovariš, zlata obreza, bele platnice.................... !-25 Molitvenik za Ameriške Slovence 1.00 Kruh Življenja................ i-SO Večna Molitev .................200 Smarnice, Kev. Volčič ----• •... 100 Smarnice, Rev. Skufca ......... 1.00 Priprava na smrt ..........•---- 1.25 Sveta Spoved .................. 100 Duhovni Boj .................. i Dušna Paša .................... *-5° Majnikova Kraljica ...........• ioo Evangeljska zakladnica ........ 1-50 Angleški molitveniki za otroke po loč, 15c, 20c in 25c. Za odrast-le Key of Heaven ............ 1 00 CENIK KNJIG * katere ima v zalogi knjigama "AVE MARIA". Nabožne knjige: Ali znaš? ......................... Angeljska služba za mladenče ---- Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju .................... šestnedeljna pobožnost k sv. Alojziju ............•.............. Starišem in vzgojiteljem .......... Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje ................ Sveta Germana ................... Ljudovika Blozija, napeljevanje h krščanskemu življenju .......... .05 .05 .05 .05 .05 .50 .25 ■35 Izidor pobožni kmet ...............35 Lurški čudeži ......................95 Marija naša pomočnica, povest......50 Skrivnost Presv. Rešnjega Telesa.. 1.00 Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem * . . ■.....................95 Prva nevesta Kristusova ...........45 Molimo ali najpotrebnejši nauki o molitvi .......• .................15 Kristusavo trpljenje in sedanji čas .45 Osmero blagrov ali Nauk o srečnem življenju . ..................... 100 Devica Verna. Smarnice ...........75 Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb ....................... I.OO Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva .................45 Dobra hči Evstahija ................35 Božični darovi .....................45 Duhovni pastir zv.................5° Prst božji ........................35 Sv. Pismo ..............••---- I-75 Življenje sv. Vincencija ........ 1.00 Življenje Gospoda Jezusa Kristusa dva zveska velika izdaja po 2.50 Življenje Gospoda Jezusa Kristusa, mala izdaja ............... 75 Pot v večnost ................. i 25 Vzorniki prvega sv. Obhajila... :.oo Duhovne Vaje .................. 1.00 Življenje svetnikov, velika izdaja vezane, dva zveska po ....... 3 5° Zgodbe sv. Pisma, 18 zveskov. zvezek po .....................5° Slovensko-Angleški Katekizem . .45 Abecednik.....................5° Obrednik za društvo Najsvetejšega Imena -nova izdaja ...... 5° Obrednik za društva Krščanskih mater.......................50 Cerkvena pesmarica "Slava Bogu". M. Holmar, vezana...... 2.00 Prst božji......................35 Kniipa o življenju. Ušeničnik ... .90 Prilike patra Bonaventura ......50 Vodnik Marijanski, za Marijine družbe.......•. -............75 Iz duhovne zakladnice ..........75 Hoja za Kristusom ............ 1.00 Jedro kat. nauka .............• • .95 Špolnuj zapovedi, Rev. Bernik.. .95 Življenje svetnikov, dr. Zore, mala izdaja, dva zvezka za...... 1.25 Katoliška cerkev ............... .45 Slovenski Goffine ............... 2.25 V tem znamenju boš zmagal, Dr. Zore..........................45 Bodi svoje sreče kovač, Rev. J. Trunk.......................45 A. M. Slomieka zbrani spisi, 428 strani ...................... X.00 Knjige družbe sv. Mohorja za 1921, 3 knjige ............... 1.00 Cvetje na poti življenja, M. Elizabeta . . . ..................75 Iz moje celice, M. Elizabeta ..... .75 Mati božja dobrega sveta.......45 Troje angelskih češčenj .........45 Nebeška krona .................45 Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete.................75 Temelji krščanstva, Dr. Svetina .50 Jeruzalemski romar .............45 Slov.-Hrv. Kat. Shod v Ljubljani 1913 ...................... i 25 Friderik Baraga .................\S Franc Pire .................... -45 Križev Pot .....................15 Rožni venci za otroke po 10c, 15c in..........................25 Za odrastle po 35 >n 50c, z zlatim krišcem po *........................1.00 Zgodovina sv. katoliške cerkve -45 Mesija, škof Jeglič ............ -45 Veliki Katekizem, Rev. Zabret.. 45 Pravoslavje, Dr. Grivec.........45 Od blagoslovil, razlaga krščanskega nauka .................75 Razne povesti poučne in zabavne knijge; Genovefa, povest ...................45 Nedeolžnost preganjana in poveliča-...............................45 V deveti deželi, povest ............95 Vzgojeslovna načela. Dr. Ušeničnik .75 Umetnost v Bogočastni Službi..... 1.25 Zemljevid Gorenjske ............. -45 Pouk zaročencem in zakonskim, Rev. Zabukovec * *...................65 Zgodovina starega veka ............95 Društveni govornik .................75 Brez vere, Dr. Opeka ............ -45 Za resnico, Dr. Opeka .............45 Simon Gregorčič, poezije ......... 1.00 Slovnica ruskega jezika ........... .45 Nemščina brez učitelja .......'.... .45 Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju ...............75 Perotninar I. in 2. letnik .......... 1.50 Rusko-slovenski slovar........... 1.00 Rabojemno pravo ................. .45 Občinsko posredništvo .............75 Prešernove poezije ................ 1.00 Mladim srcem, Rev. Meško.........35 3. slovenski katol. shod v Ljubljani 1.00 Slovenske besede v slovenščini, A. Breznik........................75 Knezova knjižica, Matejev Matija.. .75 Slovenska Angleška Slovenica ____ 1.00 Don Kišot iz La Mahne, vitez otožnega lica ........................45 Knjiga uradnih ulog ____• •........ .95 Pod svobodnim solncem. Rev. Fin- žgar — i. in 2. del ......■....... 1.50 šopek lepih pravljic ...............35 Naša leta, novele .................95 Cerkvica' na skali .................35 Zabavna knjižica, Zločinci, madež, povesti . . . .......*.............75 Salomonovi rudniki, povest ....... 1.00 Oče in sin, povest .................45 Erazem predjamski ............... .25 Eno leto med Indijanci • •..........35 Avstriska ckspedicija ..............35 .^opek lepih pravljic ................35 Evstahij, povest ...................45 Narodne pripovedke ...............45 Skrivnost najdenke .................45 Narodne pripovedke za mladino... .35 Dedek je oravil ...................45 Varčna Kuharica, Marija Remec .. .95 1849 West 22nd Street Zadnja Pravda, roman ............. .95 Poštno izrazoslovje ................45 Občinski red . • ....................75 Pri Vrbovčevem Grogi, povest .... .35 Maksimiljan cesar mehikanski ......45 Krištof Kolumb in odkritje Amerike .............................45 May — Eri," povest ................35 Slovenska kuharica, S. Kalinšek.-.. 1.50 Jezikoslovni spisi, Rev. P. Stanislav Skrabec........................50 Povestice........-................45 Zlati orehi, za mladino ............ .45 Prva ljubezen .....................75 Zlatokopi . . . .....................45 Zaznamek okrajšav korespondenčne- ga pisma . ...................... 1.00 Ajdovski Gradec . .................25 Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem . . . ....................45 Genovefa, povest, četrti natis......45 Stanley in njegovo potovanje po A- friki . . ..........................35 V tujih službah, povest............95 Pri stricu, povest ...................50 Umor v Sarajevu .................35 Slovenski župani v preteklosti.....50 Zemljevid mesta Ljubljana ........25 Zgodovina brezoviške župnije......95 Pri Jugoslovanih, zabavna knjižica .95 Zelišča v podobah ................. .35 Osnovani nauki astronomije ...... .50 Potovanje v Liliput, povest.........35 Bitka pri Visu .....................45 Ribičev sin. Pravljica ..............25 Zbirka narodnih pripovedk.........35 Vojska na Turškem ...............35 Naseljenci, povest za mladina......35 Car in tesar, pripovedka ...........35 Iz raznih stanov, z dodatkom Urban iz Ribnice......................25 George Stephenson, oče železnic.. .50c Na valovih južnega morja, pripovedka .............................25 Slovarček ......................„ .75 Na različnih potih, povest.........25 Peter Barbarič, vzoren mladenič .. .951 Komentar k Ciceronovim govorom .45 Spolna nevarnost, dr. Derganc.....35 Kubična računica.................75 Grof Radecki .......................35 Martin Krpan ................... .95 Sadno viTio ali Sadjevec, navod kako ga izdelujmo .................75 Slovenska kuharica, S. M. Kalin- šek. spodobami . ............... 2.50 Prihajač, povest ...................45 Jernač Zmagovač, povest ...........45 Viljem Hauffove pravljice .........45 Igralec, roman ....................95 Zvonarjeva hči, povest .............65 Zlata Vas, povest ..................45 Mladi samotar, povest .............25 Hubad pripovedke za mladino.....35 Poljub, povest ....................35 Četrtek, povest .....................95 Oglenica ali hudobija in nedolžnost, povest........................ .35 Cesar Maks in Mehika ............35 Nihilist, povest....................35 Oče naš, povest ........>..........95 Cas je zlato, povest ...............35 Črna smrt, Zgodovinska slika, Rev. Meško . • , .......• •,............75 Angleščina brez učitelja .......... .45 Ročni spisovnik. kako se pišejo pis- ............................45 Kratka zgodovina Slovencev.......35 Zaklad na kozjem rogu ali Bog nedolžnih ne zapusti ............35 Očetov maček, povest .............35 Med plazovi, povest ................75 Kazaki, povest ....................75 Junaštvo in Zvestoba, zgodovinski roman ......................... i.oo Navodila za zdravljenje malarije... .15 Odlomki socialnega vprašanja.....50 T z Kastelčeve zapuščine, rokopisi Prešernovi in drugi ............ 1.00 Novele in črtice ................... 1.00 Spillmanove povesti. Zlatokoli ........................45 Kraljičin nečak ....................45 Prvič med Indijanci ...............35 Prisega huronskega glavarja....... Boj in zmaga .................... . Korejska brata ..................... Preganjanje indijanskih misijonarjev ............................ Angelj sužnjev ................. ... Barvaste črepinje, povest .......... Romarica, povest iz naroda ....... , Zgodovina novejšega slov. slovstva 1, Francoska slovnica ............... Zapiski iz mrtvega doma ......... Vstajenje, povest .................. Stezosledec, povest ................. Poslednji Mohikanec, povest....... Milosrčnost do živali, poduk...... Ne v Amerio, povest ............. . Pasjeglavci, zgodovinska povest .. Gozdarjev sin, povest .............. . Higijena na kmetih ................ Govedoreja....................... Svetobor, povest................75 Josip Jurčič spisi, 4. zv. Cvet in sad izviren, roman .............95 Jagode, knjiga za odrastlo mladino . ...................... >45 Zimski večeri, povest .......... -45 Lešniki, za odrastlo mladino ... .45 Pegam in Lambergar, povest .. .50 Dve sliki. Rev. Meš^o, krasna povest ......................... .$0 Ameriški Slovenci kaj hočemo, A. Tomec .............................05 Vesele povesti, 3. zvezek ...... .45 Turki pred sv. Tilnom, zgodovinska povest .................. .50 Pravljice s podobami ...........50 Podobe iz narave...............45 Zgodovina Slovenskega naroda . .45 Trenotki oddiha. Igra, povesti, novele, legende .............. -45 Dedek je pravil, pravljica.......50 General Lavdon ................35 Balkanski polotok, zemljevid.....25 Narodna Biblioteka, 43. snopič .25 Vojska na dalnem vzhodu ..... 1.25 V zverinjaku, knjiga s podobami .50 Blažek in Tomažek s podobami .25 Kako si ohranimo zdravje......25 Francoska slovnica ............. .45 Umni kmetovalec .............. -45 Poljedelstvo..................50 Vojnimir ali poganstvo in krst . -45 Zdravilna želišča ................ .45 Domači zdravnik ...............75 Skrivnost najdenke, povest......45 Na krivih potih, povest.........45 Sorodstvo, povest ...............45 Peter Rokodelčič, poučna povest -45 Izdajavec, zgodovinska povest.. .45 Pripovesti o Petru Velikem.....45 Sisto e Šesto, povest............45 Kozaki, povest ...................75 Svetloba in senca, povest ...... 45 Tri povesti grofa Leva Tolsteja .45 Učitelj v boju proti Alkoholizmu .45 Zločin v Sarajevu ............. .45 Povesti in slike, Rev. Meško.... -45 Sosedov sin, povest ............45 Kratka povest o antikristu .... 45 Znamenje štirih .................95 Prihajač, povest .................50 Korejska brata, črtica iz misijo- nov . . . ...................-. -45 Vstajenje, povesti .............. -45 Rabindranath Tagore. povestice 45 Student naj bo. Rev. Finžgar... -45 Dante, povest za mladino.......50 Ljubljanske slike, Alešovec.....75 Jos. Jurčič spisi, 6. zvezek.......50 Zgodovina 17. pešpolka .........45 Bob za mladi zob ...............45 Venec slovanskih povesti.........45 Pri severnih Slovanih...........50 Kitajci in Japonci ...........•• 45 Slovenske Legende ..............5° Mladost. Korotanska povest.....45 Odiseja, povest . ................45 Svetloba in senca ...............45 Nihilist, povest ..................45 Povesti s potovanja, G. Preisso- va ..........................45 Obnovljeni Vrtcc za mladino .. -95 Hudo brezno in drugi spisi......45 Pamet in vera .......•..........45- Uporniki, povest ................45 35 35 35 35 35 35 45 50 75 95 35 35 35 25 95 95 25 75 50 AVE MARIA Narod ki izumira ................25 Cesar Maks in Meksika ..........25 Zvonarjeva hči, povest..........50 Knjigovodstvo...............1.25 Slovenski sadjar ............... • .75 Vojska na Balkanu ............ 1.50 Naša pota ......................25 Orožnpvi spisi ................. -45 Gruda umira ....................75 Naša Ančka, povest ...........45 Fran Erjavec zbrani spisi, povesti ...........h............75 Avstrijska ekspedicija .......... .45 Reja domačih zajcev............45 Amerika in Amerikanci, Rev. J. Trunk . • • .................... 1.75 Simon Gregorčič Poezije.......75 Leposlovna Knjižnica 5 zv......75 Pesmi, zložil Turkuš ........... .25 Knjižica "Narodne založbe" krasne povesti ....................50 Darovana Zgodovinska povest.. .50 Juan Miseria, povest............50 Fabijola ali cerkev v katakombah ......................... .45 Perpetua ali afrikanski mučenci .45 Knjiga o lepem vedenju ....... 1.25 Gospodinjstvo................ 125 Varčna kuharica ................ 150 Nasveti za hišo in dom.........95 Ajmo mi sokoli.................45 Poslovnik, Orlovska knjižnica... .45 Nz različnih potih, povest . •.....45 Barvaste črepinje, povest ....... -45 Patria. povest iz irske junaške dobe ... .....................45 Rusinja, pripovedka iz najnovejšega časa..............• •.....45 Venec slovanskih povestij ......45 Ikonija, povest .................35 Venec slovenskih povestij 7. snopič ...........................50 Mladost, korotanska povest.....45 Taras Bulja, povest .............75 Pesmi, Cimperman .............50 Bisernice, Rev. Sašelj ......... .75 Pesmi, Dolinar .................75 A. M. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu .......................45 Pastirski listi. A. M. Slomšek- . .45 Psalmi, Ivan Vesel .............50 Fran Leeystik, poezije ..........75 S. Gregorčič, poezije............75 Car in tesar, zgodovinska pripovedka . . . .....................35 Cerkvena pesmarica "Slava Bogu", M. Holmar ............ 2.00 Igre. Vse naše, Rev. Finžgar .........45 Domen narodna igra v petih dejanjih .....................• i.oo Mati svetega veselja ............45 Za križ in svobodo, igrokaz v petih dejanjih .................. .50 Divji lovec .....................50 Pogodba, burka v dveh dejanjih .45 Nedeljske ure ...................45 Mož beseda, izviren igrokaz v petih dejanjih ...................45 Martin Krpan ..................75 Smrt pravičnega, igrokaz v dveh slikah...................... 25 Na smrt obsojeni. Rev. Meško.. .45 Zbirka ljudskih iger 7 in 8 snopič, vsebuje sledeče igre: Sinovo maščevanje, Za letovišče. Občinski tepček. Dve materi, Nežka z Bleda, Najdena hči.. 1.00 11. zvezek. Večna mladost in večna lepota, Repoštev, Prepirljiva soseda .................... 75 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok.......75 14. snopič, Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov... .75 15. snopič, Fabiola in Neža. Turki pred Dunajem .............75 20. snopič. Sveti Just, Ljubezen Marijinega otroka ............ -7S Pri naroČilih pišite na: CHICAGO, ILL. Jt A «3 'A A A A A A A A 'A JI A I r VESELO ALELUJO! in vse najboljše za praznike želi vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike BANČNI ODDELEK "EDINOST I." 1849 WEST 22nd STREET f ; CHICAGO, ILLINOIS. Rojakom Slovencem se priporočamo pri pošiljanju denarja v staro domovino. Hitreje, zanesljivejše in ceneje pošljemo Vam denar v Jugoslavijo, zasedeno ozemlje in v druge evropske države, kakor kje drugje. Zasledujte naše cene v "Edinosti", ki so vedno najnižje med najnižjimi. Poslužujte se domačega podjetja in vedno boste zadovoljni! Istotako izvršujemo vsa notarska dela, kakor prošnje za dobavo svojih domačih iz starega kraja, kupne pogodbe in sploh vse, kar spada v notarski posel. Cene nizke, postrežba točna in informacije zastonj! r sr sr sr & fsr r _ _ _ ___ ________ 8 "K D l N O S T* Neznani Bog. (Priredil FR. B L AN KO.) (Nadaljevanje) Sedaj se je pričel oni strašni večletni boj med krvjo Livije in Agri-pine — v katerem je brez obzirni prijatelj Tiberijev, kateremu je bilo dobrodošlo vsako, pa tudi najpodlejše sredstvo, zloglasni Sejan igral njemu najljubšo ulogo. Vendar oglejmo se najprej, kje je Lea z svojima otrokama. Tiberij je storil vse, da bi javnost pomiril zaradi ugraljenja Agate. Poslal je Emilijanom celo ponudbo, da naj zamenjajo posestvo umrlega Vedija Polija z nekdanjim družinskim posestvom. T Vzponu d ba je -bila seveda sprejeta z veseljem. Malo časa po osvo-boj enju svoje hčere se je Grkinja preselila v krasni grad Liridij, katerega poznamo že od začetka povesti. Tudi mnogo prijateljev družine je našlo tamkaj gostoljuben krov. Med drugimi posebno Dionizij. Ta je tam preživel več mesecev, potem se je pa vrnil v Atene. Ravnotako tudi Tel, ki je na prošnjo Pavla dobil ko centurij odpust od vojaštva in je s svojo malo hčerko Prudencijo stanoval v mali hišici ob reki. Pavel je namreč želel, da bi imeli sestra in mati ob njegovi večkratni dolgi odsotnosti tega ravnotako močnega in hrabrega, kakor tudi vdanega prijatelja za varuha. Slednjič moramo Omeniti tudi staregk Jozija Makabejca in njegovo slikovito unukinjo. Šele nekoliko poprej, predno je Pavel zopet odrinil pod Germanikom proti severu, sta se tudi ta tfva nenadoma napotila v svojo domovino. Vzrok tega nenadnega odpotovanja je bil znan le Pavlu in njegovi materi. Našim bravcem pa menda smemo izdati tudi to skrivnost. Dolgo je že bil Pavel vsled občudovanja in hvaležnosti do lepe in duhovite Estere zaljubljen v njo črez všesa. Nikdar ji pa o tem čuvstvu ni spregovoril niti besedice. Sedaj pa, ko se je Germanik pripravljal na novo vojsko proti Germanom in se Pavel ni mogel ustavljati notranji sili, da bi se še enkrat boril ob strani tega izbornega vojskovodje, hotel je slednjič zvedeti Od krasne deve same, pri čem da je. Vpraša toraj Estero, ne bi li hotela po njegovi srečni vrnitvi postati njegova žena in deliti ž njim njegovo nadaljno usodo. Tudinja spremeni barvo. Na obraz ji leže globoka resnost in srčna žalost in nalahno odkima z glavo. "Iskazali ste mi veliko čast", odvrne naposled prijazno — žalostno. f,a o tem ne more biti govora. Ne bi bila nevredna Estera, umukinja velikega bojevnika za božjo stvar, da bi se zvezala v zakon z mladim junakom tega orjaškega cesarstva — ali postave našega naroda in naše svete knjige prepovedujejo zakonsko zvezo z poganom. Na tej skali se razbije vaša zame tako častna ponudba. — In sedaj morava jaz in moj ded proč. Vaša sestra mi je postala v resnici sestra in vaša mati — mati in vas, vas ljubim kakor — kakor brata. Tudi se ne ločim nehvaležna od vas vseh. Nikdar ne bom molila k svojemu Bogu, da se ne bi spominjala vas vseh. 'Bog daj, j gnev, ln trli junaka krvavo. In njemu, ki venec zasluži kraljev, Xabili s« i trnjev na glavo. ^Zadali so tisoč morilnih mu ran. Pač moral bo izkrvaveti! A krepek, a silen je ta velikan In hitro jim neče umreti Še živega torej pod črno zemljo Zagrebejo z roko sovražno, S pečatom in kamnom gomilo zapro. In s četo obdajo jo stražno. Zdaj dih jim je prost in lehko jim srce. Zdaj bati ne bode se treba ; Zdaj četa. pfi grobu veselo sede. Za zemlje pokopan ca žreba . . . A groza pogrebcem ! Čuj, silen potres ! Odpirajo davni se grobi. — Razdrl velikan naš mrtvaško je vez. In dviga se v jasni svetlobi. Kdo on je. ki vstaja čez veke na cian ? Kdo ta je junak velikanski? Poglejte v obraz mu. obraz vam je znan : To narod je. — narod slovanski! Kalvarijo svojo naš rod je imel In dneve prebridke trpljenja, A zdaj mu rešitve je zor zažarel, Napočil mu dan je vstajenja! Da, vstaja, resnično, mogočen, častit, Uničil naklepe je črne; Grozi naj, hrumi naj sovražnik srdit, Slovan se mu v grob več ne vrne! On, kteri ga vzbudil iz grobnih je tmin, Za dela ga slavna je vzbudil. In svet se svetlobi njegovih vrlin In delom velikim bo čudil. Kalvarijo svojo naš rod je imel. Zdaj rešuje raduje se zore; A dan še slavneji mu bode prišel: Dan oljske prišel mu bo gore. Kut z oljske se gore je vzdignil Gospod V nadzemeljske jasne višave, Povzdigniti mora se krepki naš rod Y višave moči in pa slave! Mi, bratje, pa z delom pripravljajmo zdaj To silno slovansko mogočnost. In z duhom proroškim nazdravljaj-mo zdaj: Na slavno slovansko bodočnost? e t t it fč k: k: je kt t kt t t tč kt IČ tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč % tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tt tč tč tč tč tč. % IČ tč tč tč tč tč tč tč tč kt te tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč tč r w r gr r ŽT r w r r g* sr r r if r r r & tr r r tr sr r r r v r r r r r r r r r gr ŠT r r r r r S) tr r r r r s* r r r sr sr r r r r r r r r r r r r w " - "E D I. N O S T" VELIKONOČNA NEDELJA, Čez svet zvonijo velikonočni zvonovi. Oznanjajo zmago Gospodovo, ki ki je premagal smrt in pekel. "Potrta je smrt v zmagi. Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?" (i. Kor. 15,55.) Znanijo srečo in velikonočno veselje vsemu svetu: "Kakor je vstal Kristus, boste vstali tudi vi! Zakaj če se oznanuje, da je Kristus od mrtvih vstal, kako, pravijo nekateri med vami, da vstajenja od mrtvih ni." (r. Kor. 15,12.) Komu pa zvone velikonočni z\o-novi? — Njim, ki še počivajo v grobovih, njim.-ki v postnem času. v času milosti in zveličanja niso vstali iz grobov svojih grehov, iz smrtnega spanja svojih grešnih navad? — Tem kličejo z glasom večnosti, z glasom od mrtvih vstalega Sodnika: "Vzbudite se vsi. ki spite! Vsta-nite!" * * * Vstani. ti deklica, ki je tvoja duša mrtva, zakopana v grob grešnega znanja! Glej, kako od velikonočne radosti sijejo lica tvojim tovari-šicam. ki imajo čisto vest. mirno srce! — Ali boš med vsemi živimi e-dina ti žalostna? med vsemi srečnimi. edina ti trpeča? — med vsemi živimi edino ti mrtva? — Saj se spominjaš iz sv. pisma hčerke Jajrove? < Mat. 9. 18-26.) Oče Jajr. načelnik shodnice. nekak naš cerkven ključar, je prišel k Gospodu in je pokleknil predenj rekoč: "Gospod, moja hči je prav kar umrla: toda pridi položi svojo roko nanjo in oživela bo." — In Jezus je vstal in šel z njim, on in njegovi u-včenci. Ko je priše! v hišo načelnikovo. ter videl piskače in šumno množico, je rekel: "Odstopite, zakaj deklica ni mrtva, ampak spi." — In posmehovati so se mu. Ko je bila množica izgnana, je šel noter ter je deklico prijel za roko in deklica je vstala." — Glej, ta deklica si morebiti ti! — Mrtva si in vendar nisi mrtva. Mrtva si, ker nočeš vstati od svojega grešnega spanja. In vendar nisi mrtva za večnost. — Dokler ti Bog še da življenje, čaka nate, da vstaneš. Ali se boš upala vstavljati Bogu in njegovi milosti? In glej, kakor je prosil Jajr za svojo hčer, tako molijo tudi za te in za tvoje vstajenje iz smrtnega spanja stariši. bratje, sestre, prijatelji« ce. In moli za te mati sv. cerkev, ki moli za vse svoje, smrtno spanje snivajoče otroke, za vse grešnike. In isti Gospod Jezus, ki je obudil hčerko Jajrovo. od mrtvih vstali tvoj Zveličar, ki je trpel in bil na križ pribit tudi zavoljo tebe, ponuja tudi tebi svojo roko. da te dvigne iz smrtnega spanja, govori tudi tebi, poln usmiljenja, sočutja in ljubezni: "Deklica vstani!" * * * In ti mladenič, ti fant! — Glej, telesno si zdrav, — kak dar božji ! — Ponosen, krepak si. in čil, da te je veselje pogledati. Ali tvoja duša je morebiti čisto drugačna, v grobu, mrtva, razjedena po gnjilobi grehov, ki se jih v sv. postnem času nisi o-čistil. In vendar je klical apostol tn-cii tebi: "Glej. zdaj je čas milosti, glej, zdaj je dan zveličanja." (2. Kor. 6. 3.) Pa boš ostal v grobu, prijatelj moj? — Kako se vjema to s tvojim ponosom, s tvojo močjo, s tvojo ki- Za "Edinost" spisal F. Ksaver Meško. pečo telesno mladost jo? — In kako s tvojo vestjo in večnostjo, ki bo prišla prej ali slej tudi za te? — Sedanja mladost in čilost te ne bosta obranila ne večnosti, ne ostre odgovornosti za tvoja dela. —^a to, mladenič, vstani tudi ti! — Spomni se tistega mladeniča v Naj mu na Galilejskem, ki ga je Gospod obudil iz smrtnega spanja. Nekoč je šel, pravi sv. evangelj, (Luk. 7, 11-16) — Jezus v mesto, Li mu je bilo ime Naj m. — kake tri tire od Nazareta. — In šli so z njim njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa približal mestnim vratom. glej, so nesli vun mrliča, edinega sina njegove matere in ta je bila vdova in z njo je bilo veliko ljudi iz mesta. — Ko jo je Gospod videl. se mu je v srce zasmilila in rekel ji je: "Ne jokaj!" In pristopil je in se je dotaknil nosilnice. nosači pa so obstali; in rekel je: "Mladenič, rečem ti. vstani!" — In sedel je. ki je bil mrtev in začel govoriti. In dal ga je njegovi materi. Vse pa je strah obšel in hvalili so Boga. rekoč: "Velik prerok je med nami vstal in Bog je obiskal svoje ljudstvo." Kaj misliš, jeli je Gospod šel takrat le tako slučajno v Najm? — A-li se ti ne zdi, da je Šel prav z namenom, da tega mladeniča obudi? Veruj mi, tako hodi Gospod tudi za teboj, hodi dan za dnevom, uro za uro. dokler ti še da življenje, čas za spreobrnenje. Morda žaluje za teboj, o slovenski fant, tvoja mati, kakor je žalovala za tem mladeničem v Najtnu njegova mati. zapuščena vdova? Vidi. da hodiš po krivih potih, da zanemarjaš sv. zakramente celo v velikonočnem času. Kaka žalost je zanjo. Vi bo dajala nekoč pred Bogom oster odgovor za te! Pa boš li ti proti svoji lastni materi, ki te je rodila, te v solzah in trpljenju vzgojila, manj usmiljen, bolj trdosrčen, nego je bil Gospod nasproti tisti materi v Naj-mu, ki se "mu je v srce smilila?" Kakšen sin pa bi bil? — In če ne žaluje druga mati, žaluje po tebi mati sv. cerkev. Boš li pustil, da te bodo njeni vzdihi, njena žalost nekoč tožili pred večnim sodnikom? — Ne, ne!—Prijatelj mladi, poslušaj glas-Jezusa, tvojega najboljšega, prijatelja, tvojega Boga, Odrešenika in Sodnika, ki ti kliče: "Mladenič, rečem ti. vstani." — Vstani. spovej se čisto in odkritosrčno svojih grehov! — Vsak spovednik te bo sprejel ljubeznivo. kakor dobri pastir izgubljeno ovco. — In videl boš, tudi ti boš govoril po tem vstajenju čisto drugače, kakor sedaj. — In tudi ti boš hvalil Boga. ki te je* obiskal s tako obilno milostjo. Mladenič, vstani! — In tudi tebi j bodo velikonočni zvonovi zvonili in peli tvojo srečo, svoj blagoslov. In velikonočni mir, mir Gospodov, ki ga svet ne more dati, se bo naselil v tvoje sedaj bolno, nemirno srce. * * * In ti mož, že bolj v letih. — Morda si enak Lazarju, ki je bil že štiri dni v grobu. — Morda si že dolgo v grehih, — opuščal si morda že leta in leta velikonočno spoved in sv. obhajilo. tako da bi tudi tebi smeli nekako reči. v duhovnem pomenu seveda. kar je rekla Marta, sestra Lazarje va Gospodu, ko ie ob grobu Lazarjevem zapovedal: ''Odvalite kamen !" — — "Gospod, že razširja duh." < Jan. 11.) In kaj je rekel Gospod? — Ali ga je potem pustil v grobu? — Ne! — "Ali ti nisem rekel, da boš videla slavo božjo, ako boš verovala?" — In ko je to izrekel, je z močnim glasom zaklical: "Lazar, pridi vun!" In Lazar je prišel vun in je bil živ in zdrav. t , Glej, prijatelj moj, tako kliče tudi tebe Gospod iz groba grehov. "Prijatelj, pridi vun." — Nič za to, če si bil v grobu grehov in grešnih navad že deset let ali še več. — Kako je rekel ljubljanski misijonar, starček Heidrich, mož svetega življenja in velik poznavalec duš, spo-vedencu. ki se je skesano obtožil: "Že deset let nisem bil pri sv. spovedi." — Kaj je to? — to še dvajset let ni." Nič za to, prijatelj moj. kako dolgo si bil v grobu grehov. — Moč božja in milost božja zmaga lahko vsako še tako hudo smrt. — Le sodelovati moraš. — Glej, zdaj te Gospod kliče: "Pridi vun." — Vstani torej iz groba kakor Lazar, vstani v življenje, ožarjeno s živo vero, posvečeno z ljubeznijo in s hvaležnostjo do Gospoda Jezusa, tako dobrega in usmiljenega z nami ubogimi grešniki. — In glej. zvonili bodo tudi tebi in tebi še prav posebni ker si bil dolgo mrtev, velikonočni zvonovi svoj kipeči, zmagoslavni a-leluja . . . Toda eno bo potem potrebno: ne nazaj grob. nazaj v greh. — Ne, — Kvišku! Više! K nebesom!« K B oiju : Bratje, sestre, če ste vstali s Kristusom. iščite, kar je zgoraj, kjer Kristus sedi na desnici božji. Kar je zgoraj, po tem hrepenite, ne po tem, kar je na zemlji." (Kološ. 3, 12.^ Ko smo še pirfae Ej. lepo je bilo takrat, lepo, ko smo bili še mladi, otroci, in pirhe sekali t O kako smo se otroci veselili lepih velikonočnih praznikov. Tedne naprej smo se že pripravljali na te dni. In kako bi se ne. Koliko lepih uric so nam ti prazniki prinesli! * * * Najprej je bila slovesna Cvetna nedelja s svojo običajno "butaro" •ali žegnom. Vaški fantje smo se kosali med seboj, kdo bo imel največjo in najtežjo. Že tedne preje smo stikali po gozdu in iskali leskovih mladik in sicer kolikor največjih mogoče. Mati so preskrbeli pisanih trakov, ali "'pankelcev", da je bila butara toliko lepša. Tudi veliko pomaranč in jabolk je moralo biti v butari. Oče so imeli celo soboto večer dovolj dela. da so jo povezali. [n ko je slednjič prišlo jutro Cvetne nedelje, nesli smo to butaro pro ti cerkvi. Ako je bila velika, kako ponosno smo stopali ž njo." Težka je bila, težka! Ali kaj za to? Je pa največja!" Ta misel je tolažila slabotnega nosilca, da si je brisal pot s čela in hitel hrabro dalje proti cerkvi. Saj ko bi mu mati drugače u-kazali, kaj tako težkega nešti, saj ne bi. Na župnijskem vrtu prav tik seči, tam kjer so Brezovčani po bližnjici hodili v cerkev, je pa rastel velik grm "zbodičevja", drevesca, ki ima bodeče perje. Tega smo se pa o-troci najbolj bali. Brezovčanje in tudi Kamničanje so se oborožili pred vsem za ta dan s tem zelenjem in se vstopili pred cerkvena vrata, koder je šla procesija ven okrog cerkve, kjer smo morali tudi mi "otroci" mimo. Ker so sta šla gospod župnik in gospod kaplan bolj zadaj tako smo bili ubogi otroci vedno popolnoma prepuščeni na milost in nemilost temu brezovškemu in kamniškemu, ali recimo raje župnijskemu bodi-čevju. Čef! Čef! Cef! je padalo zdaj od leve in zdaj od desne po našem mladem licu in vsaka bodica peresi na vejici "bodi če v j a'* je zaščemela na licu. kakor ogenj. "O. ko bi bil vendar enkrat tudi jaz velik!" sem si mislil pri tej priliki jaz in gotovo tudi vsakdo, kar nas je bila otrok v procesiji. "K;> bom jaz odrastel in bom tudi jaz fant, bom pa tudi jaz druge birmal!" Mala tolažba, vendar tolažba je pa le bila. In kakor smo misli mi, ki smo bili takrat v tej nesrečni starosti, tako so mislili pred nami vsi, ki so bili sedaj veliki, in tako najbrže mislijo še danes vsi, ki so za nami prišli, pa gredo na cvetno nedeljo za procesijo okrog cerkve, pa jo dobe z zbo-dičevjem. * * * Takoj drugi dan po cvetni nedelji se je pa začelo pripravljanje, da bomo šli "Bohka strašit", novo veselje in nova zabava za otročaje cele župnije. Kdor je imel dobrega očeta ali kakega dobrega starejšega brata, ali ako so bili doma malo premožnejši, da so mogli kupiti kako lepo ragljo, je že bilo! Zlasti bogatejši so se pripravljali, da bodo nesli seboj v cerkev kolikor največjo mogoče "ragljo" ali "ropotavko" ali "crdravko." Srednje vretence je bilo lepo nazobčano, da so "šprikle" lepo padale in da so bile kolikor najbolj mogoče glasne. Tudi se je šlo za to, koliko teh šprikelj bo imela. Revnejši smo bili seveda zadovoljni, ako smo se mogli oborožiti s ka- ------— — kini 'klepetcem." Tegr* narediti ni bilo ravno tako težko. O. kako smo potem težko čakali i srede popoldne. Ob treft so se navadno začele molitve. Vedeli smo, mati so nam to povedaTi, da bodo molitve trajale celo uro. Seveda o-troci smo bili pa vsak s svojim orožjem pred cerkvijo že pred tremi. In ko je odzvonilo.šli smo v cerkev. Za ta dan smo imeli pa zopet v cerkvi posebni privilegij, predpravico, katere potem zopet celo leto nismo imeli, namreč to, da smo smeli na kor in na stopnice na kor smo se smeli posesti. Zlasti oni. ki so imeli ragljo so si iskali celo uro primernega prostora, kjer se bo dali najbolje vrteti ragljo in sicer tako, da se bo lahko pokleknilo na špriklje, da bodo bolj ropotale. Oh te molitve, kako so bile dolge! Kako smo šteli sveče, koliko jih je že ugasnjenih. Kako smo si s prsti drug drugemu kazali, koliko jih je še. V tem času čakanja seveda, je pa sedaj padel kje kak klepetec komu na tla, ta ali oni je nekoliko poskusil, kako bo raglja udarila, ta ko da se je gospod učitelj izpred oltarja naprej in naprej nazaj oziral in nam žugal, da naj damo mir. Pa. o-troci. Kaj smo bili mi krivi, če je pa tako prijetno "bohka" strašiti? Slednjič so bile vse sveče na svečniku pogašene in cerkovnik je začel ugasovat sveče na oltarju. Takrat pa na delo. Po stopnicah na kor je imela vsaka Stopnica najmanj po enega "muzikanta", ki je držal za ročaj svoje raglje, na koru po klopeh so stali nekateri s klepetci, drugi z ročnimi malimi rageljcami in čakali, da bodo gospod župnik u-darili s palico po tleh pred oltarjem, v znamenje: Zdaj pa le! ___ In res. slednjič se konča molitev! Za trenutek je vse tiho po cerkvi, kakor v poletni vročini pred nevihto. kakor na vojski pred odločilno bitko. Aha, zdaj le bo! Mlada srčka v prsih po cerkvi so bila burno. Kaj pa da. to ni vsaki dan! "Bohka ^e straši" samo enkrat na leto po tri dni. pa še takrat prav na kratko. Komu bi srce ne plalo razburjanja v junaških prsih? V tem se sklonijo gospod župnik in primejo za palico, ki je ležala pred oltarjem. "Tlesk! Tlesk! Tlesk" je djala. iZaropotalo je po cerkvi, kakor bi se svet podiral. Tromba jerihonska ni tako ropotala, kakor je takrat ropotalo v cerkvi. O to je bilo veselje! To je bil užitek! * * To zabavo smo imeli potem še veliki četrtek iti veliki petek. * * * Toda velika soboto! Hm! £opet novo veselje! Pred vsem zjutraj blagoslov ognja. Kdo bo najprej prinesel domov sveti ogenj ? Kar nas je bilo iz farne vasi doma, za nas ni bilo tolika težava. Zagrabili smo pač kako oglje v kako črepinico in tekli domov. Drugi, ki so bili od daleč, so si morali pa pomagati na kak drugi način. Mali ogenj nesti kake pol ure daleč, ne da bi ugasnil, ni bila malenkost. Pomagali so si z gobami. * * * Pa ogenj nositi domov, še ni bili tako velika zabava. Glavno je bili potem doma. Velika sobota! Hm, koliko dobrega se je videlo takrat doma! Cesar celo leto ni bilo, to je bilo ta dan. Saj popoldne je moral biti že "žegen" gotov, ko so dekleta na- stopila s svojo službo in ga odnesle v cerkev. "Žegen!" da "žegen", koliko lepih spominov zbuja ta beseda! Velikanski kolač, katerega so mati namazali. hm kako je dišal, ko se ie pekel. Pa za večjega se nismo ravno toliko zmenili, kajti vedeli smo. da z velikem ne bo nič, dokler jutri zjutraj ne bomo prišli od vstajenja. Toda kolački, ti, ti, ti so nas motili in nam take sline cedili celo dopoldne, da že skoraj ni bilo mogoče prestajati! Kolikrat smo bili ta dan v kuhinji! Ce so nas druge dni mati priganjali, da bi jim prinesli kaj drv v peč. kolikrat je bilo treba reči predno se je kdo hotel zganiti in postreči materi. Danes, na veliko soboto, ko so kolački v peči tako lepo rumeneli in razširjali po celi hiši tako prijetno sladak roži-čev-meden-orehov vonj tega ni bilo treba! Nasprotno kolikrat so nas morali še ven zapoditi ! ! "Tak, pojdite mi izpod nog! Kako ste danes sitni!" so rekli mati pa so nam pokazali burklje. Oh, pa so nam tako krivico mati naredili s tem. Saj ni res. da bi bili mi sitni. Kolački v peči so bili sitni, da so nas v nos dregali, da ni bilo mogoče skušnjav premagovati, da smo morali gledati, kako so počasi, prepočasi rumeneli. In pa pirhi! Da. to, to! Pirhi! Kako pridno smo shranjevali za te dneve že mesece kake "krajcarčke" ako smo bili tako srečni, da smo kje kakega dobili. Kako smo jih šteli, koliko jajc so mati pobarvali, da smo izračunali na koliko lahko računamo, da bo naših. Popoldne pa k botru. Kdo se je celo leto zmenil za birmanske ali krstne botre. Saj smo komaj vede- _:_ _ _!_ 1 "EDINOST" It. kdo je naš birmanski ali krstni boter. Toda veliko soboto, o, takrat srno pa prav dobro vedeli in tudi priznali smo vse časti in vso veljavo tem svojim botrom in botricam. Navada je bila namreč, da sta morala oba boter in botra in sicer birmanski in krstni dati "pirhe" svojemu varovancu. Zato ko smo doma končali svoje "prežanje" pred kuhinjo, in ko je kak košček sladkih ponvic prišel slednjič le vendar pod' naše mlade sladkosnede zobe, pa k jotrom! Tu smo pa dobili navadno kak lep kolaček, nekoliko pirhov in morda ~e kak krajcarček. Zopet novo otro -ko veselje, da smo leteli domov, :akor bi nas veter nesel materi po- '.azat botrčkove ali botrčkine pirhe * * * V endar vse to je bila pa še samo priprava na pravo velikonočno veselje, ki se je začelo v nedeljo, na 'eliko nedeljo na vse zgodaj zju- traj. Nekako ob dveh zjutraj se je naenkrat stresla hiša. Bumf! je reklo tam za cerkvijo. In še enkrat Bumf! Bom! Bom! Bom! se je oglasil slovesno veliki zvon pri svetem Vidu in zazvonil tako slovesno, tako veličastno, kakor nikdar preje celo leto. Takoj nato so se pa umešali v to slovesno zvonenje še drugi trije s svojim tingeldentin tin ton, tin ton, bom, bom, tingel gel den tin, kakor je pač znal samo "ta stari Žurga pritrkovati. Vsako leto so nas oče takoj vse sklicali v hišo, da smo morali vstati in da smo molili sveti rožni venec in pozdravili od smrti vstalega Zveličarja z molitvijo. Slovesna je bila ta molitev! Še zdaj me pretrese, ko se je samo spomnim. Nekaj veličastnega! In oče so pa to jutro tudi molili tako slovesno, da se nam je zdelo, kakor bi bili pridigali ali peli. Vzeli so za celo terco višji glas, kakor po navadi in sq pri vsaki skrivnosti z glasom za celo kvinto padli, da se je res čulo kakor bi peli. Po rožnem vencu seveda, ni bilo več pravega spanja, kajti o petih je bilo treba že v cerkev. Takoj smo se začeli opravljati v svoja večinoma nova oblačila in se umivati in česati, kajti danes, kdo bi ne bil rad tudi v obleki prazničen? In procesija! Velikonočna 'procesija! O, kako nekaj veličastnega je bila! Spomladno jutro, ravno kar prebujena narava . . . vse zeleno . . . ptički žvrgoleli . . . vmes pa streljanje iz možnarjev, pritrkovanje zvonov, petje krasnih, nebeško lepih velikonočnih starih pesmi ... O krasni spomini! Če bo v nebesih tako lepo, kakor je bilo takrat lepo v teh lepih bajnih otroških letih, pa bo prijetno . . . Ko smo prišli po prvi sveti maši domov se je pa začela gostija. Najprej smo dobili vsak košček blago- slovljenega pirha potem vsak košček blagoslovljenega mesa, hrena in kos kolača. O, to je bila gostija! Pa kako je to vse teknilo! Kako je bilo vse okusno! Nobena kraljevska pojedina bi se ne dala primerjati s tem priprostim, vendar tako slavnostnim zajutrekom! * « • Potem pa ven na vas pirhe sekat. Pred hišo me je že čakal sosedov Jožek, s katerim sva bila najbolj prijatelja, da mi je pokazal hitro koliko prihov ima in koliko pomaranč, posebno pa koliko je kaj napolnil svojo blagajno za ta slavnostni dan. "Ti, Nace, za kolikrat boš dal?" me je navadno vprašal. "Za dvakrat, pa nič meriti!** "O, tega pe že ne! Za trikrat meriti ali za petkrat nič meriti!" "Pa daj ti meni! Jaz grem pa za trikrat in nič meriti!" "Pa pojdi!" "Sek!" enkrat nič. Krajcar je pa- del mimo. "Sek!" drugič, zopet nič. Krajcer je šel mimo!" "Sek!" in za-del ga je. Pa premalo. Krajcar je padel ven na tla. "Moj je!" in pobral sem slovesno in junaško prvi krajcer in ga spravil v žep bolj vesel, kakor ko je Rockefeller spravil v svoj žep svoj prvi milijon. Malo kislo se je držal Jožek, vendar kaj je hotel. Igra je igra. "Zdaj daj pa ti meni", je zahteval. In moral sem mu dati. Pravica! In tako je šlo potem celi dan. * * * Da, tako lepo je bilo enkrat, ko smo bili še mladi, ko smo še pirhe sekali. Sedaj pa ... ? * * * Leta so prešla. Razmere so se spremenile . . . Mi smo se spremenili in od lepih dni blažene mladosti so pa ostali samo še . . . spomini! Vrnila se je vesela pomlad. Fr. Blanko. Pomladansko solnce je toplo sija-» in trgalo vezi. v katere je starka :ima oklenila zemljo. Sneg je bolj -s bolj izginjal. Veselo je potoček poskakoval in podil svoje histre val-~eke v daljne kraje. Tu in tam so ja prisojnih krajih že beli zvončki in rumene trobentice oznanjevali eselo pomlad, da, celo kakšna sramežljiva vijolica je širila izpod grma svoj sladki vonj. Ptički so vedelo prepevali svoje ženitovanjskv t.esmi in spletali svoja gnezda. Vsa aarava je dihala novo. krepko življenje. Bilo je velikonočno soboto Dopoldne. Ravno se je solnčni žarek ' rikradel skozi široko odprta vrata Stric. Iz otroški ust: "Pri tebi doma pa mora biti vedno zelo vroče?" Zakaj moj mali? "No, včeraj je rekel moj papa moji mami, da ti tvoja žena vedno pošteno zakuri." To je že preveč. Gospa (slavnega zagovornika): "Že zopet si s kuho nezadovoljen. Za vsakega, tudi najhujšega hudodelca imaš vedno dosti olajševalnih okoliščin, za mojo kuho pa ne najdeš nobene !" # * * Narobe. Jaka: "Ob kaki priložnosti si se ti s svojo ženo spoznal in se v njo zaljubil ?" Janez: "Ravno narobe! Žalibog— najprej sem se zaljubil in jo vzel, potem sem jo šele spoznal!" laseh, zapodi me k brivcu, da se moram ostriči do kože. Vzamem svoj nedeljski klobuk in z desetico oborožen jo mahnem k brivcu. Brivec me res ostriže kakor smo rekli "na balin". to je Čisto do kože in mi glavo namaže z neko stvarjo, katero baje šesteronogate živalice ne morejo trpeti. Ali — o groza! — ko denem svoj klobuk, ali bolje ponvo na glavo, pokril mi je oči in ušesa skoraj do konca nosu. Vsi, ki so bili v brivnici udarijo v homeričen smeh, — jaz pa v jok. Strgam klobuk z glave in tečem ž njim, v roki domov, kar so me nesle noge, tam sem ga vrgel v kot in ga nisem pogledal več. Minulo je nekaj let. Že sem se bližal k koncu svoje štuaentovske karijere. Ne vem, kaj je dijakom vdarilo v glavo — pamet gotovo ne — da so uvedli v dijaško modo isti Občutljiv. Zd ravnik (ko je preiskal bolnika) : "Hm. hm, nič kaj se mi ni ne dopa-dete !" Bolnik (jezno): "No, no, potem si pa poiščite lepšega bolnika!" Zavrnil ga je. Skopuh je dal beraču kos teden! starega kruha. Berač hoče zaviti kos v časopis, ki je ležal na mizi. "Pustite", zakriči skopuh, "časopisa še nisem prebral!" "Nič zato", odgovori berač, "kar vi komu daste, spada v časopis." =5= He * Kakor stari pojejo. — Otroci, ali vas ni sram tako kričati in se pretepati ?" Igrajte se mirno! — Da, gospod, mi se igramo — volilni shod!" Humoreska. Fr. Blanko. trdi klobuk. Seveda, kot moderni človek, sem si ga omislil tudi jaz, čeravno nekako nerad. Takrat sem stanoval v predmestju. Kmalu potem se vračam zvečer iz mesta domov. Sredi pota me vjame strašna nevihta. Kakor sem bil urnih krač. stisnem svoj dragoceni klobuk pod suknjo in jo uberem kolikor so me noge nesle proti domu. Tema je bilo kakor v rogu in lilo je kakor iz škafa. Naenkrat — zaiskrelo se tni je pred očmi. kakor da je strela udarila in ležal sem v blatnem jarku. Prva misel mi je bila — klobuk. V tem se silno zabliska in v njegovem svitu zagledam dve osebi, ki sta se preklinjevaje pobirali po tleh. V teku smo v temi treščali skupaj, kakor dve lokomotivi. Pa le trenutek in spet je bilo tema. kakor poprej. Ko se pobirani i/, blata, potipljem pod se Drago vino. Gostilničar: "Vi se pritožujete, trok : "Ja. kdo je bil potem pa njegova pestunja?" ca ! Nehote potrdil. Stric: "Nocoj si pa moral biti grozno pijan. — Saj si celo svoje črevlje izgubil!" Nečak: "Prosim lepo, — bile so mi le med potjo ukradene!" ❖ * * Iz opazke nekega časnikarja. ". . . Nekega moža so našli danes zjutraj v stanovanju mrtvega. Morilec je strašno dejanje učinil gotovo le vsled denarja. V sreči je u-morjeni ,dan poprej odnesel ves denar v hranilnico, zato je nesrečnež izgubil samo življenje !" Vrag žre v sili muhe. Janezek je bral v prvič ta pregovor, pa gre k očetu in pravi: "Oče, vragu se pa mora sedaj zelo dobro goditi." Oče: "Zakaj pa moj sinko?" Sin : "Tu piše. da vrag žre v sili muhe. Letos je pa toliko muh. torej mu ni sile!" * • * Brez pestunje. Otrok: "Mama, kdo je bil pa prvi človek?" Mama: "Adam je bil prvi človek, moje dete." Praktičen razum. (Francek kihne). Mama: "Na zdravje Francek!" ( Nobenega odgovora.) Mati: "Ali ne veš, da moraš reči: 'Hvala lepa!"' Francek: "Zakaj pa? Saj to ven- dar ni za jesti!" * * * Kako obzirno. Mala Zorka. ki se je prvič peljala na brzovlaku, pokliče k sebi konduk-terja in mu pravi: "Čujte gospod kondukter, saj ni treba tako hitro voziti. Nam se nikamor ne mudi!" * * * Veselje automobilista po dirki: "Halo! Spet enkrat ostal živ in zdrav!"